Ankefa poverjeništv^ UJU s šoiskimi upravitel}i iiubljanske oolasti v nuinih šolsko-upravnih zadevah. (Dalje.) Odnošaji do šolskih oblasti. Zaradi odnošajev šoL upr. do šol. oblasti meni tov. referent Štrukelj, da bi bilo v veli-kem interesu šolstva, če bi imeli pri nastavljanju in premeščanju učMeljev nekoliiko besede tudi šolski upravitelji. Včasih so imeli šolski uipravitelji v tem oziru vsaj malce vpliva; seda>j pa ga ne vpraša živa duša, če je šoli v korist ali ji je v škodo, če se na nji namesti ta in oni učitelj, ozirama se vzame šoli kar čez noč tega ali onega učitelja. Kljub vsemu temu ,pa mora nositi šolski upraviteij vso odgovornost za svoj zavcxl. Če ne drugega, vsaj za iiasvet bi se naj vprašalo šo!l&kega iipravitelja pri na- in premeščaintju učiteliev njegovega zavoda. Dalje omenja, da se 'tudi oc€njeva.lne komisije ne brigajo dosti za mme-nje šol. upravitelja. In vendar je in ostane resnica, da pozna učitelja vsekako šolski upravitelj boli, nego pa ga pozna sreski šobki referent, ki ga vidi v šoli enkrat na leto in še takrat samo na kratek čas. No, in če sc mnen.ja šoi. uprav. nooe upoštevati, potem pa se nag od njega tudi ne zabteva, da tudi on učitelja hospitira in ocenjuje. Na vsak način bi se morala upoštevati ocena šoLskega upravitelja kar se tiče marljivosti, točnosti, vestnosti in vedenja v šo'li in izven šole. l"ov. poverjenBk Skul} je minenja. da bi bilo tudi za učitelje mnogo bolje, če bi dobivali mesto številk in lakoničnih redov ipravo opisno oceno, iz katere bi se res razvidelo, zakaj je bil >ta in oni ocenjen tako in ne drugače; zalkaj številke in lakonični red-i vodijo zelo radi k ocenam, iz katerih odseva zelo rada masivna pavšalnost. Dalje omenja tov. referent Štrukelj, da ie zelo neumestno, da sprejemajo funkcijonarji višjih šoLskih oblasti učitelja v informativnih zaidevah, ki bi ppjasnila tianje dobili učitelji prav lahko doma pri šolskem upraviteliu. Tov. poverjenik SkulJ omenja, da je izšla zahteva za omejitev nepotrebnih obiskov ž€ iz ipoverjeništva UJU v Ljubljani samegaj. Funkcijonarji višjih šolskih oblaisti bi naj visakega, ki se ne izkaže z dovoljenjem šol. upravitelija, oziroma sreskega šolskega referents, odsiovflli in ga napo¦tili na pravo pot, t. j. k šotekemu upravjtelju, oziroma srestkemu šotekemu referentu. V tem ozirn bo treba še mnogo vzgoje: naipaka v tem aziru nam je prešla že tako v kri in meso, da jo bo v mnogih slučaljih morda komai odipraviti z eksemplaričnimi sredstvi kot jih je tu in tam uporabljal g. dr. Poljanec. Se dobe med namii liuidje. ki se Jie strašijo niti denuncijacii, če se jim vidi, da bodo ipotom teh dosegli svoj Tiamen; m take ljudi je treba imeti ob priliki takih iin podolmih iposetov v evidenci, da se ne bodo mogli malknadno izgovarjati, da niso bili takrat in takrat tu in tam. Vsak organiziran član UJU naj se v potrebi zateče k organizaciji in uverjen na* bo, da mu bo ona izposlovala na pristojnem mestu to kar on zahteva; seveda, če je njegova zahteva upravičena in če ji je ustrečj sploh mogoče. Dalje poroča tov. referent Štrukelj, da ščitijo šolske oblasti šolske upravitelje vse premalo in zaradi tega ni čudež, da ^pada njihov ugled od dne do dne niže in niže. Rast in procvit šole ni «tvar kolegijalnosti v onem pomenu besede. da šolski upravitelj ne sme izrečj svojega nezadovoljstva nad neuspehi tega in onega že zaradi same Ijube kolegtjataosti. Neumestno je tudi, da se od straini sreske šolske oblasti zahteva, da naj šolski upravitelji okrožnice — prepisujejo, ko spada vendar vse to v delokrog prosvetnega oddelka pri sreskem poglavarstvu in so za taka dela tam posebne moči na razpolago. Ker pa dobimo takih in .podobnih stvari včasih od višjih šolsikih oblasti, so tu in tam izdelane tako slabo, da jih včasih niti prečitati nj moči. Tov. paverjenik Skulj pajaisni, dai se morda to tu in tam res dogaja, ali on ve iz lastne izkušnje, da temu niso toliko krivi sreski poglavarji, nego pa nedostatek sredstev za nabavo raizmnožilnega mateniiala. Tov. Jevnikar je nrnemja, da bi se dalo takim in podobnim nedostatkom odpomočl na ta način, da bi se vse tozadevino delo opravilo že pri prosvetnem odidelku velikega županai; zakaj tem potem bi šlo vse urneje izipod rok in dobili bi dopise itd. res lahko čitljive. Tov. Ločniškar doda, da bi se naj vsi dapisi kzdani v srbohrvaščini prevajali že pri veliikem županu; zakaj le tem potem bi se zaldeva tohnačila pravilno povsod in bi je ne tolmačil vsak ipo svoie. Tov. referent Štrukelj meni dalje, da bi se moralo po vseh srezih postopati enako, t. j. ne smelo bi se dogajati, dal se okrožnice v Tiekaterih srezih razpošiljajo, v drugih srezih zopet ne. Oimenja tudi. da se kljub miiustrsikemu odloku. ki omejuje denarne zbirke po šolah, še ni doseglo v tem oziru nobenih uspehov; zakaj še vedno dohajajo na šole taka vabila in celo — zahteve. Ali šolske oblasti bi morale pomisliti, da rodijo take zahteve od strani šole odpor pri roditeljih in da take zahteve ponižujejo šolo in učiteljstvo in je veliko vprašanje. če vipliva vse to dobro .na vzgajanje mladine. Tov. Gra&ič poseže vmes in meni, da so celo zbirke za P. R. K. brez vzgojnega pomena; zakaj pomisliti moramo, da otrok sam denaTja nima m da ga mora iz.prositi v ta naimen od ro diteljev: včasih prtde otrofe do denarja tudi takim potem, ki vplivajo prej drugače nego pa vzgojno; in on je irmenja, da se naj visaj osnovno šolo oprosti zbiranja vsakih demarnih sredstev. pa naj bi bila v kakršenkoli namein. Tov. Stravs omenja, da mora še posebno obsojati dejstvo, da se od šole mTiogokrat celo zahteva, da mora šola to in ono naročiti, kar je založil ta in oni založnik, pa svoje založbe ne more vnovčiti. Tov. poverjenik Skulj doda. da se silijo v raz^pečavanje včasih tudi take reči, iki dfriastioni čut Tiaravnost žalijo in ga uničujejo; "n treba bo v tem oziru pri nabaivlganju velike previdnosti. Tov. poverjenik Skul} da ,po končani debati na glasovanje predloge tov. referenta Štruklja V zadevi vpliva šolskih upravlteljfev pri na- In premeščaiiju učiteljev, ocenjevatnja učiteliev, iskanja informacij po učlteljih pri višjih šolskih oblasteh. ščitenja šolskih upraviteljev pri višjih šolskih oblasteh, enakega postopanja po vseh sresih In denarnlh zbirk med učenci osnovnih šol. Vsi predlogi tov. referenta ŠtrukKa (z delno izpotpolnitvijo debaterjev) so bili soglasno sprejeti. Odnošajl osnovne šole do meščanske in srednje. V zadevi odnošajev osnovne šole do meščaniskih in srednjih šol ametija tov. referent Štrukelj, da se mu vidi docela napojmljiv, da osemrazredna osnovna šola niima: niti toltko vel}ave kot jo imata 1—2 razreda meščanske, ozirotna srediije šole. Na vsak načiti se mora( izvojevati tudi osemrazrednim asnovnim šolam dostojna veliavnotst. Še posebej pa se dotakne tov. referent Štrukelj besedila v »Odipustnici«, ki jo dobivajo celo učenci 1. razreda1 meščanske šole in ki govori, da ije učenec zadostil ipostavinim zahtevatn že zaradi tega, ker je hodil v meščansko šolo. Je pa veliko vprašanje, če je res zadostil; z.akaj pomisliti moramo, da gre sedai učenec v meščansko šolo že iz 4. razreda osnovne šole; tam morda niti 1. razreda ni izvršil. pa dobi odpustnico, ki govori, da je zadosttl postavrrhn zahtevam. Prej, ko so odhajali učenci v meščamske šole z dovršenim 5. šolskim letom, bi se dalo o tem še debatirati, aili sedaj niti tega ni moči. S,ploh je opažati, da se meščanska šola širi na škado osnovne šole; ali obvezna je le asnovna šola in zaradi tega mora^mo zahtevati zanjo neokrnjen in le dopoldanski pouk, če ima osnovna šola za to dovolj prostora: niikakor pa ne gre, da bi se morala: osnovna šola umikati drugim šolam in greh proti šolski higijeni je, če se sili nežno deco, da mora hoditi v šolo popoldine in si tam ot> luči kvariti oči že v nežni dobi. Velika pogreška v vzgojnem oziru je tudi to, da učenec srednje šole, ko ga le-ta odslovi, po več mesecev ne hodt nikamor v šolo, ker v zmislu znanega odloka ne more biti učenec dveh zavodov hkrati. Ali ga srednja šola tem potom ne izroči cesti? — Višja šolska oblaist naj bi o tem razmišljala! Tov. ga. Polak-Kraševčeva menl. da bi se dalo v tem oziru odipamoči marsikaj že s tem, če bi smeli učenci iz osnovnih šol vstopati v meščanske in srednje šole šele tedaj. ko so dovršili 5. šolsko leto z dobritn uspehom; zakaj le v tem slučaju bi osnovna šola lahko galrantirala za svoje delo fn bi to garancijo lahko potrdiia tudi z .»OfoisikovalTiim izpričevalom«, ki bi se naj jih uvedlo iznova. Dokler ipa se pušča v tem oziru roditeljem prosta pot že iz 4. šolskega leta, mora osncwna šola odklamjati vsako odgovornost za nadaljnji uspeh in s tem odklanja ona tudi neupravičene pritožbe srednjih in meščanskih šol, da ne da luč,encem zadosltne podlage za njihov nadal'jTiji študij. Merodajni faktorji naj daldo asnovni šoli časa za popoln razmah, in uverjena sem, da bodo take in tozadevne tožbe kmalu ¦potiihnile. Po končani debati da tov. poverjenik Skulj predloge v zadcvi veljave 8. razr. osnov. šol, odpustnic meščanskih šol. omalovaževanja osnovne šole, odslovitve dijakov iz srednje šoje, dovršenega 5. šolskega leta in obiskovalnih izpričeval na glasovanje. Vsi tozadevni predlogi so bili 'Soglasno sprejeti. (Se nadaljuje.)