IftlTATKLJIl Prosimo, poglejte aft I ite^" oolog naslova xa dan, ko I ^ \ dnina poteče. V teb časih \ lovlianja cen, potreba- L* \ sodelovanje. Skušajte ^ *no vnaprej plačano.' GLAS NARODA Lisf-gloveftslcih delavcev v AmerikL HiMinI — a.....o— M*— Bt*t*m»o nth. 1W rt ri Offlw M Nw Yarfc. N. I, ■«« Sel * fin« «f Mini Ir*. im ImoBuiTaflioi •^•Nj' pa dan dofitflH.77*t 1 II! JJ C 'GLAS NAS ODr' II # r0 POŠTI NARAVNOST Wk DOM I Pitajte, kar tab kamuu | No. ^ \ 148. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 3, 1943. — TOREK, 3. AVGUSTA, 1943 .VOLUME IX — JJSTNIK JjL NAPAD NA ITALIJO OBNOVLJEN Izgredi črncev v newyorskem Harlemu Včeraj so zavezniki Italjane posvarili, da je čas "oddiha", ki so jim ga pred enim tednom dovolili, ponehal in da bodo z vso Milo vdarili na Itsdijo. — Radijska postaja v Alžiru je Italjanom rekla, da je maršal Badoglio predolgo odlašal, da bodo kopne čete v kratkem vpadle v Italijo in da bo itaijanski narod prenašal vse strahote vojne na svoji lastni zemlji. New York. 2. avg. — V zamorskem predelu mesta, v takozvanem Harlemu, so nastali sinoči nemiri,'ko je neki policaj obstrelil z amorskega vojaka, ki Je zbil policaju iz rok njegov količek ter ga z njim udaril. Po-licaj je v svojo obrambo uporabil svoj sluz beni revolver in ranil črnca.----------- Nadškof Spellman se povrnil New York, 2. avg. — Nadškof Francis J. Spellman se je po 6-mesečni odsotnosti zopet povrnil v New York, kjer je imel danes s časnikarji konferenco, tekom katere je izjavi^ da upa, da se bo Italija kmalu podala zaveznikom. INVAZIJA BLAGOSLOV ZA PALERMO Palermo, Sicilija. — Kmaki po prihodu zavezniških oziroma ameriških čet, so iiferulmili na ulicah Palerme izgredi*. Ljudstvo je- bilo sestradano in je zahtevalo živeža, ter je navalilo na nemško vojaško živežno zalogo blizu železniške postaje, Železniški uradniki so se o-brnili na stotnika Raymonds W. R »bovškega, ki je poveljeval pouličnim patruljam. Hoteli so, da ameriški vojaki ljudi odženejo. Robov ski je dejal, naj živea razdelijo med 1 jodi, a uradniki so dejali, da nimajo tozadevnega ukaza in dovoljenja, zate tega ne smejo storiti. Robovski je šel nato med izgrednike, da se prepriča, kakšna je situacija Ko se je vrnil k uradnikom jim je dal takoj povelje, naj takoj razdelijo nemško živežno zalogo med lačno množico. Vest se je brž razširila mec ljudmi je. kmalu m, BUOi.vsi t vrstah in Šakali, da dobe svo; delež. Robowsfci je pozneje po. vedal, da je bilo ljudstvo take sestradano, da so nekateri kai jedli moko i z vreč, ki so jil razparali, da bi prišli do moke Ženske so nosile v naročju do jenčke, od katerih so bili mno gi bolj podobni napol živin okostnjakom, kot pa živim de tetom. RUMTJNSKI VRELCI BOMBARDIRANI Attneriški bombniki so včera leteli nad najbolj -utrjenim kraji sveta ter so bombardiral velike romunske petrolej sk vrelce in naprave okoli Ploe sti, od koder dobiva Nemčij skoro 80 odsto&ov svojega px troleja. V zračnem boju so A meri kanci izstrelili 51 sovrai nih aeroplanov, sami pa so jii izgubili 20. Nekaj bombniko še pogrešajo in najbrže so bi] prisiljeni pristati v kaki nev tralni državi. Letalci, katerih je bilo 2OCX • so še več tednov posebno vez I bali za ta polet in napad, v ka • terem je bik> 175 aeroplanov.1 j Libijski puščavi so postavil "Ploesti" in so ga napadli i: . ko so prišli nad pravi Ploest . so natančno vedeli, na kaj mc . rajo 8ipati bombe. Med nemškimi aeroplani, \ ; so bili raafoiti, je več Fockf iWuilf 190 in Messerschmidto L j 109 in 110. 'j Bombniki so pri napadu le (teli primeroma zelo nizko, kc maj 100 do 800 čevljev visok < Vrženih je bilo nad 300 ton ras streljiva in na tisc^e vžigalni bomb. Bombe so padale na rt L finerijej petrolejske stolpe i razna poslopja. Okoli Ploestij ■ se nahaja 13 rafinerij (čistilni 1 petroleja). Pet največjih je bi ; lo zadetih in več ali manj pc 1 škodovamh. Nastalo je mnog 1 eksplozij in dip in plameni s " švigali visoko v zrak. l ■ * • KUPWI* 4 ' (tntfrd states war «1wg BONDS te STAMJ-S vesne ojjljube našega predsed- ^ nika in angleškega premierja , nas zagotavljajo, da bodo nase 1 dežele rabile zmago za dosego ( trajnega in blagonosnega miru v korist nas samih in ostalega sveta. 1 Nadškof j« zanikal govorice, ki trdijo, da je bil s papežem v i stalnih telefonskih razgovorih 1 tekom svojega potovanja. — ■ Tekom potovanja je obiskal < razne dežele v Evropi, Aziji, Afriki in Južni Afriki. Kitajsko bi bil rad obiskal, pa ni mogel. — Kot katoliški vojaški vikar armadnifa sil Zdr. držav, jp obiskal mnogo vojaških bol-, nišnic in se razgovarjal z mnogimi ranjenimi vojaki. | FRANCO VNOVIČ J ARETIRAL BEGUNCE London, 27. jul. — Španske vladne oblasti so vnovič aretirale in zaprle begunce, ki so pribežali v Španijo iz osiščnih in okupiranih dežel in so bili do | nedavnega internirani v Mi-I randi de Ebro, odkoder pa so ,bili izpuščeni po zaslugi orga-, nizacij; ki so se potegovale za . njih osvobojen je. j Ameriške porhozne organi-. zacije so izjavile, da je bilo kakih tisoč beguncev, ki so bili rešeni iz zloglasne Mirande, zdaj spet poslanih 'nazaj tja, i ker se Franco pač boji, da bi mn I protifašistični elementi delali i preglavice v slučaju zavezniške invazije kontinenta. Predsednik kitajske republike umrl Chungking, 2. avg. — Lin |Sen, patrijarhelni, 79 let stari j predsednik kitajske republike, je sinoči tukaj preminul po dol-j gotrajni bolezni. Nasledil ga jej kot aktivni predsednik republi-' ke, generalisimo Chiang Kai-j shek. ! Lin Sen je bil simbol kitaj-j .s>ke vzajemnosti tekom let, ko je j bila v Kitajski politična zmedenost in je bila dežela zaeno v , vojni z Japonsko. Kot mlad mož je prišel Lin Sen v San Fran-j ► cisco študirat za misijonarja, ai l po nekaj letih se je vrnil na t Kitajsko, kjer je po revoluciji ■ leta 1919 postal senator v pr-' . vem kitajskem parlamentu. • t-- t Ciano resigniral I London, 31. jul. — Rimski i radio je podal vest, da je podal > ostavko grof Ciano, Mussolini- - jev zet, ki je bil zadnje čase za poslanika v Vatikanu. (Rimski t časopisi, ki so bili prinešeni s čez mejo v Švico, so pisali, da ■ sta bila oba, Mussolini in Cia--|no aretirana u Ciano je star 39 let in ima - za ženo svetlolaso Mussolimje-vo hčer Eddo. spellman je retei, da je citai Rooseveltovo, Ohurohillovo in Eisenhowerjevo noto Italiji — izrazil je nado, da ibo mogla Italija sprejeti predložene za- 1 hteve, ker bi to pomenilo, da bo prej konec vojne in bi tako skoro zavladal toliko zaželjeni mir. Predaja Italije, je dejal nadškof, bi prihranila nešteto življenj zavezniških vojakov ter civilistov vseh narodov, kakor, tudi Italijanov, katerih mesta, bi bila s tem rešena rušenja z J bombami. Predaja Italije bo nudila za-, veznikom priliko, je dejal nad-1 škof Spellman, da pokažejo ka-ko bodo držali svojo besedo dano svetu in samim sebi. SJo- NEZADOVOLJNOST V NEMČIJI Washington, (ONA). — V. , nemškem časopisju se pojav-j ljajo komentarji o splošnem , "godrnjanju" v Nemčiji ■—kar je jako kritičen udarec za dr. j Goebbelsa. j Office of War Information citira članek nekega nemškega' i časopisa, ki pravi, da je žalo-' I stna pobitost, ki vlada v rajhuj 1 naravna reakcija ljudstva, ka-1 tero je pitala nacistična propaganda s 1 superlativi \ Članek I pravi, da je nemški narod 'pre-* ko grla sit visoko donecih fraz.' Ta nemški uvodnik se prito-j žuje, da je nacistična propagan , da o vsaki stvari vedno govorila kot o nečem 'izjemnem, fantastičnem, grandioznem itd.* "Posledica tega govorenja je seveda, d» so vsi taki izrazi zdaj oguljeni in obrabljeni —preostala so nam le dejstva,' trda, racionalna, na podlagi katerih si moramo sami ustvarjati psihologične dopustne pri-■ mere." 1 Tme tega časopisa je ostalo j ' prikrito. ' " \ ' j • pa jo je hotel policaj Collins, i ki je služboval v tistem kraju, - pomiriti, a ona je kljubovalno . še bolj vpila, nakar jo je hotel - policaj aretirati—pri tem pa - se je potegnil zanjo prej omenjeni zamorski vojak, ki je na- , padel policaja z njegovim last-! nim količkom. Tako se je vsa > stvar začela, končuje pa jo po-1 , lica j a, ki ima pod ključem že , nad 400 oseb. ki se bodo morale - zagovarjati zaradi tatvine, na- > padov, plenjenja, itd. i I>anes zjutraj je v Harlemu - zopet zavladal mir. Policija je ugotovila, da je bilo med izgre- > dom ubitih pet ljudi, na stoti- - ne je bilo ranjenih in Škode je - bilo povzročene za pet milijo-nov dolarjev. Zamorskega bojaka so odpe- , ljali v 'bolnišnico in pred bolnišnico se je nabral talko j večje število ljudi in nekaj steklenic je bilo vrženih proti bolnišnici. Mati ranjenega vojaka je napadla policaja in je bila f-retirana. Ljudje, ki so sledili anibulanci do bolnišnice so raznesli spotoma vest, da je bel policaj napadel zamorskega vojaka in tako se je pričelo Obirati ljudstvo v gmčah na raznih krajih in posebno pred policijsko postajo na 123. ulici. Sledili so nemiri in vprizor-jen je bil napad na nekaj belih oseb, ki niso imele z vso zadevo nobenega opravka. Kmalu se je stvar razvila v pravcato ple-njene in policija si je prizadevala zaustaviti razbijanje trgovin. Pri tem je bilo ubitih 6 črncev. Okrog 320 oseb je bilo ranjenih. Beli ljudje se niso vmešali v izgred*?, kr^o trajali vso noč. Črnci so napadli tudi dva mornarja in ju pretepli, ravno tako je skupina zamorcev napadla 164etnega dečka in ne-• kega pomorščaka pred glediščem iz katerega sta ravno pri-1 hajala. Več belih oseb je bilo' zabodenih, ter so morale biti1 odpeljane v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Župan La Guardia je nemu-' i doma prišel na- pozorišče nemi-> rov in je s stopnišča policijske 1 t postaje apeliral na množico, ki i . je štela več sto ljudi, naj se le- * ( po v miru razide in vsak naj . poišče med fegredniki, k}i so ( medtem tuintam razbili okna, . ter povzročili drugo manjšo škodo, svojce in prijatelje, ter jih odpelje domov. Množica, ki je bila zbrana i pred policijsko postajo, je odo-bra vala županove besede. Z a 1 njim so govorili še nekateri j vodje črncev, ki so tudi nego-l varjali ljudi, naj gredo domov ) počivat. Policija pa je hitro podvzela ^ varnostne korake in posadka 500 mož je takoj zastražila uli- jce in ustavila na ukaz župana " promet med 110. in 155. ulico 'in sicer v pasu segajočem od & Pete do Osme avenije, a, J' Iz Governors Islanda se je po j polnoči pripeljala v trnkih vojaška policaja, ki je odstranila iz nemirnega distrikta vse vojaštvo, ki ni imelo tam službe. I Ljudje, ki so Še vedno pone-": kod stali sfcrani v gruče, so tu-° lili na vojaško policijo. l; Aretacije so bile številne, ".kajti policija je polovila vse one, ki so bili opaženi, da so nosili s seboj domov predmete, l*iki so jih pokradli v trgovinah, | katerih okna so bila tekom ne-a, mirov razbita, ter take, ki so ^ ibili soudeleženi pri rasJbijanjn oken in naipadih na mirne lju-v di. Izglečfa, da je celo zadevo r. povzročila neka zamorska de-z klina, ki je glasno vpila in razgrajala v veži nekega hotela, ŽUPAN ST. LOUISA MED i ŽETVI LETALSKE NESREČE St. Louis, 1. avg. — Deset o- 1 seb, med katerimi je bil tudi 1 župan mesta St. Louisa, je bilo ^ Ubitih, ko so se v zraku poško- J dovala krila jadralnega letala, c ki je bilo prvič spuščeno v zrak. 1 K temu prvemu poletu se je 1 zbralo na tisoče ljudi, ker je i- 8 mela to biti demonstracija po- 1 leta pomožnega zračnega pre- I važalca čet — množica je name- ^ s se morajo takoj odpraviti do-a'mov v Nemčijo vsi oni Nemci, Jki niso direktno zaposljeni v i vojnem delu- Medtem pa je bi-L- k> opaziti, da so v Italijo kar >, naprej vozili vlaki naloženi z L vojnim materijalom. bodo Nemci skušali boriti po j celi dolžini in širini Italije. ^ Naša zračna sila bo zatemni- i la nebo nad vašimi mesti. Vaša kri bo zastonj prelita, da bi bile obdržsne Mussolinijeve oiblju- ® be, katere sedaj drži Badoglio. 2 Ako ne dvignite svojega gla- 1 su—ako Badoglio ne izpolni va- ^ še željo^-itedaj bomo bombardirali vaša pristanišča in industrije vsak dan in vsako noč. 5 Naše kopne sile bodo kmalu pričele ofenzivo na vaši zem-: iji. Skozi Italijo bomo prodirali [ neovirano. Brezpogojno boste ( trpeli vse grozote vojne — gro- 1 ze vojne na italjanskem polo-t toku. 1 , Načelniki naših vlad, naši ge-' nerali in radiji Združenih na- ' ■ rodov so že pogosto izjavili: : t rNočemo, da se vse to dogodi. ( Nočemo so bojevati proti ita- J ljanskemu narodu. Toda osem dni je poteklo in ! Badoglio ni storil ničesar, tem ' ve« nadaljuje TSRissolimjevo in Hitlerjevo vojno. Osem dni je poteklo in vi, . - Italjani, niste vsilili svoje vo- - lje svoji vladi, da bi jo prisilili, j da »klene mir. Čakali smo. Svarili smo vas. ) Drugega nam ne preostane.** * Na severnem kraju Sicilije - so Amerikanci zavzeli San Ste-1 fano di Camastra in Mistretta. Ker so Nicosio zavzeli že prej, . so Itijanom vzeli zelo važno oe-' . sto, ki pelje od severa proti . jogra. _ : Amerikaner so zopet vjeli 10 _ tisoč vojakov, med katerimi je s nad polovico Nemcev. Kanadci, ki se bore na sredi fronte, so navzlic močnemu so-1 t vražnemu odporu napredovali e okoli Agire. Na. vzhodnem koncu otoka je e general Montgomery v svojem| - dnevnem povelju ukazal: —( - "Pojdimo naprej s svojim de-i, lom! Pozenimo Nemce s Sicili-1 je!" Aeroplani so zopet poleteli nad Napol j in ga bombardirali - ter povzročili velikansko ško-ejdo. "Ponovno vas svarimo: naša zračna sila vas bo napadla iz zraka in na$e kopne sile se ' bodo kmalu borile na itaijanski ■emlji," pravi radijska postaja. ! Na zavezniško mirovno ponudbo maršal Badoglio ni odgovoril, — pravi zavezniško sporočilo po radija italjanske-mu narodu — in dodaja: "Na- 1 še postopanje je jasno. Vlade, ki imajo za podlago nasilje in suženstvo, morajo biti iztreb-ljene in uničene.'* Kot poroča Associated Press, se zavezniško svarilo po radiju glasi: "Osem dni je poteklo in Ba-doglijeva vlada se vedno odlaša. Ponovno vas svarimo r Naša zračna Bila bo vas vda rila iz zraka in naše kopne sile se bodo kmalu borile na itaijanski glavni zemlji. Posvarili smo-' vas. Italjani« osem dni je poteklo.' Tekom teh osem dni je bila usoda.ftalija-v vaših rokab. Osem dni ni bilo odgovora na našo mirovno ponudbo. Na5e postopanje je jasno. Vlade, ki imajo za podlago nasilje in sužnost, morajo biti iz-trebljene in uničene. Pri tej točki se obotavljamo. Zahtevamo — zahtevamo brezpogojnb predajo teh zlih sil. Mussolini vas je varal. Sedaj pa vas vara Pietro Badoglio. Ponudili smo vam čas in smo čakali na vašo odločitev. Na odločitev italjanskega naroda smo cikali osem dni. Sedaj pa so naše čete na pohodu. Naše čete so nepremagljive. Pred vašimi vrati smo. Občutili boste trpko resnico vojne vsled naših prihodnjih operacij. Italjani, Mus8olinijev odpust ni dovolj. Badoglio nadaljuje vojno. Dvestotigoč vaših Vojakov je odrezanih. iZ zvijačo Nemci raz-orožujejo vaše vojake. Badoglio je vam prikril poslanico, ki jo je na vas naslovil general Eisenhower. Badoglio ni napravil ničesar za mir. V skrajnem poskusu, da od-godijo svoj končni poraz, se| Rusi v predmestju Orela Rusi z vseh strani prodiralo proti Orelu in so napredovali štiri do šest milj. Nemški radio celo naznanja, da so Rusi vdrli v predmestje na jugozapadu. so Rusi v zapadnem predmestju Orela, s tem še ni rečeno, < da je temu res tak, temveč poročilo hoče nemški narod pripraviti na padec Orela. In O-! rel mora v nekaj dneh pasti. ' V dvadnevnih bojih okoli Orela je bilo ubitih 2400 Nem-j cev in Rusi so dobili bogat vojni plen. Polnočno poročilo ruskega | vrhovnega" poveljstva naznanja, da so Nemci zapadno od Vorošilovgrada z vso silo napadli s tanki in infanterijo, toda vsi napadi bo bili odbiti. Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je rdeča armada včeraj zopet osvobodila nad 70 obljudenih krajev, med njimi tudi zelo utrjeno Znamenskoje, 27 milj severozapadno od Orela. j Berlinski radio poroča: "Sovražnik napada z močno silo okoli Orela in še posebno v jugozapadnem delu mesta.*' Ruska poročila ne omenjajo, da bi dospela rdeča armada že v predmestje Orela in to je že običajno, da rusko vrhovno poveljstvo naznani kak večji u-speh nekaj dni pozneje. In če tnrH -horlinaki r ari in nravi rln WQLAg WAMOPA- »a thm It ' . "GLAS NARODA" (Voice of the people* - 1 Owmed ana PabliciMd ty Slormle PuWlsfaln« Oump*£y, (▲ OorporaOo«) Frank Saksar, President; Ignac Hade. Treasurer; Joseph Lupaba, baa. Plar« mi ktut&egi of UM eorporaQota and addrMaea of abova oCflcara; 210 WEST lttb STBHET, NEW lOHK 11, N, I, 50th Year "Glas Naroda" Is issued eTery day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Teariy f7. Advertisement on Agreement. Z A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO; _>7.— ; ZA POL LETA »3.50; ZA ČETRT LETA »2.—. "Glas Naroda" lahaja raakl dan Igram ži »oboi. nedelj in praznikot. "GLAS NARODA", 211 WEST 18tk STREET. NEW YORK 11, N. I Telephone: CHelaea 3—1242 TUESDAY, AUGUST 3, 1»43 tmHOTUBI L. j— RAZGLEDNIK MAJHEN — VELIK — MAJHEN niški obrti. In Benito je Ra-helo poročil ter ž njo imel pet otrok. Sčasom je postal urednik scjalističnega lista in prišel pogosto v navzkriž s postavami. Med prvo svetovno vojno je bil poklican v armado in je postal kaprol. Bahal se je, da je bil 41-krat ranjen, toda uradnih zapiskov o tem ni. Po vojni se je naenkrat iz zagrizenega socijalista prelevil v še -bolj zagrizenega nacijona-llsta. Leta 1919 je zbral okoli sebe nekaj propalic, tovarišev i^ vojne in je vstanovil fašistično stranko. 22. oktobra, . 1922 je na čelu črnosrajčnih pustolovcev Vkorakal v Rim in kralj mu je velikbdušno izročil vlado. Od tedaj, pa do 25. julija je bil Mussolini pravi vladar Italije. V svoji mladosti je bil več potepuh, ali kot pravimo, baraba, kot kaj drugega; vsled nesrečne nsode je postal voditelj svojega naroda, ki ga je spravil v pogubo in tudi ostalemu svetu povzročil cela mor. ja gorja. Sedaj pa je s svojega visokega stalila padel zelo, zelo globoko. Zopet je tako nizek in majhen, kot ie bil tedaj, ko so ga policisti s anarhističnega shoda vlek.li po uliei in ga pretepali. Kje je sedaj, ni mogoče iz* vedeti, kajti poročila ga postavljajo na vse mogoče kraje. Naj bo, kjerkoli, samo, da Še živi, da 'bo prišel v roke za-ve-znikom, da ga doseže kazen, ki si jo je zaslužil s svojimi -zločinstvi. Prav gotovo mn nikdo, niti Italjani, ne želi dobrega konca. Sodba ga mora doseči in največje ponižanje. Pa saj ponižanje je že doživel, toda to ponižanje še ni dovolj veliko. Vendar pa je bilo največje ponižanje zanj, ko je moral stopiti s svetovne pozor-nice. Kako je prišlo do Mussolini-jevega konca, poroča sedaj časnikarski poročevalec Merrill Mueller, ki pravi o tem: 14 Osem oboroženih generalov je odpeljalo Mus solini ja s seje fašističnega velika sveta v soboto na kraljevo povelje. Mussolini ni odstopil, temveč ga je strmoglavila vojaška zarota. Seja fašističnega velikega | sveta se je vršila, toda je bila zelo burna, tako da se je slednjič razvila v boj med osebnostmi ta pravice, boj med kraljem Viktorjem Eiuanuelom in Mussolinijem. / Mussolini je poročal, da L Hitler zaradi vojaškega položaja v Rusiji Italiji ne more t poslati vse pomoči, ki jo ji je •obljift>iiL Navzlic temu je [ rekel, da se bo Italija bojevala za fašizem. Kralj se z Mussolinijem ni strinjal in je Mus solini ja obvestil, da je še vedno kralj in | da še vedno vlada Italiji. Ko je Mussolini pričel ugovarjati, \ je v dvorano stopilo osem generalov z revolverji in so Mus-solnija spremili ven. Sedaj je * vojaški ujetnik v nekem hotelu v Rimu." Rojaka prosimo, ko | 1 pošljejo za naročnino, | l da se poslužujejo — | UNITED STATES 1 3 oziroma I CANADIAN i POSTAL MONEY 1 ^ ORDER, i ako je vam le priročno;! O, ta nesrečni Mussol Tako J n velik in obilen je bil, kadar se,h je napihnil! Reke je uprl v bok,' o visoko dvignil glavo, da mu jej bil nos višje kot čelo in mu je s njegova brada, ki je podobna g gobcu nilskega konja, vodo-j ravno štrlela v zrak in je dela- to la precej sence pod balkonom' s Veneaia palače, kadar je govoJl voril svojim baxikom o d vati-j r sočletni italjanski kulturi in J nepremagljivi sili fašistične: z milice. | v Italjanom je bil drugi Cezar, 11 kajti najprej je med Slovenci g v Piimorju in med Hrvati v i ► Istri zatrl slovenske in hrvat - t ske šole, prepovedal slovenske ] , in hrvatske pridige v cerkvah, j ■ kajti iztrebiti je hotel sloven- 1 ■ ski in hrvatski žvelj iz primor- > j skih krajev. Zatem je šel nad 1 ' uboge Abesinoe, katere je pod- <■ tfarmft in zasužnil največ z j ognjem in plinom in sicer pod ] j poveljstvom sedanjega italjan- ] . skega ministrskega predsedni- j ! ka maršala Badoglia. Tedaj je 1 ) bilo obnovljeno rimsko cesar- < -> j stvo. Kralj Viktor Emanuel je ] . bil ponosen na novi naslov _ .j"cesar", ljudstvo pa je tulilo i v divjem veselju, meneč, da je < .j dobilo mesto na soncu. Tedaj d -'je bil Mussolini največji mož ] ? v Italiji, odkar se je zadnji , -1 rimski cesar poslovil s tega j sveta. i I Bil je velikv—*ned svojim na-• rodom! Nikdo drugi izven Ita-1 lijanov v njem ni videl -velike- . • ga moža, ki bi mogel v bodoči .(zgodovini zavzemati kako odli- eno mesto. H Za Italjane je bil velik saj a nefefld -časa. Danes je zopet maj- -e hen, zelo majhen in ves italjan-i. ski narod ga danes preklinja, L trga njegove slike s sten in i n razbija njegove spomenike. i- Taka je usoda gobezdavega e junaka, kateremu je njegov narod nasedel. a Danes je Musso majhen in bil je tudi majhen, predno je e postal "velik." i- V svoji mladosti je bil zelo o nebrzdan; proti starišem neu-e bogljiv, razposajen do .^kraj-i- nosti. a Njegov oče je bil vaški ko-)- vač, pozneje obenem tudi go-l. stilničar, in zagrizen socjalist j, in revolucjonar. čhidno, da je t Aleksandra Mussolinija, Beni-tovega očeta, vzela vaška učiteljica. Mladi Benito je navzlic ie temu, da je bila njegova mati >_ učiteljica, izostajal iz šole, tako 0 da, ko je bil star 15 let, baje ni v znal ne brati, ne pisati. Z veli-e kim trudom ga je pozneje nje-0 gova mati učila in naučila to-^ liko, da je postal učitelj.- 0 Po prvem letu učiteljevanja ° pa je poslal šolskemu pred- stojnikn o svojem delovanju n poročilo, v katerem je rekel, da > disciplina v otroku ubija osebji nost in samostojnost. S tem je 1 pokazal, da je popolnoma obr-nil na pot svojega očeta. s 'Za učenje se ni brigal, temveč, je mnogo več agitiral * po >- raznih mestih za socializem in i- si med tem služil kruh z igra-o njem na gosli, kajti gosli je n dobro obvladal, i- Zaradi svojega socjalistične-h ga delovanja je bil preganjan in pogosto zaprt. Ker se je za-a .porov naveličal, je odšel v Svi-ri co, kjer je bil za pomagača le pri zidarjih: nosil je malto in opeko. Vedno pa je nastopal kot govornik po ulicah in ua il shodih. Švicarska vlada ga je z- izgnala in vrnil se je na svoj 1_ dom. Med tem časom je Mub-ri solni jeva mati umrla in oče je r- vzel za gospodinjo vdovo, ki je o- imela hčer Rahelo. Rahela je m bila za natakarico, Benito pa je sam pomagal očetu v gostil- —. — - - i RDEČI KRIŽ O HRANI 1 Prava hrana je ena izmed podlag današnjega življenja. ^ Ljudska moč je potrebna za na- . So ogromno industrijo. In za 1 popolno ljudsko nioč je potrebno dobro zdravje, a za dobro j zdravje j-sava hrana. Za naporno delo se moramo ] hraniti s tako hrano, katera ; vsebuje visoko število energij1, i ! mineralov in vitaminov, ki od- 1 [klanjajo utrujenost ter poma- < era jo zmanjšati število nesreč « j'ter izostankov, in povečati ^ 'uspeh dela. ( Rdeči križ j*e ustanovil svojo ' j službo za nahranjevanje skoraj , že pred 20 leti.. Tekom zad- ' njega leta se je ta služba ogrom no razširila. V^č kot 300,000 gospodinj je lartsko leto dobilo j navodila za nahranjevanje sko-!zi Rdeči križ. Med temi go-j ' spodinjaimi je bilo mnogo žen tujega porekla in preteklosti.) Šola je odprta -*sti neprestano menja v pogledu mesta in načina, je vendarle : hrana zmeraj važen del He po-'moči. Nlijprej na Poljskem, potem v Španiji, Franciji, in Angliji, in še kasn'e;*e na Kitajskem. Kjer so se zadnrvoljlle potrebe, se je s pomočjo končalo, in pomoč je bila obrnjena drugam. ■J V zadnjem letu je pomoč Rde i čega križa bila Zelo velika. Mi-imo velikih nevarnosti je bilo i več kot 10,000,000 dolarjev pre , i neseno v Zvezo ruskega Rdeče-i ga križa in društva Rdečega Pol-mesfcca, zdravil, hrane, obleke, mila in drugih potrebščin. Š povečanjem možnosti ladijskega prevoza se bo pomoč Rusiji še povečala.. — ako se_to ne bo tapodilo, bode i združeni narodi enodušno za . htr vali, da se zračni napadi nc - Rim nadaljujejo. Mir na svetu, za kateriir i ^tremi Vatikan, ne bo dosežen k predno ta italijanska orožams n a Ko rkrlrn-fl-vHpnfl (ONA) — Dne 19. julija ob jelem dnevu, so dobili vojaški £ sil j i v Rimu svoj ognjeni 'krst r prvega zračnega napada V ; rsej vojni še ni bilo dozdaj do- I jodka, ki bi bil s toliko jasno- s ?tjo pokazal ogromno razliko t iehnike in ciljev združenih na- I rodov in osišča € Pred štirimi leti ob izbruhu 1 rojne, faJšisti niso niti posku- i ?ali delati razliko med resnic- ; tiimi vojaškimi cilji in vsetimi, i egodovinskimi sponjeniti Var- 2 Save. V teku svojih zračnih t napadov na poljsko prestolni- s co, je nemška "Luftwaff^" 1 ravno tako brezobzirno nastopala kakor so bili zavrizniki 1 obzirni in previdni o priliki -svojega prVejra napada ob be- • lem dnevu na Rim. j Zavezniki so se omejili iz- ; ključno le na vojaške cilje. Kot civilizirani ljudje so upali : in se zanašali na to, da eksplo- ■ zije bomb, padajočih na vojaške objekte, ne bodo poškodovala številnih, svetih in zgo-vinskih dragocenosti v večnem mestu. Nacistični letalei nad Var<šavo pa so namenoma udarjali na najsvetejše cerkve kot na primer Vse Svete, na Grzy-bowskega trgu in 8v. Petra in Pavla v Koszvki. Kno leto pozneje v Londonu, nemška "Luftwaffe" tudi ni poslala nadškofu v Canterbu-ry-u napovedi svojih zračnih napadov. Prav nič si ni prizade vala, da obvaruje nesreče cerkve v Angliji Novi red nima nobenega spoštovanja za sveto dedščino človeštva. Jfemšk-o letalstvo je merilo in zadelo nič manj nego 20 svetih umetnin arhitekture Sir Christopher 'Wren a Tudi v Grčiji j^ bilo tako. Italijanski letalei in bombniki, ki so napadali Solnn, niso nikdar dobili narvodil, da čuvajo in prizanese jo svetinjam grške pravoslavne cerkve — akorav-no so jih sli napadat nič manj kot 50-krat. Razlika je ogromna. Predsednik Roosevelt 5n premier Churchill sta globoko obžalovala dogodka, ki so jima onemogočili Še naprej zadrževati zračne napade na kraje, ki se nahajajo v neposredni bližini svetih zgodovinskih zgradb. Hitler in Mhissoini pa sta smatrala oba, da je pusfosenje takih krajerv bistven del njunega programa za izvedbo novega rrilfl STALIN HODI SVOJO POT Ko se odigravajo z veliko naglico vojni dogodki, je v po-, ročilih pogosto zatrjevaaio, da sta v vsakem slučaju predsed-j jiik Roosevelt in Winston Churchill v popolnem soglasju in da jt- o vsem Stalin natančno obveščen in poučen. Ivar se tiče vojne, so Združene države, Anglija in Rusija \ popolnem soglasju. Njih geslo je: zmagal Ne izgleda pa, kot bi bile vse tri države v popolnem sporazumu glede povojnih zadev. I too s eve It in Churchill sta v svojih izjavah že marsikaj o-menila, četudi samo iz daljave, kako si mislita bodočo Evropo. < Husija molči! (jlede Italije, kadar pride do njenega razpada, sta bila Ifoosevelt in Churchill že davno sporazumljena. Stalin o Italiji ni onu-nil ničesar, ker ga ne briga. Mussolni je padel! Gotovo je, da bo prišel čas, ko bo padel l ud i Hitler. In kaj potemt Hitlerjev padec bo prišel ravno tako naglo in nepričakovano, kot je prišel Mussolinijev padec. In če Roosevelt, Church ill in Stalin z ozirom na padec Hitlerja nimajo nikakega dogovora, kaj bo? ~ Xikdo ne more določno odgovoriti na to vprašanje. Združene države prav gotovo imajo z Anglijo glede Nem-čije iste namene kot glede Italije. Toda Rusija molči kot Sfinga. Svojih namenov še ni odkrila. Ivo je Rusija postala članica Združenih narodov in je podpisala Atlantski dogovor, je bilo splošno domnevano, da bodo v«e tri države delovale v popolnega soglasju, ne samo v vojni, temveč tudi po vojni, z Toda temu ni tako, kajti glede Nemčije, kot vse kaže, zavzema Rusija vse drugačno stališče, kot pa glede Italije.-Iz-trleda, kot da hoee tufca j s svojim plugom zaorati SVOJO brazdo. Kot znano, je Rusija prelomila s Poljsko, pri vsem tem pa podpira v svojih vrstah poljsko armado, ki ni nič kaj po->ebno naklonjena poljski vladi v Londonu. , Prejšnji teden je bilo tudi naznanjeno, da se je v Rusiji pričelo gibanje "svobodne Nemčije", ki ima za svoj cilj strmo-gUvljonje Hitlerja in obnovitev nove nemške vlade v Berlinu. Vsi, ki imajo s tem kaj opravka, si ne želijo ničesar bolj, kot da bi Hitlerju na katerikoli način slaba predla. Toda Moskva v tem oziru drži London in Washington vstran z dolgo roko. Bolj in bolj postaja jasno, da ima Stalin svoje mnenje in namene glede Nemčije in zlasti v vzhodni Ev-]>i, posebno pa še o Balkanu. To pa ni v popolnem soglasju z Rooseveltovimi in Churoh-illoviini načrti. Vse to more dovesti do ostrega spora med tremi največjimi silami sveta, ki so zaveznice v vojni proti nacijski Nemčiji, oziroma proti Hitlerju in njegovemu nauku. S padcem Italije je nastala velika razpoka v osištki stavbi. Mussolini je pokazal, kaj se more dogoditi najmogočnejšemu diktatorju. ~ < Ta ali oni dan more Hitler slediti Mussoliniju in Nemčija bo padla v še večjo zmešnjavo, kot je padla Italija. Tedaj bo prišla borba med odborom' "svobodne Nemčije", ki je bil vstanovljen v Rusiji, in med kakoršUokoli skupi-no, ki'je že mogoče pripravljena v Nemčiji, da prične z delom. Kakšno stališče bodo tedaj zavzele (Združene države, Anglija in Rusija? Ali se bodo prepirale, s katero "vlado" naj se pogajajo? Ali se bodo prerekale zaradi meja? Za 9edaj imajo vse te tri velesile edini cilj, da porazijo Nemčijo in ubijejo Hitlerjev nacizem. In potem? Lahko pride do ostrega spora med Združenimi državami in Anglijo na eni strani ter Rusijo na drugi strani. Vsekakor pa je zemljevid, ki ga je izdelala Rusija za 'bo-doV*o Evropo, povsem drugačen, kot pa ga je izdelala Anglija i 11 so ga odobrile Združene države. Rusija bo korakala naprej ne oziraje se ne na levo, ne na desno, kajti Stalin je izjavil,, da bo narodom, ki jih bo osvobodila Rusija, dano na prosto in svobodno Lsbiro, da si sami izberejo svojo vladno Obliko. Kaj to pomeni, si more vsakdo misliti. Ko je Massa v nedeljo zjutraj koračii po svojem okolišu, je bil poklican, naj gre v stanovanje Mrs. Villano. Policaj je šel in takoj doznal, da bi bilo tu bolj treba babice ali pa zdravnika, kot njega. Toda novi človeček, ki je hotel priti na svet, ni hotel čakati ambulance ali kogarkoli in zato si je Massa zavihal rokave in pomagal spraviti na svet krepko dete. Poklical jo seveda potem zdravnika, kateri je prišel in izjavil, da bi on sam ne mogel I napraviti boljše, kot je napravil John Massa, policaj. ^ Mož 36 let stare matere je bil na delu v vojni tovarni, ko je žena zaenala, da se bliža po- TA/1 POLICAJ — BABICA -New York. — Pred par me-seei izdal policijski department v svojem magazinu — "Spring 3100" — kratek člane!.. v katerem je bilo na po-l iid'-n naeii^ povedano, kako je r m*ti pri porodu v slu-i , da ni pri rokah babica ali zdravnika. 1'atrolman John Ma^sa jej tisto stvar dobro prečita 1, ker je sam oče osmerih otrok in ga naravno zanimajo takele stvari. Niti sanjalo pa se mu takrat, da bo .moral prav kma- j lu vporabiti svoje tozadevno znanje, ki je bilo v resnici le teoretično, ker je o porodu le čital, ni pa še mel skušnje v tem oziru. NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 62,000 Premoženje: $10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: ^ 2657-59 S. Lawndale Ave./ Chicago, 111. Kratka Dnevna Zgodba *GLM HAEOPA» - Ww I«! TUESDAY, AUGUST 3, 194S ' WMHPMI B. um Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mla* deniča, ki se zanima za naravo AMERICAN ■B WILD LIFE ;V knjigi Je natanfino popisano »v-IJenje posameanlh živali, živečih na sohem, t morju ln r zraku, tako da i bo vsakdo, ki Unbi naravo in njeno {pestro živalstvo, knjigo bral s velikim . zanimanjem, ker bo v njej naiel marsikaj is življenja divjih živali, kar 1 mu dosedaj ie ni bilo znano. Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati ▼ petih knjigah, toda Je slednjič lsftla ▼ eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenjn prinaka POrOL.NI POPIS ŽIVLJENJA AMB-, HIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo t ulitkom bral Uvee, ker navaja in popisuje vse tirali, ki jih je i dovoljeno ln prepovedano streljati; • farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo aH ikodujejo ter slednjič rib«, ker se r knjigi naštete VSE - HIBE, KI ŽIVE V AMEBISK10 V'O [ D AH. .1 Poleg poljudnega popisa ln prlpovo-,dovanJa vsebuje knjiga U7 SLIK čet ter znanje in izkoriščanje i terena, zahteva od vojakov osi-. šča mnogih in težkih žrtev." BOLGARIJA BI MOGUL ( I IZSTOPITI IZ OSIfiČA. j r (JSC.) — Na Bolgarskem je , izbruhnila resna kriza, ki mor- ( da oznanja, da bo Bolgarija prvi balkanski satelit, ki se bo odtrgal od osišča, če bi prišlo do toga, da fte Italija preda zaveznikom. Bolgarija je eden najvažnejših manjših satelitov Nemčije; ona drži v rokah vso jwgoslo-1 vansko Maeedoni jo in del grekte Macedonije Kljub temn pa bi bila Bolgarija bolj prizadeta, in bi se hitreje zrnšial v slučaju predaje Italije kot kateriko- i li drugi evropski narod v nem- j §kem taboru. (j Popotnik kj je rtedavno pri- 1 spel iz Bolgarije v Carigrad, ' prerokuje, da bo prišlo do splošne vstaje, ako se Italija prfda 1 zaveznikom. Kralj Bor i.s bo pred to grož- ; njo invazije in poraza morda poskusil izogniti se ljudski vstaji — ki (bi ga brezdvomno spravila s prestola — in sioer na ta način. da. bi odstranil via-' ido predsednika Filova in jo zamenjal z novimi ljudmi, ki bi dobili nalog poskusiti sklepa-1 [nje miru. 'i Toda zadostovale bi danes, da se pripeti nekaj izvanredne-'ga — in revolucija bo izbruhnila. KAKO SODIJO NEMCI O GUERELSKEM BOJEVANJU. .1 (JIO.) — OB(8 je zabeležil j oddajo angleškega radia, ki je ■ poročal o tem, kako Nemci sa-» mi sodijo o vojaških vrlinah, in ■ spretnosti vodstva jugoslovan-\ ^kih guerilskih skupin. Podat- - ki so posneti iz nemškega ča-i sopisja, ki objavlja dopise svo- - jih posebnih vojnih poročeval-: cev, prideljenih četam, ki opfe-: ri rajo v Jugoslarviji. "Partizanski oddelki se v i svojem goratem ozemlju premi - kajo s tako brzino, da je Nem-, oem izredno težko presoditi, iz kateri smeri bo prišel nasled- - nji udarec. J "Čim se nemške čete zvečer - ustavijo, da se odpočijejo in do-i be par ur spanja ponoči, že se i pojavijo gnerilci in iznenada > napadajo iz zasede. Podnevi - pa se nemški vojaki note po teh 1 srolih skalnatih rebrih — srepo • južno solnee z vso silo pripeka ■ nanje, ko s težko muko prena- k - ~ ZAHVALA. B (Prav prisrčno se zahvalim Rev. Pius J. JPWric, župniku' cerkve sv. Cirila na Osmi, ki h tso mi tako lepo in hitro naučili d mojega sina iCermii in tako vse v (uredili, da je prejel prvo sveto o obhajilo v nedeljo 20. julija. Se d enkrat se jim prav i'epo zahva- \ Jim za njih trud. ln tudi Bog naj jim poplača. « I iLep pozdrav vsem čitateljem c I''Olasu Naroda" pa nove na-j ročnike. 1 f 1 B E. Mantz, t j . New Yorgk, N. Y. i i - -i j STADIUM KONCERT. * j V torek 3. avgusta bodo na I koncertu newyonskega filhar- g monieno-simfoničnega orkestra j v Stadiumu nastopili svetovno J i znani umetniki. Mfed drugimi i t bo nastopil amer. pevski ljub-| ljenec in označen kot najboljši i i pevec na odru in radio, Prank ] Sinatra. Kapelnik koncerta \ .tega kjer je vodil več orkestrov. V i Angliji je tudi zložil več dobro - uspelih skladb. Leta 1914 je prišel v Ameriko, kjer sedaj 7 stalno živi. X Nepotrebno trošenje denarja ▼ 3 vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija j potrebuje vaše dolarje, zato kopajte vojne bonde, namesto, da trošite denar po nepo- ' il dlBUDI. ~ roko in spregovoril v solzah: n '"In samo ta roka zasluži, da jo j ^ vzame moj sin." — Potem se je i obrnil k sinu in dodal: "Sirifek,: 0 kakor hočeš, kaznuj svojega: brata. Bodi srečen s kraljico; e in krono 1" e Mfladenic pa je dvignil svo-i a jega brata s tal in spregovoril:! ^ l^Vstani, brat moj! Bog edi-i n ni pravično kaznuje. Ženo in i otroke imaiš..Delaj zanje in Bog; e ti odpusti". i- Potem se je mladenič oženili e z lepo kraljico in srečno fcra-i ljeval dcrtgo let, da se je malo; in veliko čudilo in govorilo o j a tem. i . > la Lepotica. Dlaj, da ga pomerim na svojo roko, da vidim, Če sq bo izpolnilo, kar si bon} »Želel. Mladenič je snel prstan in ga dai bratu. Ta ga je nataknil na ( desno roko in spregovoril: "Koeem, da pride živa voda 1 •v moje roke, najlmlajši brat pa'1 da se vrne in napoti po tisti ' poti, kateio si je sam izbral." ' ^ (Mladenič je v čudu obstali j Še 'čutil ni, kdaj mu je najeta-1 jrejfei brat vzel vodo iz rok. Ni-j, ti tega ni opazfl, kdaj je za-blodil nazaj. Ko se je zavedel,' je bil ie na strašni poti. ! Tačas »ta druga dva brata' jpisrpela k očetu. Najstarejši je-dal očetu živo vodo in postal j kralj. S čudežnim prstanom jej (tudi svojega brata napravil za' kralja v sosednji zemlji, j Lepega dne je zopet nataknil 'prstan na desnico in deja'i: "Ho čem da pride semkaj kraljica' žive vode." t Kmalu potem se je pred dvor j cem ustavila zlata kočija. Čudovita l*epotica je izstopila in •se napotila v dvorec. Peljali so' .io h kralju. Priklonila se je in •dejala: "Kaj ukazuješ, častiti ,kralji" ,' * 'Hočem, da ostaneš v mojem: 1 dvorcu." k* Ostal a bom, ker sem brez I moči, dokler je prstan na tvoji roki.. Toda vedi, da ne boš "Vesel, dokler ne stopi noga tvo-* i jega dobrega brata v tvoj dvo-' rre." 1 A prav ta čas je dobri brat prišel do pečine, kjer je rešil! zmajev rod. Dva zmaja sta mu' 'prišla naproti "Kbga iščeš, do-! ;bri mladenič,'* sta ga vpjrašala' "H kraljici žive vode bi rad prišel," je dejal mladenič. j , "Kraljica žive vode ni več v [ njenem kraljestvu. Tudi ona1 [ je podala sužnja tvojega brata, j Dokler j« prstan v njegovih ro-' l kah, Je ona brez moči." Mladenič je zajokal Prav v , tem hipu je priletel k njemui krokar, ki mu je pomagal na zlatem dvorcu in ta~je dejal: t "Ne obupuj, mladenič, po-! [.skusil boni ukrasti prstan tvo-j jenm bratu. Ti stopi pri zad-t njih vratih v dvorec in čakaj, '■dokler se n'e vmem. — Na svi-.jdenjf." J iljiadenič je stopil v dvorec, jkrokar pa je poletel proti kra-jljesrtvu hudobnega brata. Ko je t priletel nad kraljevo palačo, se j je kralj sprehajal po vrtu. Kro-tkar se je spustil in ga s kljunom udaril v leivo roko. Preden , je kralj razumel, kaj se je zgodilo, ga je s kljunom usekal tudi v desno roko. Hudobni brat' je zakričal od bolečin. Zdravniki so mu obvezali rane, toda bolečine so postajale vedno hujše. '"•Umiram od bolečin." je zavpfl kralj. "ISnpmite mi prs-| tan. Na mizo poleg ležišča ga položite; deset i?vestih vojšča-kov naj ga pride straži t. In ! okno odprite, duši me." Kakor je kralj ukazal, tako sb storili Čez malo časa pa jte skozi odprto okno priletel krokar, pobral prstan in odleteL Strašno vpitje je nastalo v dvor u,tačas pa je krokar že _ priletel k dobremu mlladeniču, mu podal prstan in dejal: "Sedaj lahko storiš, kar te je volja." Mladenič je nataknil prstan na desno roko in za vpil: "Pts-tanček. ponesi me v dvorec mojega očeta." (Ko ga je zagledal brat, se je vrgel predenj na kolena in zaječi jal: "Brat, najtežjo kazen mi naloži Najhudobnejši človek na svetu sem. Tudi očeta pokličite in lepo kraljico. Vpričo vseh me kaftnuj." Prišeft jte stari kralj, objel je f?voiega najmlajšega Krna in ©e razjokal od veselja. Tudi lena "kraljica žive vode je prisila, pol hibi 1 a mladeniča na čelo in rekla staremu kralju: "Kralj, ta mladenič mi je vzel živo vodo. N^emu sem dala čudežni prstan. On edini je vredem, da postane kralj v tvojem kraljestvu." il Stai*cek je prijel kraljico za Kaj išee« tukaj mladeniči j .Mladenič mu je dal zlato luskino in odgovoril: > vodo iščem, Kje bi jo lahko našel?" ! Zmaj mu je dal drag kamen in dejal: Hodi naprej proti vzhodu. Prišel boš na goio.1 ki je višja od te. Na vrhu gore, Se sveti dvorec zlatih kamnov. Tairikaj živi najlepša vseh le-' potic na svetu. Daj ji tale dragi kamen in povedala ti bo, kje je živa voda. In mladenič se je napotil proti vzhodu. Prišel je do dvor ca iz dragega kamenja. Vstopil je. Na bfcesteei verandi je spala lepotica. Takoj ko je mlade-' nič vzel v roko dragoceni ka-' men, se je zbudila, se nasmeh^ < nil a in dejala: z, "Kaj iščeš, mladenič?*' "Živo vodo" 144 Ker si do stinkaj prišel, si jo zaslužil Pojdi in si je nalij pri onemle studencu. In tale j prstan veemi. Natakni si ga na levo roko. Z njegovo pomočjo1 se bos vrnil živ in zdrav, od koder si prišel. Če bolš kaj potreboval, kar prstan snem i in si ga natekni na desno roko. | Kar boš pož^lel. boš tisti tr"e-jnutek imel." * Mladenič je bil vesel. Vzel je i prstan, se poklonil lepotici, si nalil žive vode in se odpravil na pot. Ko je že n'ekaj časa h od i I/je prede jal prstan na desno roko, rekoč: "Pretanček, želel bi biti čira pre.i pi i vodnjaku nu križpotju. — Se ni prav izgovoril besed, ze je vstala vihra in ga odnesla *k vodnjaku. Pojrtedal je. vsij trije prstani so bili še tamkaj.j to s? pravi, da se brata še nista bila vrnila- Prede jal je prstan in rekel: j "Pistanoek. z bratoma bi se' rad sešel." Komaj je izgovoril.j že sta bila brata tam. Kod fta hodWa. bratca?", je povpraševal mladenič. "Bii sem ujetnik v daljnem' kraljestvu" je rekel najstarejši brat. "Malo prej je priletel sre-brnorepi zmaj in me pograbil in prinesel semkaj." •"Jaz pa ee»m«e bil izgubil in taval po gozdu, iz katerega ni izhoda," je spregovoril srednji brat. "Pa je na lepem zažvižgal nad menoj zmaj z zlatim repom, me pograbil ter me prine-s'el semkaj. A ti, bratec, kako je bilo s teboj?" "Živo vodo sem našel v kraljestvu čudne lepotice. Tudi 'tale prstan mi je dala. Samo na Vlesno roko mi ga je treba pre-dejati in kar poželim, imam. Sedaj pa pojdimo k očtetu." Ko so že nekaj časa hodili, 'je dejal najstarejši brat: "®es čudežen prstan ti je da- ZNIŽANA CENA za koračnica - SOLDIERS ON v PARADE Ker ieit m Žim fiolj nuOrl sa PIANO HARMONIKO prirejena , koračnica "MLADI VOJAKI" i« Mr. Jerry W. Kopriv&ek uredil « vaMMkom. da rojaki lahko doba skladbo po Kniiani cent, to je Sedaj 35c Dva komada sa 71 eeoto*. Naročite lahko tudi pri: I Slovenk Publishing Co. I 21« W. 18th Street I / Nov York a N. I. v > - mmmmmmmmmmmm*mm—*i ŽIVA VODA R A V ttrf WTl V K "Katero pot bi izbrali" je premišljal srednji. "Ne čudite se. je dejal najmlajši. "Ti bratec, imals ženo in otroke. Pojdi po levi poti, , da prideš živ in zdrav nazaj. Ti bratec, ti si zaročen. Pojdi po srednji. Če je zaročenka rojena pod srečno zvezdo, se boš vrnil. Jaz bom odšel po poti, 0 kateri piše, da se ne vrne, kdo; ee napoti po njej. Nisem ne oženjen ne zaročen. Nihče me ne bo čakal, nihče jokal za menoj. Data mi vsak po en prstan, pustili jih bomo tu pod ploščo. Kdor se bo vrnil, bo < vzel svoj prstan, da bomo vedeli, kdo se bo vrnil domov — kdo ne." 'Bratje so poslovili. Vsak ie šel po svoji poti- Najmlajši je hodil in hodil in prišel do pečine. Pred vhodom v pečino je gorela kopa sena, pd znotraj pa se je slišal žalosten fflas: "Ko brat mi bodi, junak, pomagaj mi, da spravim na varno mladiče! Zadušil me bo dim v pečini!" Junak je s saWjo razmetal seno in »topil v pečino. Opazil je. da se n'ekaj svetlika v dimu.i Stopil je bliže in zagledal zma-| ja z dvema mladičema. ^ Mladenič je odnesel mlada1 zmaja iz petine, potem pa pomagal tudi staremu na piano. Ko si ie stari oddahnil, je dejal. S čim naj se ti oddolžim, junak? "Z ničemer," je odvrnil mla denič. "Če vaš, mi samo povej. kje bi lahko našel živo vodo." 'Zmaj je odluščil srebrno lusko z repa, jo dal mladeniču in rekW: Tole 1 us kino vzemi in pojdi kar naprej zmeraj proti vzhodu. Vzpel se boš na visoko goro. Vrhu gore je srebrn dvorec. V njem prebiva moj brat, ki vidi čez reke in gore. Tol'e luskino mu daj in povedal ti bo, kje boš našel živo vodo". Mladenič se je napotil proti vzhodu.. Dolgo je hodil. Prišel je v srebrni dvorec. Toda v dvorcu ni bilo žive dušfe. V bližini je tekel srebrn potok. Ob potoku se je na suhem premetavala srebrna ribica, pa ni mogla sama v vodo. Mladenič jo je prijel in vrgel v potok. "Takrat se je dvorec zalesketal v slepeči svertlobi pred vhodom se je oglasil krilati zmaj in vprašal: Kaj iščeš tukaj, mladenič? 1 Mladenič mu je dal srebrno luskino in dejal: "živo vodo iščem. Ali bi mi mogel povedati, kje bi jo našel?" 2lmaj si je odluščil zlato luskino z repa in jo dal mladeniču, rekoč: SPojdi naprej proti vzhodu. Prišel boš do gore, ki je višja od te. Vrhu gore je zlat dvorec, v dvorcu živi moj starejši brat, ki leti hitreje kakor ve-W. Mnogo zemlje in morja je -odbletel. On ti pove, kje je živa voda.. (Mladenič .fe odšel naprej proti vtzhodu. Hodil je in hodil in je prišel do zlatega dvorca. Pred dvorcem je opazil zlatega krokarja s povešenimi perutnicami in odprtim kljunom. (Mladenič ga je veet na roko, ga odnesel k bližnjemu studencu in mu kanil nekaj kapljic vode v kljun. Krokar je plavutmi « krili in odletel. Tisti trenotek se je dvorec zasvetil ko camo sence. Pred vhodom se je oglasil elati zmaj in dtejal: Nekoč je živel kralj, ki jej imel tri sinove. Prvi je bil o-ženjen, drugi zaročen, tretji pa1 >v fant. Ko se je postaral, je sklical sinove in jim dejal: 41 Slišal sem, da v daljni de-^ ž. li/v kraljestvu krasne lepotice, izvita živa voda če se človek umije s to vodo, se n'e postara, če je mlad; če je star, se pomladi; če je bolan, ozdravi; Kateri mi bo prinesel žive vode, tisti bo kraljeval namesto mene." Napotili 6o se trije einovi is- . k at živo vodo. Hodili so in hodili, pa so prišli do vodnjaka na križpot ju. Na vodnjaku je bilo zapisano: •"Človek popotni, če še napo-j tiš po levi poti, se boš vrnil živt in zdrav.. Če izbereš srednjo pot. se boš m-orda vrnil, morda pa tudi ne. Če se napotiš po tretji, s"e poslovi od življenja. Kraljevi sinovi so obstali.( Treba se je btfo odločiti, po katet i poti bo kateri bratov od->el. i Kaj naj storim?" je dejal; najstar. jši. Važno za naročnike Poleg naslova Je do Imate plačano naročnin«. — Prv ! fitev tika pomeni metter, drujca daa ln tretja pa leto. I»a nam prihra nI te nepotrebnega dela in itro-ftkov. Vatt prosimo, da skušate pra j vo4a*no naročnino poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam a* jo pa plačajte na&ema laatopniktt v VaAem kraja. Zastopnik bo V a« Uročil pot rdilo ta plačano naro-eni no. ~ California: San Francisco, Jacob I-ausbln* Colorado: Pueblo, Peter Culi« ' Walscnliurg, M. J. Bajuk* Indiana: IudlanapollB: Fr. Markicb Illinois: Chicago, Joseph BevCi«-Chicago. J. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois > i Jolipt, Jennie Bambicb Ijl Salle, J. Spellcb Masfoutali. Martin Dolenc North Chicago In Wankegan, Math Warsek Maryland: Kitrmiller. Fr. Vod octree Michigan: Detroit, L. Plankar* Minnesota: CbdKbolm, J. Lukanlcb Ely, Jos. J. Peabel Ereleth. Louis Goule Gilbert, Louis Vessel 1 Montana t I Roundup. M M. Pan lan Washoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderlck t New York: Gowanda, Karl Strnisba* Little Falls, Frank Marie* Worcester,* Peter Bode* Okie: Barberton, Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Charles Karlinxer*, Jacob Reanlk GLrard, Anton Nagode Lorain, Loots Balant, John KumSe Toungstown, Anton Kikel] Oregon: Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh, J. Bresovec* Coverdale ln ofcoHca, Jos. Paterae! Export, Louis Supančlč* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin* Frank Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferencbak Imperial, Vence Pskrtek Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. TanielJ Lucerne, Frank Ballock _ Midway, John Žnst* Pittsburgh ln okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. ScMfrer* West Newton, Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West AIIls, Prank Skok* Wyomlngv Rock Rprlag«, Louis Tanebar* DiamondvlHe, Jo^ BoMch (•Zastopniki, ki Imajo poleg Imena *, so apraviflenl obiskati tudi druse naselbine * njih okraju, kjer Je kaj naiih rojakov naseljenih.) ^ priporočane.—Uprava -Glas Naroda" Sedaj $2 Prva knjiga, ki je izšla v slovenščini izza naci-faii-tičnega vpada v domovino "Ko smo šli v molje bridkosti" Spisal REV. KA5VTMTR ZAKRAJŠEK Velezaimmva knjiga o razmerah in trplje-. nju našega naroda v stari domovini.—Dosti naših rojakov se še vedno ne zaveda v polni meri, kake strašne stvari so se dogodile v starem kraju, a knjiga pa jim bo d&r la jasno in pregledno sliko o strašnih dogodkih, ki so spreanemiK lepo in cvetočo Slovenijo v eno samo veliko bolečino, ki pece, žge in mori naš slovenski narod na njegovi lastni zemlji. . Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. TUESDAY/AUGUST 3. 1943 zapisnik: (Nadaljevanje.) -NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...fnravno v HAMMONDOVEM NOVEMi Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaze svet, kakorien je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. Nf KAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta abecedni seznam 'STS^S dežel, provinc—navaja površino, u zbirk* je tako popolna, d« je ta thJup m> prebivalstvo, glavna mesta in S^iJS^^SSI.w-/^r«, krai na zem lie vidu. Erropa (dane«), osrednja Evropa (ob libra- ' J m vojne), AndeSko otočje. Francija. Nem- Seznam mest in trgov—navaja *** , , . . . «ka. Norre&ka. Danska. UnUa sovjetskih soeja- ime kraja, okraj, in državo, pre- ti»mnib m»bUk, Bolgarska, Rusion*ka, Jnr» bivaUtvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav-v pol- J^^^a^T SSTit. nih barvah, V8ej?a skupaj 56; ce- Amerika (Jnfarf del), Afrika. Seroma . j Ž i Amerika. Kanada. Zdraiene driave. Mehika. O- la vrsta narodnih barv. trenja Amerika In Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOV J LJUDSKO STETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. --t—:—r sedaj Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Jk Ta atlaa, ki san sebe popravlja, Ima Mffl« J ■ ■ ■ tf\<\r reUti marsikatera nasprotujoča al vprašanja. HM Ist^l I>iAJ ? ki nastanejo * raxnlb rugororib. Strani *o — ^^ ridadiSte svriovneca manj« in podajajo ras- neintxn zemlje, prvine sonCoega sestava, pokra- PO POSTI jlne In globoflno oceanov to jsxer. dolgom naj- daljši 1j rek in prekopov, porrttno poglaritnlb V UKAUU — 36 CENTOV otokov In vl«oltoHt nvptovtilb jora. Tu so odgo- ______±________• vorl o« ranopa dnntfinji rprafcnji. - 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West I8th Street New York 11, N. Y. rilci izvršili več napadov v kočevskem okraju, nekdanji nem ški naselbini Tia slovenskem (tza ml ju. Razvila se je tam huda bitka z nemškimi četami^ ki so ge morale umakniti. Na bojišču je ostalo 23 oadlih Nemcofv. Hrvaški guenlci v Slavoniji so prizadejali Nemcem težke izgdbe o priliki napada na vojaški vlak, katerega so vrgli iz tii a. V bližini mesta Našice so poškodovali važno železniško progo. . SMRTNA KOSA iPred dnevi je v Cockerill, Kans., umrl Joe Pilih, v starosti 70 let in rojen v Smartnem prt Celju na Štajerskem. V A-meriki je bival 37 let in zapušča dve hčeri V Edison, Kans., je umrl 67 letni Anton Potisek, doma iz Kostrelnioe pri Litiji na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let in zapiišča žalujočo žp^o dve hčeri. . INVESTIRAJTE V iMEBJKO ' PO POLOMU NEMŠKE OFENZIVE ČIŠČENJA ' United Nations Information Office poroča, da so jugoslovan &ki guerilei po neuspehu pete nemške 1 * ofenzivi uničenja'' podvojili intenzivnost svojega delovanja.. V Sloveniji so slovenski gue- Molitveniki * * IIIIIIIIIHIIIIIIIII1II1IIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIII ft ^^rtofrl v krasni vezavi importi- k ^ rani iz stareSa kraja še K x Prec^ vojno .. . Ko zalo- ge&aA " ^^^ ga poide, je ne bo mo-R g oče nadomestiti do konca vojne. S foV enaki: nebesa naS dom (iteT. 415) 2*X4% in Cev kvišku srce . ~ Cena $1.— (9ter. 415) 2%x3% infiw; 234 rajski glasovi (Stev. 855) 2%x3% infer, v bo •trani. lem celolidn; 384 strani. Cena 75c Cena $1.— rajski glasovi Angleški: (Ster. 408) 2%X4 infe; 255 stra- key of heaven nI — VrtevS St. k riše v Pot Fino vesano; prvovrstna izdelava; j ▼ umetnem usnju Cena $1.501- Cena $1 — Slovenic Publishing Company2IG W^lSth St.f_ New York 11 KUPUJTE CJNITED STATES WAR SAVINGS BONDS la STAMPS *edaj ko, to 4 * separatisti" o-krog Srbobrana pričeli svojo škodljivo gonjo, ki dela ves položaj skoraj neznosen. Kristan in Zalar naglašata, da je iniciativa za skupno delo med Jugoslovani bila sprožena od SANSa, radi tega moramo iti z delom naprej. Da 'bo največ dela odpadlo na Slovence, 0 tem skoraj ni nobenega drvo-ma. Br. Cainkar Je mnenja, da je bil nspeh slovanskega kongresa pravcati čudež v primeri z drugimi. Vsi nimamo istih problemov; Slovenci smo še najbolj organizirani, in če bomo skušali pridobiti za >kupno delo še Srbe in Hrvate, ki so si o-svojili skoro isti program kot mi, tedaj leži v tej skupnosti bodočnost našega dela in uspe-ha. Brat Zaitz predlaga, da se odobri vse delo, ki ga je do sedaj izvršil v tej zadevi priprav lialni odbor, ter da izvolimo štiri delegate. Podpirano in •sprejeto. Izvoljeni za delegate so: br. 'Kristan. Kuhel, Rogfclj in Zalar za namestnika pa Cainkar in dr. Kern. , (Dal je prihodnjič.) PO MU8SOLINIJEVZM PADCU (JIC) — Predstavniki zavezniških vlad v izgnanstvu prerokujejo danes, da bodo — kot posledica Mussolinijove odstav ke — vs V xazprafvo pride zadeva tajnika SANfSa. Brat Zalar poro-j ča o korakih, ki jih je podvzel, da bi zainteresiral Kev. Ugankarja za to pozicijo. Čita odgovor Rev. Urankarja, ki navaja svoje vzroke, zakaj ne more sprejeti tega odgovornega mesta. In da ne bi prevlada-valo mišljenje, da se brani dela, želi tudi odstopiti i« odbora* Pojasnilo .fe vzeto na znanje, odstop iz odbora pa ni sprejet. Brat Kristan poroča glede Ane Krasne, članice širšega od bora, katero je vprašal glede tega dela.. Ker pa je bila možnost, da Urankar sprejme tajniško službo, ni podvzel na-daljnih korakov. Brat Zaitz priporoča, da se 'delo vrši še naprfej kot sedaj, to je, da to rat Kuhel vodi tajniške posle.. Zdi se mu, da jš sedanji aranžma najbolj zadovoljiv in uspešen. Istega mišljenja je brat Zalar, ki doda-( ja, da se tajnik lahko izvoli na seji širšega odbora. Brat Cainkar priporoča, da bi delo prevzela Katka Zupp.n-| čič, ki je navzoča na seji. Sestra , Zupančič navaia svoje vzroke, 'zakaj ona ne more sprejeti taj-Iniškega urada.. Končno jte sprejet predlog brata Zaitza, da brat Kuhel še nadalje 'vroi posle ter da ima polno moč v zadevi pomočnika v nradn. Prečitano je pismo od pred-' tednikov Hrvatskega narodtfe-, ga kongresa, Srbskega vidov-danskega kongresa in iSA2vSa. kateri sklicujejo prvo konferenco zastopnikov vseh treh narodnostnih skupin ter želijo, da SAN1S izvoli štiri delegate. Konferenca se vrši v Pittf-, bnrghn dne 19. junija- Sledi razprava. Brat Kristan pojasni, kaj je Srbski vi-dovdanski kongres, koga ta skupina zastopa in kaj je nje pro-gram. Potrebno je* da Wa-shingtomu pokažemo, da smo Ilugoslovani edini in da sodelujemo Ako to dosežemo, bomo t>olj uspeli kot pa vsaka posamezna struja zase. O težkih razmerah med Srbi in Hrvati govori tudi brat Zaitz, ki poudarja, da je bilo sovraštvo med njimi umetno zasejano, toda ga obe stranki jemljeta take resno, da dvomi o uspehu kake ublažitrvne. Skupna seja pa bo pokazala, ako obstoja kaka možnost za odstranitev vsaj dela teh intrig. Brat Rogelj dodaja, da federalna vlada 1 komaj čaka, da pridemo dc 1 skupnega delovanja, zlasti & "SPANISH In 29 LESSONS" — Span-Mina T tMUi nalocah. — gpanska-an-(laika rfovniea. — Spisal Jo Je R. D. L' Cortina. Ta knjiga Je popolna ln prar nlfi pri-krajana. Od prve do sadnje strani Jc , Je popolnoma lata, kot Jo Je pisatelj napisal ln kot Je bila prvotno izdana ■ sa riijo ceno. Cena Je zato nizka, ker aao se porabile prvotne tiskarske for ' me, In ker Je pisatelj sprejel nlijo ceno. Po tej priproeti stopnjeralnl metodi t am Oorinta pomaga, da se lahko na-, učite SpanSčtne. To praktično učenje lina kar najmanj nezanimivih ln zapletenih slovničnih pravil ter vas n« Brati, govoriti ta ra-, znmett Špansko. . Corintovo kratko metodo so odobrili i ofitelji, profesorji. Sole, poslaništva in eksportne tvrdke po celem sveto. Je pralcUCno, priprosto in nspeiao. Prodanih Je bilo Ke nad 2,OOOjOOQ r Cortlnovib knjig. Ce vas ta knjiga aaalmlva. Jo lah r ko naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH. ENO COMPANY, 21« West 18th Street I New York. N. T. — Gsoa Ja samo iL- Visoška kronika BOMAK — Spisal Dr. IVAN TAVCAB. | iiiiiitHii umi in i iui ituiiiitiii i mi u .4-0 ■ min ii iiuiiii 11 h i uiiniiii uisii uiiiid* 1 * j Koder smo hodili ,so prihajali ljudje iz koč in vsi so po- < vpraševaili: "Jezus — kaj je naredila?Sramota je ho- < dila z nami in le malo smo govorili na tem žalostnem izprehodu- ^ Moledoval sem pri Scliwaiffstrigkhu, da naj z Agato lepo 1 ravna in da naj ji v ječi ne napravlja posebnih težav. Obljubljal mi je in ponavljal: 4 'Izidor, nte delaj si skrbi Kaj more biti t Kaka ma- I lenkost, kaka lažnjiva čenčarija ^poljanskih babnic. Če bi c bilo kaj hujšega, veruj mi, da bi mi ne bilo ostalo neznano, ker mi gospod glavar vse pove, kar je imenitnnejšega." 1 Po kratkem premolku je še dostavil: "Ko si pa ravno < v Loki, ne bo napačno, če stopiš h gospodu baronu* da naj 1 mehko ravna z Agato!" - lAIi ni mi hotelo v galvo, da bi prosjačil okrog "F^eketa," f ki me je vrgel v klado. Tako močna je bila takrat v meni ^ posvetna ožalmost! * 1 ^e to naj zapišem: Ko smo prišli do prvih hiš v Znmijcu 1 se je stemnilo ne'bo in kar tal Jakob Debel jak. Opazil eem, da išče besed, ki jih je hotel izpregovoriti. Njegovo lice ni kasalo krvi in ustnice «o se mu tresle, ko jih je izkušal odpreti. Ntkaj trenutkov sva ga gledala in takoj sem opazil, da ima sosed v očeh vse polno vode *1 Utrgala se 'bo skala,'* sem si dejal, "in kakor se je zvalila na očetov grob, ste bo zvalila sedaj name! Sosed si je opomogel, ter izpregovoril s prisiljeno lahkoduenostjo: "Novi škof je včeraj prišel. Loka je bila pokonci. Drve imeni ima: Janeza Frančiška ga imenujejo.** Vedel sem, da to ni tisto, kar mi je hotel povedati. Tiščal sem pogled v njegov nemirni obraz in ničesar mu nisem rekel: "Pri vodnih vratih je prihajal," je govoril Debfeljak, "in starešinstvo ga je pozdravilo. Janeza Frančiška ga imenujejo, da ti povem." "O našem dekletu si kaj slišal?*' sem vprašal. Nisem bil slep in opazil sem, da je ravno radi dekleta prišel k meni.. Pogledal je proti nebu in beseda je le težko prihajala iz njega. ~ 4'Čekaj no, da ti povem. Na trgu sva srečala z mest-n.*m pisarjem, saj ga pozn&s, gospoda Boltežarja, in ta mi je naročil, da naj ti ponem — čakaj no, da ti povem---" Na čeJu se mu je nabrala rosa- 4'Kaj mi je že naročil T Čakaj no, da ti povem--novi škof je prišel in gospod Boltežar, ki je tvoj prijatelj, (bi tisvetoval, da stopiš k ško/u, da >bo' prav in da ne bo škodovalo--" "Zavoljo dekleta T" sem zaječal. "FuehrnpfeiH pravi, da teavoljo dekleta. • Čakaj no, ravno zavoljo dekleta, in da ne