Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. S,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNI
Upravništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstrO-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6"S0 mesečno ... K 2'lfl Za Nemčijo:
celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30--Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 241.
Telefonska številka 6S.
Celje, v soboto, 22. oktobra 1910. cek.vni ,«<«. «.«n. Leto II.
Slovenski socijalisti centralisti.
V četrtek je imela zveza avstrijskih socijalno-demokratičnih organizacij na Dunaju zborovanje, na katerem se je razpravljalo o sporu med češkimi in nemškimi socijalisti. Nadaljevalo se je torej z razpravo o sporu, katerega ni mogla potlačiti v Kodanju sprejeta rezolucija. Na hvalo nacionalnemu šovinizmu nemških in kratkovidnosti drugih slovanskih ter italjanskih socijalistov se je tudi na Dunaju sprejela rezolucija, katera obsoja stremljenje čeških socijalno-demokratičnih »separatistov« pu samostojni, od Dunaja neodvisni strokovni organizaciji. Ali si rdeči gospodje na Dunaju, ki se kot »naprednjaki« tako zelo protivijo teku časa, ko dobiva nacijonalno gibanje in samozavest vedno večjo moč in obsežnost, res mislijo, da bodo s praznimi rezolucijami tako vprašanje rešili? Z negacijo se ne reši nič na svetu, zato bi bilo pač v interesu socijalistov, pa tudi v interesu napredka in demokratičnega, vsem narodom pravičnega razvoja naše države, mnogo umestnejše. ako bi iskali gg. dr. 4d-ler in tt. pozitivno pot iz te hude zagate. S takimi rezolucijami se le širi prepad med centralisti in Cehi — in kdo je tako naiven, da bi prisojal slednjim, da pojdejo pod kaudinski jarem?
Omenjena rezolucija je bila sprejeta z vsemi 37 glasovi, ker čeških »separatistov« ni bilo na zborovanju. Ali zanimivo je konstatirati, da je bilo izmed teh 37 glasov 26 nemških, 7 čeških (od nižjeav-strijskih krajevnih čeških soc. organizacij), 1 slovenski,! italjanski. 1 poljski in 1 rumunski glas. Te številke že same na sebi mnogo povedo. Ali baviti se imamo pred vsem z dejstvom, da so se izrazili za centralizem tudi slovenski socijalisti.
Citali smo, da so zastopali slov. socijaliste pri tem zborovanju sodrugi Sitter, Cobal, Kermelj, Kovač, Zore in Tokan. Razun obeh Kristanov torej najbolj znane in menda tudi razun nekaterih ama-teur-socijalistov najboljše »jugoslovanske« socialistične glave. O njihovem postopanju na tem zborovanju piše v »Slov. Narodu« dr. Kramar: »Ko je bila sprejeta rezolucija, je prebral slovenski delegat Cobal izjavo, ki pravi, da jugoslovanski socijalni demokratje ne odobravajo češkega socijalno-demokratičnega separatističnega gibanja, ter izjav- i lja, da jugoslovanski socijalni demokratje, stoječ na j stališču enotne strokovne organizacije gredo ramo • ob rami z vsemi proletarci za skupnimi cilji. V tej izjavi pozivajo nadalje, da naj v slučaju neugodne • rešitve spora s češkimi separatisti, dunajska soci-jalno-demokratična strokovna organizacija pod-vzame na veljaven način vse nadaljne korake. Izjava slovenskih socijalnih demokratov, ki se sami imenujejo le zastopnike z juga (Vertreter aus dem Siiden), je napravila v čeških socijalno-demokra-
tičnih krogih najslabši vtisk in češki socijalni demokrati povdarjajo, kako ima ravno slovenska strokovna organizacija malo povoda, ogrevati se za centralno strokovno komisijo, ki se baš na slovenske želje in nikdar ozirala. Sam Cobal je leta 1907. povdarjal živo potrebo, da naj se v Ljubljani za slovensko strokovno organizacijo nastavi poseben slovenski tajnik in pri tej priliki je že tedaj omenjal, da se slovenski socijalni demokratje že sedem let bore za to potrebno institucijo. Minulo je deset let in centralna strokovna komisija se tudi po desetih letih na te zahteve slovenske socijalne demokracije ni nič ozirala.« No — po dosedanjih skušnjah z našimi socijalisti, med katerimi je pač mnogo kru-hoborcev, a malo idealnih, nesebičnih in pametnih glav, tudi kaj druzega ni bilo pričakovati. V soci-jalistični stranki na Slovenskem gospodari gotova v resnici »mednarodna« klika, ki ni in ne bo nikoli umevala socijalističnega narodnostnega programa!
Socijalistični »centralizem« čutimo najhujše posebno štajerski Slovenci na svojem narodnem telesu. Pri nas je izvzemši Celje ,Trbovlje in Hrastnik vse, kar se zapiše v socijalistično organizacijo, z dušo in telesom prodano nemškutariji. Žalosten primer je tu Maribor z okolico, Ptuj, Štore in Dravska dolina. Poslovni jezik v socijalističnih organizacijah je tod nemški, nemški se razpravlja, poje in govori. Deco se tlači v nemške šole — istinito, ger-manizacija nima v teh krajih boljšega zaveznika, kot je baš socijalizem. To so neovrgljiva dejstva. Doživeli smo žalostne primere, da so bili takozvani »mednarodni« socijalisti bolj zagrizeni neniškutarji kot štajercijanci ali pa pristni renegati. Pa dr. Kramar navaja zgoraj, da so slovenski socijalisti bolj zanemarjeni ko katerikoli v monarhiji. Res je. Nem-škutarska vzgoja našega socijalističnega delavca že v šoli zapostavlja nemškemu tovarišu. Pozneje pride v svojo organizacijo, v Kateri pa ne sliši nikoli ničesar zares strokovnega, podučuega — temveč neprestane opomine, da plačuj in da delaj politično štafažo celo ljudem kakor je glasoviti — Tomschik, čegar ljutega »sovraštva« proti židovskim kapitalistom in Južni železnici pač naši železničarji ne bodo nikoli pozabili. Centralna strokovna organizacija prepušča torej naše delavstvo glede izobrazbe^ svoji usodi — v mišljenju pač, da naj še naši delavci v glavnem ostanejo kuliji in težaki, kar so bili zvečine doslej, tudi zanaprej.
Lahko bi še navedli eno in drugo, pa imeli bodemo še priliko o tem govoriti. Kajti dunajska rezolucija pomenja razkol v avstrijski socijalni demokraciji, ki se bo širil naprej in dospel tudi sem doli na naš jug. In takrat bodo izginili Kristani in taki podobni ljudje, katerim je preveč, da n. pr. slovenski delavci govore v Celju slovenski!
Kranjski klerikalci in draginja.
V Ljubljani, 20. oktobra.
Enkrat mora vsaka maškara vzeti krinko raz obrjz. Tega moraš so se naši klerikalci dolgo časa branili, zakaj dobro so vedeli, da tedaj, ko bodo morali razkrinkati vpričo javnosti svoj hinavski obraz, mora stati pred slovenskim in pred vsem svetom razkrinkana tudi predrzna falzifikacija naslova: »Vseslovenska ljudska stranka«. Bali so se trenot-ka.. kc bodo ne kot gospodarji dežele, še manj kot zastopniki vsega slovenskega ljudstva, temveč kot sleparji, kot čisto navadni »bauernfangerji« stali pred sodbo najširše javnosti. Da drže po svojih fanatičnih duhovnikih ubogega kmeta že zdavno v kleščah, to je znano. Treba je bilo tudi še drugim stanovom nametati ptska v oči — kakšna bi bila sicer maškarada z naslovom »Vseslovenska ljudska stranka«! Nace Žitnik se je oprijel obrti.ikov, »socijalist« Janez Evangelist je organiziral »krščansko delavstvo«, razni drugi agentje so lazih okoli trgovskega ter drugih srednjih stanov. To seveda samo takrat, kadar so jih rabili za svoje namene. Navadno pa so se držali le kmeta, dobro ve-doč, da jim na tem polju še najbolj gotovo raste in uspeva njihova pšenica. Celotno njihovo politično delovanje pa ni drugega nič, kot dobro premišljena, dobro organizirana predpustna maškarada. Vsi njihovi načrti stremijo za tem, da ostanejo v tem položaju čim dalje nerazkrinkani, to se pravi, da nc bodo sami prisiljeni se razkrinkati, kajti drugi so jih že davno spoznali kot ljudske sleparje tudi pod najbolj debelo svetohlinsko krinko. Tega trenotka še dolgo niso pričakovali, najmanj pa na praznik, ko so slavili svojo prisleparjeno zmago. Pa ta trenotek je prišel, prišel prav v času, ko cela Avstrija vzdihuje pod najtežjim bremenom življenskega obstanka: pod neznosno draginjo.
Narodno-napredni poslanec dr. Novak je ob začetku jesenskega deželnozborskega zasedanja stavil v imenu svojih tovarišev nujni predlog radi uvoza klavne živine in argentinskega mesa. Strela z jasnega bi ne mogla povzročiti hujšega presenečenja med banditi, ki se pripravljajo na novo lopovščino, kakor je zadel ta predlog klerikalno gadjo zalego prav v trenotku, ko so se pripravljali na zadnji naskok svojega izdajstva nad belo Ljubljano. Cuje se, da so skušali ta predlog z zahrbtnimi spletkami spraviti s sveta. Sicer za vsako lopovščino jim uslužni Šuklje si tega vendar ni upal in pri najbolji volji tudi storiti ni mogel. Predlog je prišel na glasovanje. In takrat je prišel trenotek, katerega so si klerikalni poštenjaki hoteli prihraniti šele za konec svoje nasilne vlade: morali so si
LISTEK.
Ugonobila je berača.
Iz cikla »Malostranske pripovedke«.* Češki spisal Jan Neruda— Poslovenil Iv. Stukelj.
Žalostno dogodbo hočem opisati, pa v njo mi gleda obličje gospoda Vojtiška kakor vesela črka začetnica. Obličje tako zdravo svetlo, rdeče se blesteče kakor nedeljska pečenka, polita s čvrstim maslom. In tako le k soboti — gospod Vojtišek se je bril samo ob nedeljah — ko so mu bile kocine po okrogli bradi zrastle in cvetele kakor gosta smetana, zdel se mi je še lepši. Tudi njegovi lasje so mi bili povšeči. Ni jih imel mnogo, začeli so se pod okroglo plešo ob njegovih sencih in so bili že presiveli, ne več srebrni, ampak izpre-minjali so se nalahno v žolto, a bili so kakor svila in vili so se tako voljno okoli glave. Gospod Vojtišek je nosil čepico vedno le v roki ter se pokril
* Jan Neruda, slavni češki pesnik in pisatelj, sloveč osobito po svojih klasičnih feljtonih, je bil roj. 10. jul. 1834. v Pragi. Študiral je pravo in filozofijo, slednjič pa se je popolnoma posvetil književnosti in časnikarstvu. Izdal je več zvezkov pesmi. Z osobito slastjo pa je češki narod čital njegove »Malostranske pripovedke«, v katerih Neruda kot pristno praško dete slika življenje v praškem predmestju Malastran. Odlomek iz teh pripovedk, ki jih imamo v celoti prevedene na slovenski jezik, podamo tu našim čitateljem.
samo tedaj, kadar je imel preiti prostor, kamor je solnce preveč pripekalo. Vobče se mi je gospod Vojtišek jako priljubil, njega modre oči so se zarile tako prijazno, ves njegov obraz je bil kakor okroglo, prijazno oko.
Gospod Vojtišek je bil berač. Kaj je bil poprej, tega ne vem. Ali berač je moral biti že dolgo, saj od tega časa, odkar je bil znan na Malistrari, in po svojem zdravju bi bil mogel še dolgo biti, bii je kakor bukev. Koliko je bil star, pa vem nekako. Videl sem ga nekdaj, ko je prihitevši s ' vojimi drobnimi koraki po Svatojanskem klancu gori do Ostruhove ulice pristopil k policaju gospodu Šim-ru, kateri je naslonjen ob ograji se zadovoljno soln-čil. Gospod Šimer, to je bil tisti debeli policaj. Debel je bil tako, da je bil njegov ogoljeni frak v vedni nevarnosti, da poči in njegova glava je izgledala zadaj kakor par jeternih klobas, ki iz se izpuščajo salo — blagovolite oprostiti. Leskeči šlem se mu je zazibal na veliki glavi pri vsakem premiku, in kadar se je zagnal za kakim rokodelskim pomočnikom, ki je drzno in proti vsem zakonom šel čez ulico z gorečo pipo v ustih, je moral gospod Šimer šlem takoj vzeti v roko. Tu pa smo se mi otroci smejali in plesali po eni nogi, ali kakor hitro se je ozrl za nami, obstali smo takoj, napravili se nedolžne, kakor da bi se nič ne zgodilo. Gospod Šimer je bil Nemec iz Šluknova; živi-li še danes — upam v Boga, da še — stavim, da sedaj še ravno tako slabo češki govori, kakor je takrat. »Nu, in vidite«, je govoril, »jaz sem se temu priučil v enem letu.«
Gospod Vojtišek je vzel sedaj svojo modro čepico pod levo ramo, ter z desnico segel globoko v žep svoje dolge sive suknje. Pri tem je pozdravil
zevajočega Šimra z besedami: »Bog pomagaj!« in gospod Šimer je salutiral. Potem je gospod Vojtišek srečno privlekel svojo skromno tobačnico iz brezovega lubja, potegnil pokrov za usnjen jermen-ček ter ponudil gospodu Šimru. Gospod Šimer je zanosljal ter rekel: »Oni pa so že precej stari. Koliko let imajo?«
»Inu«, nasmehnil se je gospod Vojtišek, »res jih imam že osemdeset.«
Pazljivi čitatelj se gotovo čudi, da je smel berač gospod Vojtišek govoriti z gospodom policajem kar tako po sosedsko in ta ga je celo »onikal« in ne vikal, kakor bi bil učinil sicer vsakemu de-želanu ali drugemu njemu docela podrejenemu človeku. K temu je še treba pomisliti, kaj je bil takrat policaj. To ni bilo kako poljubno število od ene do šeststo, to je bil gospod Novak, gospod Šimer, gospod Kedlicki in gospod Weisse, ki so se v straži naših ulic vrstili dan za dnem. To je bil mali gospod Novak iz Hlabca, kateri je najrajši postajal ob trgovskih prodajalnah zaradi slivovke; debeli gospod Šimer; potem pa gospod Kedlicka z Višegrada, temnogled, a dobrosrčen; in slednjič gospod Weis-se iz Rožmitala, velik, z neobičajno dolgimi, žolti-mi zobmi. O vsakem se je vedelo, odkod da je, kako dolgo je služil pri vojakih, in koliko ima otrok; vsakega smo mi »sosedni« otroci radi imeli; poznali so vsakega, može in žene, in materam so vedeli vedno povedati, kam so se zatekli njih otroci. Ko je 1. 1844. umrl gospod Weisse vsled požara, nastalega v Renthauzu, šla mu je za pogrebom vsa Ostruhova ulica.
Toda gospod Vojtišek tudi ni bil navaden berač. Imel ni niti prave beraške zunanjosti, oprav-
sami potegniti krinko raz obraz! Glasovali so vsi proti nujnosti predloga. Predlog je romal v upravni odsek, odkoder je prišel dne 19. oktobra zopet pred javno sejo v deželno zbornico.
Med tem časom pa so dosegli, kar so hoteli: napravili so za Judežev denar imenitno kravjo kupčijo, prodali so slovensko Ljubljano Nemcem za dobiček, s katerim se bodo bratci sporazumno delili. Radi te in Jarčeve zmage so bili tolikanj pijani, da so si brez vsakega pomisleka drug za drugim trgali krinko in sicer tako trgali, da jih danes cel svet vidi kot čisto navadne ljudske sleparje. Da se že danes kesajo tega svojega nepremišljenega koraka, to najbolj dokazuje njihovo lažnjivo zavijanje resnice o tem predlogu na uvodnem mestu »Slovenca«.
Imajo tudi povoda dovolj, da se krvavo kesajo. Kajti proti sebi imajo tisoče in tisoče trpečih pomanjkanje vsled draginje, ki s kruto roko tlači k tlom srednje in nižje stanove. In če nasprotno vprašajo, kdo je z njimi, štejejo na svoji strani komaj par sto s cvenkom podkovanih, dobrorejenih .pristašev. Niti kmetje, ki sede sicer v zbornici na njih strani, v tem vprašanju niso z njimi. Da so z njimi glasovali, je umevno, ker so bili prisiljeni po njih vodju kapitalistu dr. Schusterschitzu. Kajti Kakor delavec, obrtnik, uradnik v mestih, čuti tudi kmet ravno to draginjo. In če jo marsikateri tudi še sedaj ne čuti, tembolj jo bo občutil, ko pride v deželo zopet pomlad, ko bo treba tudi njemu se podati na sejem kot kupec. Spričo tudi sicer slabe letine, pa dobre kupčije z živino, bo sedaj marsikateri porabil to ugodno priliko, prodal bo magari zadnji rep iz hleva, saj čez zimo ne potrebuje vprežne živine.Ampak pride pomlad, treba bo živine na polju. In sedaj pomislite: če je že ob tem času živina tako draga, ko jo kmet prodaja, kaj bo še le spomladi, ko jo bo moral tudi kmet kupovati? Sicer pa pri tej splošni draginji, vkoliko pa pride vpoštev tuj uvoz živine ozir. mesa na škodo našega živinorejca? Vprašajte mesarje, ti najbolje vedo, da sedaj niti za drag denar ni zlahka dobiti klavne živine pri kranjskem kmetu. Pa to je poglavje, ki zahteva posebne razprave. Dotaknili smo se ga le mimogrede v interesu tistih zapeljanih, ki so s protiglaso-vanjem pljunili sami sebi v lastno skledo.
Kaj pa poreko tisoči in tisoči revežev, ki polnijo tla kranjske dežele, katerih večina se zbira pod zastavo vseslovenskih ljudskih sleparjev; kaj poreko delavski in nižji stanovi, ki žive po mestih, in so prisiljeni na boljšo hrano in katerih večina stoji v krščansko-socijalnem taboru, oziroma s kmetom vred pod isto zastavo vsega dobrega sitih vseslovenskih ljudskih sleparjev? Ce jim dr Schuster-schitz za Judežev denar, ki ga je dobil za prodajo slovenske Ljubljane, ne kupi dovolj domačega govejega mesa in cenene zabele domačih prašičev, tedaj bodo preklinjali, če ne javno, pa doma med svojo gladno družino, tisti trenotek, ko so njihovi izvoljenci dne 19. oktobra 1. 1910 v kranjski deželni zbornici zagovarjali draginjo, ki mori vse stanove, proklinjali bodo tudi tisti trenotek, ko so oddali glasove za zagovornike draginje, za svoje rablje. In kaj poreko tisti nešteti tisoči, ki so na Dunaju manifestirali proti draginji, ko pride v državno zbornico glavni zagovornik draginje, ki je dr. Pe-ganu častital, ko je le ta dunajsko manifestacijo zasmehoval kot pouličen »Pflanz«?
Ker je edino dobro, da bo glas tisočev in miljonov gladnih pod neznosno draginjo obupajočih pre-vpil glasove Judežev Iškarijotov v kranjski deželni zbornici, pozdravljamo raz to stališče sodeči oni trenotek, ko so se vsesovenski ljudski sleparji v deželnem zboru razkrinkali sami.
Kmet, delavec, obrtnik, meščan, in vsak kdoi čuti težo draginje na svojih ramah, izpreglej! Do-
ljen je bil dosti čedno, vsaj v začetku tedna ;robe>-za vratom je bil vedno redno zavezan, na suknji je bila sicer kje kaka zaplata, a ne kakor kos pločevine in tudi ne iz raznobarvne tkanine. Ob tednu je vselej preberačil celo Malostran. Povsod je imel pristop, in kakor hitro je gospodinja zunaj zaslišala njega mehki glas, ponesla mu je takoj dobrovoljno svoj trojak, pol tedanjega krajcarja, to je bilo za tiste čase zelo veliko. Od jutra je beračil do poldneva, potem pa je šel k maši ob pol dvanajstih k sv. Miklavžu. Tu pri cerkvi ni prosjačil nikdar, da, niti zmenil se ni za beračice, ki so tu čepele. Potem pa je šel kam jest, vedel je, kje so mu po vrsti puščali poln lonček od obeda. Bilo je nekaj prostega in mirnega v vsem njegovem bitju in dejanju, nekaj takega, kar je Storma primoralo do njegovega ganljivo komičnega izreka: »Ah kont' ich betteln geh'n iiber die braune Haid'!«
Le gostilničar v naši hiši, gospod Iierzl, mu ni dal nikdar trojaka. Gospod Herzl je bil mož malo dolg, malo skop, sicer pa ni bil napačen. Namesto denarja mu je vsakikrat presipal malo tobaka iz svoje tobačnice. Tedaj pa — bilo je to zmerom v soboto — sta imela vsakikrat enak razgovor.
»Oh, oh, gospod Vojtišek, imamo pač hude
»Seveda imamo, pa tudi ne bode boljše, dokler ne bo železni lev sedel na višegradsko gugalnico.«
Menil je leva na svetovidski cerkvi. Priznam, da mi je ta Vojtišekova trditev vrtala po možganih. O tem nisem mogel na pravi način in kot razumen mladi mož — bil sem takrat že osem let star — niti trenutek dvomiti, da more omenjeni lev ravno tako kakor jaz iti po poti črez kamniti most na Višegrad in tam tudi sesti na znano vrtečo se gugalnico. Ali kako morejo iz tega priti boljši časi, tega nisem mogel pojmiti.	(Datie sledi->
bro jih ppglej sedaj, kakšni so ti politični lopovi v svoji nagoti!	—i—
Avstrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Kari Slane.
(Dalje.)
V naši državni polovici delajo Lahi vladi veliko preglavice, 700.000 jih je v Avstriji. Laški kmet je še dober Avstrijec, ali kakor kažejo razni iredent-ski pojavi, nečejo biti nekateri mestni inteligenti avstr. državljani. Ti Lahi živijo ob morju; v Trstu imajo svojo .najmočnejšo postojanko. Avstr. dinastiji mora biti na tem, da si ohrani morje. Trst. Istro in Dalmacijo; brez morja bi bila Avstrija navadna agrarna država z majhno industrijo. In kot država mora imeti tudi svoje vojno brodovje, da si ve tudi ž njim pomagati proti napadalcem. Vladanje zaradi teh laških nezadovoljnežev ni lahko. Stisniti jih za grlo, ne gre. Italjani so na našem obmorju še vedno vodilni trgovci, so še vedno merodajni meščani v marsikaterem mestu na slovanskem jugu.
Naše absolutistične vlade so mislile, da bodo to peščico Slovencev vendarle ponemčile in potem že kako ugnale austr. Lahe. Ali Slovenci jim nismo hoteli storiti te usluge, nismo hoteli narodno umreti in še nas je precej mej nemško Avstrijo in avstr. Italjani. Tudi novejše vlade še mislijo na to, da nas bo v doglednem času konec, ker bi sicer ravnale drugače z nami. V severu, sredi države živijo Nemci kompaktno vkup, raztrošeni pa so tudi mej vsetni drugimi avstr. narodi. Nemci sicer nimajo one večje omike, kakor njihovi bratje v rajhu, ali vendar le imajo v Avstriji največjo tam, kjer živijo kompaktno skupaj. Dobivali so dosti kulture od bogatega lu-teranskega strica, razvili so v severu in na Nižjem Avstrijskem precejšnjo kapitalistično gospodarstvo. Živeli so vedno tudi pri drž. koritu in odpadlo je tam dosti zanje. Nemci so bili v srednjem veku že dobri rokodelci in so si nabirali tehnične spretnosti; more se reči, da so se hitro poprijeli tovarniškega, indu-strijalnega proizvajanja in se tako obogatili, da plačujejo precej državnih davkov. Ti Nemci so tudi danes najbolj omikani narod v Avstriji, dasi gotovo ne tako, kakor Nemci v rajhu. Ti Nemci imajo v naših vladah in pri državnih uradih svoje rojake; častnikov je pa v državni armadi do 70% Nemcev. Vladni aparat v Cislitaniji je po večjem sestavljen iz Nemcev. Ti bi se bili skregali s pametjo.ako bi ne jemali in preskrbljali svojim rojakom vseh koristi, ki jih daje sovladanje. Tedaj je umevno, da se tudi naša dinastija naslanja na svoje Nemce. Leta 1866. smo bili Avstrijci premagani od Nemcev v rajhu. Tedaj se je mislilo v vrstah zmagovalcev na to, da nam vzamejo Češko in Moravsko in naša dinastija je tudi drugače videla, da nima več prostora v Nemčiji. Nekateri domači Nemci so se prav nerodno obnašali in povedali javno v parlamentu, da stremijo v zvezo z brati v rajhu. To vse je učinilo, da naši avstr. višji državniki, ki so vdani naši dinastiji, o Nemcih ne mislijo več tako, kakor so. Naš vladar ima tudi glede Nemcev težavnejše stališče sedaj, ko se je zbudila narodna zavest, kakor so ga imeli njegovi predpiki in prej on sam.
Cehi so se dvignili tudi na visoko stopinjo omike. Plodni so in pridni kakor mravlje. Pridobili so si dosti učilnic in pridno so se učili. Bili so trde glave, katere kakega smotra ne spuščajo iz oči. Imeli so dosti dobro razvitega meščanstva in kmetje so bili na bogati zemlji samosvoji. Trpeli so veliko, ali delali so nemškim vladam dosti preglavice. Danes smatrajo avstr. Nemci Cehe v gospodarstvu enako vredne in že paktirajo z njimi zaradi ureje življenja Nemcev in Cehov'na češko-nemški zemlji. Cehi se imajo zahvaliti svojim mnogobrojnim šolam in posebno realkam ter tehniki, da jih danes štejejo v državi med prve industrijalce. In so postali s svojo ekspanzivno močjo nevarni Nemcem, — ker se med temi nastanjajo češki delavci in rokodelci, ki so vajeni slabše hrane, imajo manj potreb in so tako cenejši delavci; češka inteligenca zaseda tudi uradna mesta med njimi. Cehi imajo med avstr. narodi največ šol. Dunaj se mora zavarovati pred njimi po posebnih šolskih zakonih. In ti Cehi hočejo vsaj autonomijo v svojih deželah, včasih pa celo avstr. federativno zvezo, v kateri bi bili posebna država v državi kakor Madjari. . To je misel njihovega zahtevama obnove starega češkega kraljestva. Cehov je že precej milijonov in njihovo še prav bogato vele-posestno plemstvo stoji po večjem v narodnih vrstah. Cehi so postali jako močan in bogat narod, katerega dinastija upošteva in na katerega se morajo tudi naše nemške vlade ozirati. Ti Cehi tvorijo sedaj protitežje proti Nemcem in Madjarom. — O Poljakih se ne govori dosti. Ti Slovani, veliki po številu, so glede narodnosti srečni ljudje. Da še ti ne delajo preglavice, se jim daje, česar želijo, da le podpirajo Nemce in dinastijo. Poljaki so jeziček na vagi, ako se gre za odločitev med Nemci, Lahi in Slovani. Dozdaj so bili proti drugim Slovanom in-diferentni, Nemci so jim dovoljevali, kar so zahtevali. Mej Poljaki so tudi veleposestniki narodni.
(Dalje sledi.)
Slovenci in češko vseučilišče v Pragi.
Praga, 21. okt. 1910.
Praški dnevnik »Cas« piše dne 6. t. m. na uvodnem mestu sledeče: »Slovanska Praga bi morala imeti slovansko vseučilišče. Praga v resnici postaja važno središče slovanskih dijakov, poseb-
no Jugoslovani imajo tukaj prav močne kolonije. Naši vzhodni bratje Poljaki in Rusi se le včasih zgu-be v Prago. Pa tudi število teh po zadnjem revolucionarnem gibanju doma stalno narašča. Popolnoma naravno pa imajo največji interes za praške visoke šole Jugoslovani. Na celem slovanskem jugu ni medicinske fakultete. Tudi za tehnični študij je le v nezadostni meri skrbljeno: vseučilišče v Belem-gradu ima tudi tehnični oddelek. Kar je torej medicinskega in tehničnega naraščaja jugoslovanskega, mora v tujino. Praga bi morala gledati na to, da največ teh emigrantov pride študirat v Prago. V prvi vrsti govori zato pogumna želja po kulturnem zbliževanju slovanskih narodov, govorilo zato pa tudi gospodarski stiki. Bila bi velika napaka, če bi se začela resna pogajanja za slovansko vseučilišče na Dunaju: ta predlog je namreč sprožil en del češkega časopisja na slovanskem shodu v Sofiji. Prijateljsko približevanje slovanskili dijakov v Pragi češkemu življenju ni malenkostna stvar. Trdimo lahko mirno, — ne govori tukaj iz nas domišljavost — da je bivanje v Pragi za slovanske dijake koristno in plodonosno. Najboljši dokaz ttrtiu je delovanje mladih mož, ki so študirali v Pragi. Tudi v gospodarskem oziru je stvar velike važnosti. Dijak,, ki je v Pragi spoznal češko obrt, se bo tudi pozneje z naročili rajši obračal na češke, kot pa na tuje firme. Pri nas začenja profesorski zb«>r češkega vseučilišča oficijelno se zanimati za slovansko dijaštvo. Vendar se najbrže ne bo »osrečilo spremeniti češko vseučilišče v Pragi v slovansko vseučilišče. Pač pa so mogoče slovenske stolice na češkem vseučilišču; dokler namreč ne dobe Slovenci svojega vseučilišča, tako dolgo bi lahko dalo naše vseučilišče slovenskim docentom varno zavetje; če le ne bo temu zopet naprotovala naša ozkoprsnost. Za časa emigracije zagrebških dijakov so bila ustanovljena posebna predavanja za te dijake.«
Tako piše o tej stvari praški »Cas«. Stvar sama na sebi je za Slovence silne važnosti, le da se pri nas žalibože premalo upošteva. Češke visoke šole v Pragi pohaja okoli 200 Slovencev. Pred leti že se je pričelo z agitacijo za vpisovanje na češke visoke šole v Pragi, in ta agitacija je imela tudi, kot jasno kaže število 200, lep uspeh. Vendar pa uspeha, onega kakor ga je bilo pričakova-vati, da bi se namreč slovensko dijaštvo po svoji pretežni večini vpisalo na češke visoke šole. da bi bila na ta način Praga središče slovanskega dijaštva, nismo dosegli. Vprašati se moramo, kaj je temu vzrok. Največ naših ljudi se zaradi tega noče vpisati v Prago, ker se boje, da bodo morali izpite polagati v češkem jeziku. Doslej so sicer delali Slovenci izpite na češkem vseučilišču tudi v lemškem jeziku, vendar ne •smemo zamolčati, da se je pričelo med češkim dijaštvom v Pragi gibanje, da bi se ti nemški izpiti na češkem vseučilišču odpravili. Ker s tem gibanjem soglaša tudi precej profesorjev, postaja stvar resna. Prepričani smo, da je ta češka zahteva z njihovega stališča opravičena: toda, če se uresniči, bodo najbrže slovenski dijaki \z Prage izostali. Med slovenskim dijaštvom je dvoje vrst ljudi: eni, in ti so v večini, so taki reveži, da prihajajo v vseučiliška mesta ravno tedaj, ko se pripravljajo za izpite; pomanjkanje jih sili, iskati si kruha po pisarnah in drugod. Drugi, in ti so v manjšini, so tako srečni, da prebivajo lahko celo leto v vseučiliškem mestu in se študiju posvetijo. Krivica bi bila za prve, če bi se jih hotelo siliti, da delajo izpite v češkem jeziku. Kajti človek, ki ni poslušal čeških predavanj, ki si ni pridobil vsled pomanjkanja konverzacije d;>vo;i / : 'i • češ-ega jezika, tak človek bo pač le težko delal izpit v vseh predmetih v češkem jeziku. Drugi, ki so študirali iti živeli cela leta v Pragi, ti že ložje delajo izpite v češkem jeziku, čeprav se imajo tudi ti boriti s težkočami.
Ker z druge strani popolnoma priznavamo upravičeno češko zahtevo, da zginejo z njihovega edinega vseučilišča popolnoma nemški izpiti, nastaja torej sporno vprašanje. Kako ga rešiti?
Najbolj enostavno bi bilo po našem mnenju sledeče: Na češkem vseučilišču v Pragi naj se ustanove posebne komisije za Izpite slovenskih dijakov. Vpoštev pride seveda tu le pravniška fakulteta, ker na tej študira ogromna večina Slovencev. Te komisije bi izpraševale slovenske dijake v nemškem jeziku. Da bi pa ne mogli mogoče Nemci ali kdo drug očitati, da se vrše na češkem vseučilišča izpiti v nemškem jeziku, naj bi se postavila zahteva, da mora vsak slovenski dijak, ki je bil vsaj dva tečaja vpisan v Pragi, delati izpit iz enega predmeta v češkem jeziku. S to zahtevo bi slovensko dijaštvo pač lahko soglašalo.
Lani in že prejšnja leta se je govorilo in pisalo tudi o slovenskih predavanjih na češkem vseučilišču v Pragi. Ustanovile bi se naj za slovenske docente posebne stolice, kjer bi se naj predavalo slovenski. Slovenski docentje so sicer že v Ptagi. pa ti bodo Bog ve kedaj začeli predavati ir še to v češkem jeziku!
Ker torej na slovenske stolice sedaj niti misliti ne moremo, je najboljše, da se sestavijo vsaj omenjene izpraševalne komisije. Odkrito rečeno, tudi nam je najljubše, če slovenski dijaki študirajo v Pragi. Kajti jasno se vidi, da oni, ki so študirali v Pragi, prineso iz slovanskega mesta, iz slovanskega vseučilišča v domovino popolnoma druge nazore in misli kot iz Gradca in Dunaja. V Pragi spoznavajo naši dijaki slovansko kulturo, v Pragi se pa tudi odvadijo hlapčevski misli, ki je med slovenskim narodom tako vkoreninjena: da vse, kar je dobro in lepo, mora priti od Nemca ali Italjana!
Če bo enkrat razmerje med češkim vseučiliščem in slovenskim dijaštvom primerno določeno, če se bodo vedeli sigurni pogoji, pod katerimi bodo delali naši dijaki v Pragi izpite, potem se mora uresničiti želja: da bodo vsi slovenski dijaki študirali v Pragi! Upamo, da vsaj tukaj ne bo zmagala, kot pravi »Cas«, »narodna ozkoprsnost«, ampak silna in zdrava misel: kulturno zbližanje Slovanov!
Milko Hrašovec.
Politična kronika.
Iz delegacij. Včeraj je pričel armadni odsek ogrske delegacije z razpravo o vojnem proračunu. Košut je govoril za samostojnost ogrske armade in odklanja proračun. Odgovarjal mu je vojni minister Schonaich, ki je seveda po svoji stari navadi na vse pretege hvalil armado.
Obstrukcija v moravskem dežel, zboru. V včerajšnji seji moravskega deželnega zbora se je nadaljevala obstrukcija. Nemci so vložili nanovo 11 nujnih predlogov. Med debato o nujnem predlogu, naj se davčni predlogi odlože, je prišlo med socijalnim demokratom Elderem in Sevčikom do večjih konfliktov. Nujnost predloga je bila odklonjena. Za so glasovali Nemci in socijalni demokrati.
Dogodki na Češkem. O češko-nemških spravnih pogajanjih se poroča iz Prage: Včeraj so zopet prišle iz Prage jako zadovoljive vesti o napredovanju spravnih pogajanj med Nemci in Čehi. Z ozirom na te vesti se govori čimdalje več o rekonstrukciji kabineta.Ta konstrukcija pa ne bo parlamentarizacija kabineta, temveč bodo aktivni politiki v novem kabinetu le primerno zastopani. Toliko pa je gotovo, da dobe Čehi tri portfelje. Sprava s Čehi bo imela tudi za posledico, da bodo iz bodočega kabineta odstranjeni vsi ultranacijonalci in sicer tudi Nemci. — Zastopniki vseh čeških strank so imeli včeraj popoldne sejo, v kateri se je sklenilo glede nemške zahteve po razdelitvi deželnega odbora, vztrajati na stališču dr. Fortovega predloga, ki zakonito delitev perhorescira. Konservativni veleposestniki so že pri pravili kompromisno formulo, od katere upajo, da bo od obeh strani sprejeta. — »Narodni Politika« poroča, da bo češki deželni zbor zopet sklican dne 28. oktobra k plenarni seji, ako bode nadaljni tok pogajanj ugoden.
Vprašanje vodnih cest. Finančni minister Bilin-ski je včeraj v klubu poljske demokratične levice ponovil svojo že prej podano izjavo, da vladi ni mogoče izvesti zakonov iz leta 1901 glede vodovodnih cest. Načelnik kluba dr. Lev je izjavil, da se morajo vodne ceste na vsak način izvesti in da bo klub stavil tozadevne predloge plenarnemu zborovanju vseh poljskih poslancev.
Ogrski ministerski predsednik Khuen-Hederva-ry — bolan. Večerna »Zeit« poroča, da se bo ogrski ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary moral dati še to leto operirati. Vsled tega bo moral odložiti vsaj za tri mesece vse politične posle. V njegovi funkciji kot ministerski predsednik ga bo nadomeščal trgovinski minister Hieronimi, ki je najstarejši član kabineta. Khuen-Hedervary pa je obenem tudi notranji ogrski minister, minister a latere in hrvaški minister. V teh funkcijah ga bo nadomeščal najbrž grof Tizsa, ki bo do tedaj že najbrže vstopil v ogrski kabinet.
Predarelski deželni zbor je bil včeraj zaključen.
Štajerske novice.
Kdo pride na Lamplovo mesto? Deželni šolski nadzornik L. Lampel je na dolgem dopustu, s katerega se ne vrne več na svoje mesto temveč bo stopil v pokoj. Zadnje dni se je slišalo, da pride na njegovo mesto profesor dr. pl. Gratzy z realke v 5. dunajskem okraju. Mož je bojda klerikalen, a bi bil napram Slovencem pravičen. »Tagesp.« zatrjuje, da je ta kandidatura brez vsakega upa na uspeh, ker hočejo nemški nacijonalci spraviti na to mesto enega izmed svojih ljudi.
Sprememba glede mature. Dozdaj so pismeno maturo na gimnaziji delali tudi tisti dijaki, ki so dobili za drugi tečaj 8. razreda nezadostno spričevalo. Z odlokom naučnega ministerstva se ima odslej razredovanje za 2. tečaj 8. razreda pred početkom pismene mature zaključiti in se dijaki z nezadostnimi tečajnimi spričevali ne smejo pripustiti k pismeni maturi.
Javna ljudska knjižnica v Celju v Narodnem domu začne s prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. zopet redno poslovati ter izposojuje knjige ob nedeljah in praznikih od 9.—11. ure dopoldne. Vse stare čita-telje prosimo, da že dolgo izposojene knjige nemudoma vrnejo.
v Dijaška kuhinja v Celjn ima svoj občni zbor v soboto dne 29. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne v dvorani Celjske posojilnice 's sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo; 4. eventualni predlogi; 5. volitev novega odbora. Vsi častiti člani se uljudno vabijo k obilni udeležbi.
v Iz finančne službe. Nadkomisar finančne straže II. razr. Franc Tuma je imenovan nad-komisarjem fin. str. I. razr. v območju finančnega dež. ravnateljstva v Gradcu.
v S pošte. Službo poštne ekspedijentke v Cirkovcih na novo ustanovljeni pošti je dobila Marija Braz, doslej poštna pomočnica v Rečici ob Paki.
v Zopetna zgradba zdravilišča v Rog. Sla-tinij; Deželni stavbni urad je izdelal načrte in proračune za zopetno zgradbo pogorelega zdravilišča. Betonska dela so izročena tvrdki Ast in
* '■ Li < ( '
komp., zidarska dela pa tvrdki Nasimbeni v Mariboru. Seveda, saj slovenske tvrdke ne eksistirajo! Z deli se takoj prične!
v Šoštanj. V nedeljo se je vršilo napovedano zborovanje šoštanjskih obrtnikov v Deutsches Haus. Slovenci so pustili zborovanje neobiskano, »Nemcev" je prišlo kakih 35. Referent Melanšek ni mogel povedati drugega, kaKor da je kakor pajk predel lažnjive storijce o skupni obrtni zadrugi in razpravljal o osebnostih. Prečitala so se pravila, katera je pa komaj tretjina razumela, ker so bila nemška. Seveda so takoj rekli, da bodo morali k njihovi organizaciji pristopiti tudi „bindeki" in plačati po 20 K inkorporacije, kar je pa gosp. Acman smatral ,.als unverschamt". Zborovanje se je zaključilo s krasnim refremom župana Mukija „die nationalen Geschichten miissen wir bei Seite lassen" ... S tem klavrnim poskusom se jim pač ne bo posrečilo lepo se razvijajoče obrtne zadruge šoštanjske oškodovati, saj ima ta blizu 500 članov, dočim je njihovo skrpucalo — dasi subvencionirano od vlade, kljub temu, da je bila komaj če-tvorica članov v istem, samo mrtvorojeno dete, katerega ne bodo dolgo zibali!
a „Štajerc" na lovu za inserati. Slovenski obrtniki in trgovci, ki inserirajo v slovenskih listih, so dobili zadnje dni od Štajerca v Ptuju ponudbe za inseriranje. V teh ofertih se Štajerc hvali, da je on na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem najbolj razširjen in priljubljen ljudski list. Večje budalosti in bolj gorostasne laži si še noben žid ne upa zapisati.! »Štajerc" je na deželi že skoraj popolnoma izginil. Vzdržujejo ga le še edino trgovci in obrtniki-nemčurji, »Siid-marka" in nemški Volksrat. Nek celjski narodni obrtnik je odločno zavrnil »Štajerčevo" ponudbo. Naj store tako vsi naši ljudje. Tudi cene insera-tom ima za štirikrat večje kot slovenski listi.
v Koncert v Mariboru. »Glasbeno društvo" v Mariboru priredi s pomožnim orkestrom dne 6. novembra ob 8. uri zvečer, po popoldanski gledališki predstavi, v veliki dvorani Narodnega doma, ljudski koncert pri pogrnjenih mizah. To je prvi poskus »Glasbenega društva", da se uvedejo drugod tako popularni koncertitudi za naše občinstvo v slovenskem domu. Obiskovalcem slovenskega gledališča z dežele se nudi ua tak način en sam večer dvojni užitek, tembolje, ker se je za ta prvi ljudski koncert sestavil vsestranski in zanimiv program. »Glasbenemu društvu" pa bo številen obisk vzpodbuda za nadaljno delovanje na glasbenem polju, da bo večkrat nudilo našemu občinstvu po dnevnem trudu in delu nekaj prijetnih uric.
v Pri kranjskih klerikalcih poka? Po Ljubljani krožijo skrivnostne govorice, da pri klerikalnih zavodih nevarno poka. »Ljudska posojilnica" bo morala zvišati obrestno mero. Pri »Zadružni Zvezi" je nastala stagnacija. Zgradbo »Ljudskega doma so morali zaradi pomanjkanja sredstev ustaviti. Ta »Ljudski dom" se prezidava iz starega strelišča ter ima namen služiti posebno gledališkim predstavam »Lurška pastarica", »Mlini pod zemljo" itd. Koliko je na teh vestih resnice, ne vemo, in jih le registriramo brez komentarja.
Fala nad Mariborom. V nedeljo, 16. t. m. se je ustanovila Ciril-Metodova podružnica za Selnico ob Dravi in Puščavo. Zborovanje se je vršilo v gostilni gospe Josipine ligo na Fali. Mogočna slovenska zastava in veselo streljanje topičgv je naznanjalo, da se vrši nekaj posebnega. Zbralo se je krog 50 zavednih Slovenk in Slovencev iz vseh občin, ki spadajo pod delokrog nove podružnice. Zborovanju je predsedoval vrli župan občine Činžat, g. Haupt-man, ki je v prelepih besedah proslavljal narodno delo Ciril-Metodove družbe in veliki pomen druž-binega dela v podravski dolini, ob jezikovni meji. Nadalje so govorili še gg.: Prekoršek iz Celja, Sagaj iz Selnice ob Dravi in Andrej Oset, predsednik Zveze slov. napredne mladine. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. župan Hauptman, za podpredsednika g. Sagaj, posestnik v Selnici ob Dravi, za tajnika g. učitelj Kovačič, za blagajnike gg. Ivan Mesarič in Tomaž Stibler, nadalje še pet odbornikov, trije namestniki in trije pregledniki. Podružnično vodstvo bo svojo nalogo brez dvoma izvrševalo v splošno zadovoljnost. Omeniti moramo pri tej priliki, da se je v naši občini pred nedavnim časom ustanovila tudi klerikalna »Straža«. Toda na tihem, po ovinkih! Veselico so napovedali, o ustanovitvi niso razglasili ničesar. Ljudstvo je prišlo na veselico, naenkrat se jim vsili podružnica klerikalne »Straže«. Za-predsednika so izvolili g. Franca Kot-mana v njegovi odsotnosti. Lepo so ga hvalili v mariborskem lističu, toda g. Franc Korpian pJ d. I
Štefan je značajen Slovenec in je vsiljeno predsedstvo odklonil. Pač pa je izvoljen v Ciril-Metodovo podružnico, katere ustanovitev se je poprej javno razglasila. Petdeset zavednih Slovenk in Slovencev je prišlo res zaradi ustanovitve na Falo in rie pod kako drugo pretvezo. To je naš ponos in naše veselje. Prepričani smo, da je to znamenje, da se bo število članov do prihodnjega sestanka potrojilo! Pričakujemo kmalu kak sestanek, morebiti \ako veselico. Pričakujemo pa tudi. da slovenska zastava s hiše gospe Josipine ligo nikdar več ne zgine!
Znatno znižanje sladkornih cen. Cene sirovemu sladkorju so se v poslednjem času tako zelo znižale, kakor se to že dolgo ni zgodilo. Posledica tega, da so se morale tudi znižati cene rafinadi, ker se je pred dvemi dnevi tudi fakt^čno sklenilo. Začetkoma so mislili, da bo zadoščalo, če se cene le nekoliko znižajo. Ker je pa cena sirovemu sladkorju stalno padala, tedaj so znižali ceno sladkorju za 11 in pol krone pri 100 kilogramih.
V Žetalah pri Rogatcu ustanove jutri klerikalci »kat .izobraževalno društvo«. Na shodu govori sam general dr. Korošec. Kaplana Kranjca je poslal tja delat zgago. Pa povemo mu že danes, da se bo opekel. Odgovor na njegovo »delo« ne izostane!
Poročil se je danes 22. t. m. v Zidanem mostu g. Ernest Vargazon, pristav juž. železnice, z gdč. Lojzko Juvančičevo, hčerko znanega narodnega gostilničarja tamkaj. Naše iskrene čestitke!
v Velenje. Šola v Cirkovcah pri Velenju še ostane do Velike noči radi raznih vzrokov zatvor-jena. Z rednim poukom se prične še le o Vel. noči. Mesto šol. vodje je razpisano. — V Plešivču je nastavljen za začasnega šol. vodja M. Tajnik, učitelj v Šoštanju.
v Črnilo v korist »Clrll-Metodovl družbi" prodaja v Središču tudi trgovec g. Mat. Prapotnik, kar se je v notici št 239. pomotoma prezrlo.
v Dekle Izginilo. Iz Konjic poročajo, da je iz Sv. Duha pri Ločah dne 12. tm. izginila 13-letna deklica Terezija Raka. Ne da bi bila materi kaj povedala, je izginila z obleko vred in se je menda kam skrila.
v Nesreča pri stavbi. Pri zgradbi nove šul-ferajnske šole na Bregu pri Ptuju je padel zidar Anton Simič tako nesrečno z odra, da si je na več mestih polomil kosti. Prenesli so ga v bolnišnico.
a Prezgodnja aretacija. Kakor smo poročali iz Poljčan, je tamošnja žandarmerija aretirala nekega Henzelmanna, katerega je imela za kupče-valca s človeškim mesem. Kazensko postopanje zoper aretiranega Henzelmanna so ustavili, ker se je dokazalo, da ovadba ne odgovarja resnici. Henzelroann je poslovodja tovarne za zlato blago, Adolf Feiler v Pforzheimu in je nabiral delavke za to tovarno.
Surov hlapec. Hlapec Iv. Marovšek, ki služi pri posestniku Juraču blizu Mislinje, je peljal 14. okt. čistilni stroj za žito pos. Glaserju v Doliču nazaj. Med potjo se je konj ustrašil in prevrnil voz, pri čemur se je stroj poškodoval. Ko se je vrnil hlapec domu, je začel silno pretepati konja. Gospodar mu je to prepovedal, a sirovi hlapec ga je z železno palico tako nabil, da je nezavesten obležal in bode težko ozdravel. Tudi gospodinjo je sunil Marovšek v trebuh. Suroveža so zaprli.
Požar. V Kamenem pri Št. Jurju ob juž. žel. je včeraj izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Jožefa Vovka in ga je uničil z zalogo žita in krme vred. Zavarovalnina znaša 1000 K, škoda je mnogo večja.
Svinjar. 18 letni zidarski učenec Franc Omulec iz Krabonoškega vrha pri Št. Jurju ob Ščavnici je svojo 11 letno sestro večkrat spolno zlorabil. Okrožna sodnija v Mariboru mu je prisodila za to 3 mesce težke ječe.
Zaradi konkurence sta se sprla dne 14. sept. raznašalca žemelj (gajšica) 71 letni Mihael Hobot od Sv. Benedikta v Slov. gor. in Jožef Falentan istotam. Hobot je v prepiru udaril Falentana s palico po roki tako zelo, da mu je zlomil palec. Dobil je za to pred okrožno sodnijo 6 tednov ječe.
Iz Maribora. V nekem gozdu blizu Maribora se je ustrelil 19. t. m. poštni sluga Josip Staudinger v srce in je bil takoj mrtev. — V Št. Ilj v Slov. goricah, kjer »zdihujejo nerešeni nemški bratci«, pri-rede jutri izlet mariborski turnarji, da se obojestransko pri pijači in golažu v »Sudmarkhofu« »okrepijo« za nadaljni boj.
Akad. društvo slov. agronov »Kras« na Dunaju preloži svoj prvi redni občni zbor na pondeljek 24. t. m. Vrši se ob pol 8. uri zvečer v gostilni Karl-Beckgasse št. 16. XVIII. okraj. Slovanski gostje dobrodošli!
Kranjski deželni zbor.
•	Ljubljana, 20. oktobra.
V današnji seji je dr. Tavčar lahko konšta-tiral, da je „dr. Schusterschitz stopil v zakonsko zvezo z baronom Schwarzom". Zbornica je to vest veselo pozdravila, nova zakonca pa sta se prisrčno objela. Ta slovesen akt se je zvršil uvodom debate o načrtu novega cestnega zakona. Kot po-
ročni priči sta fungirali obe slovenski stranki. — Nemci so namreč po posl. Schollmayerju izjavili, da se debate sploh ne udeleže, obenem pa so odpovedali zakonsko zvestobo Schwarzu na način, da je kar prebledel. Tako resnih besedi na naslov vlade Nemci že dolgo niso spregovorili ua tem mestu, pa tudi na naslov svojih pobratimov slovenskih klerikalcev ne. Nehvaležnost je pač plačilo sveta. Ko je Schollmayer svojo izjavo prečital, je njegova stranka demonstrativno zapustila dvorano. Gospodje so potem raz galerijo zasledovali šalo — in žaloigro v zbornici. Klerikalec dr. Zaje je v svojem „galgenhumorju" zaklical: „Živijo slovenski deželni zbor". Pa je prišel k njemu slavni mešetar dr. Schusterschitz in ga polglasno zavrnil' češ, nikar nas še ti ne blamiraj!
O načrtu novega cestnega zakona je poročal poslanec Jaklič. Prvi kontragovornik dr. Tavčar je v daljših stvarnih izvajanjih dokazoval površnost in krivičnost tega novega ropa na mestu Ljubljani, pa tudi na vseh občinah dežele. Njegovih izvajanj ni mogel niti sicer neugnani dr. Lampe ovreči. Bistveno isto stališče kot dr. Tavčar je zastopal tudi dr. Novak. Za konec predstave je poskrbel klerikalni mogotec Kobi, ki je s svojimi piškami že tako kvasil, da se mu je vse smejalo, celo vedno resni gospod glavar — ali na račun piščet ali govornikove modrosti, je teško uganiti. Končal je govornik s povabilom na pi!:ke v „Union", s čemur se je strinjal tudi deželni glavar, ki je na ta račun ob pol 8. uri zvečer prekinil sejo ter jo odložil do torka. S tem je ustregel tudi nam, kajti o tej seji se imamo še marsikaj pomeniti. Omenimo že danes, da je izjava in odsotnost nemških poslancev na njihove bratce v klopeh večine strašno neugodno vplivala. Posebno še, ko jih je dr. Tavčar hudomušno podražil, da ni bilo lepo od strani zaveznikov, da puste pri tem zakonu svoje bratce na cedilu, dočim so bili tako zvesti, ko se je šlo za zasužnjenje bele Ljubljane. Ta nezvestoba se je pojavila sicer že dopoldne pri debati o nujnem predlogu dr. Zajca glede organizacije deželnega zdravstvenega sveta. Tu je sin slovenskega grofa, sedaj seveda Nemec, grof Barbo, nastopil proti predlogu ter očital klerikalcem narodni šovinizem. Bratci klerikalci so mu to očitanje z enako mero vrnili. Schwarz je bil v tem trenutku v sredi med dvema ognjema. Upamo, da ni zgorel, ampak se le opekel, če drugje ne, pri svoji zakonski polovici dr. Schu-sterschitzu gotovo.
Dr. Schusterschitz je imel danes, na dan svoje „poroke", sploh slab dan. Tudi v lastnih vrstah se je pojavil odpor. Pri razpravi o razširjenju požiralnikov v radenjski dolini sta si prišla namreč z Mandljem v navzkrižje. Ker je predmet jako značilen za dr. Schusterschitzevo poslansko delovanje, še o tem o priliki kaj spregovorimo.
Zanimivost iz današnje seje je še to, da je zbornica izročila posl. Lenarčiča zahtevi okr. sodišča na Vrhniki radi prestopka po § 431 (zoper telesno varnost), dasi se je referent nemški baron Born izrekel proti izročitvi. Za izročitev sta nastopila dr. Schusterschitz in dr. Tavčar. —i—
Druge slov. dežele.
V kranjskem deželnem zboru je bil predlog dr. Zajca za organizacijo dež. zdravstvenega sveta z vsemi slivenskimi glasovi sprejet. Predlog posl. Matijašiča v zadevi pomožne akcije za vinogradnike se je izročil dež. odboru. Predlog, da se zakonski načrt o varstvu planinske flore odloži, se sprejme z glasovi klerikalcev.
Slovensko dež. gledališče in vladni komisar v Ljubljani. Kakor iz Ljubljane poročajo, je komisar pl. Laschan naročil, da se ima podpora mesta Ljubljane slov. dež. gledališču tudi za prihodnje leto postaviti v proračun.
Shod v Šmihelu nad Pliberkom priredi jutri pol. in gosp. društvo za koroške Slovence.
»Slovenska narodna pesem«. V Ljubljani stanujoči člani odbora za nabiranje narodnih pesmi so imeli dne 13. t. m. sejo, pri kateri so se podala poročila o dosedanjem uspehu nabiranja narodnih pesmi. Odbor je nabral v letošnjem letu 1135 slovenskih narodnih pesmi, leta 1908 in 1909 pa 6121, tako da se danes nahaja v arhivu 7256 pesmi z napevom i nbesedilom. Omeniti je treba, da je Štajerska ta-korekoč izčrpana, kajti poslala je največ pesmi; pač pa mora biti še mnogo blaga na Kranjskem, Koroškem in Primorskem. Odbor bo moral z intenzivnejšim delom pričeti v imenovanih deželah.
Samomor. Anton Štavt, rojen 1863. v Rečici v Sav dol., nazadnje uslužben pri tvrdki Czeczowicz-ka v Ljubljani, se je 20. t. m. zvečer pred stanovanjem svoje žene ustrelil. Najprej je ustrelil v zrak, potem pa sam sebe v desno sence. Padel je in bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v viško mrtvašnico. Štavt je zapustil vdovo in troje nepreskrbljenih otrok. Nesrečnež je bil svoj čas že v blaznici na Studencu ter se mu je sedaj bržkone zopet omračil um.
»Slov. kršč. soc. zveza na Goriškem« je imela 20. t. m. občni zbor. Včlanjenih je v njej 6.000 (!) članov. Njen delokrog se je raztegnil na celo Pri-morje.
Za častnega občana je izvolil obč. odbor v Spod. Dravogradu tamošnjega prošta g. C', etka Isopa ob priliki štiridesetletnice maSništva.
AH je res? Ljubljansko »Jutro« poroča iz Krškega, da je tamošnji odvetnik in drž. poslanec »Vseslovenske ljudske stranke« dr. Janko tiočevai tako zaveden narodnjak, da vzgaja svoje dve hčeri popolnoma v nemškem duhu in jih pošilja v šolo na Dunaj. Deklici baje ne razumeta in ne govorita čisto nič slovenski. Lepa reč!
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Iz delegacije.
Dunaj, 22. okt. Ogrski arraadni odsek delegacij je imel danes od 10. ure naprej sejo. Prešel je v špecijalno debato o armaduem proračunu. Odsek bo svoje delo menda že danes dokončal. V pondeljek se sestane odsek za končne račune. Potem nastopi večdnevna pavza v zasedanju ogrske delegacije. Plenarna seja delegacij bo šele novembra.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 22. okt. Za 26. tm. je sklicana seja ogerskega državnega zbora. Ker je ta dan sreda, torej dan interpelacij, je opozicija pripravila že več interpelacij. Fin. minister Lukacs bo predložil drž. proračun in govoril o vseh aktualnih finančnih vprašanjih.
Iz avstro-ogrske banke.
Dunaj, 22. okt. Avstro-ogrska banka je zvišala obrestno mero od 4 na 5%-
Bolezen srbskega prestolonaslednika.
Belgrad, 22. okt. O stanju prestolonaslednika je bil izdan ob 8. uri zjutraj naslednji buletin: Stanje boljše ko včeraj. Bolnik jemlje zadostno množino hrane. Opušča se podajanje umetne hrane. Razne neugodne prikazni v porebrici izginjajo. Splošno stanjf je očividno boljše, opažati je le lahko nervoznost. Vročina 38°, žila 110.
Francoska zbornica.
Pariz, 22. okt. Poslanska zbornica prične v torek z zasedanjem. Veliko število govornikov se je že prijavilo; vsi bodo govorili o zadnji železni-čarski stavki. Tudi min. preds. Briaud se namerava oglasiti takoj v prvi seji in pojasniti svoje odredbe o priliki stavke
K smrti avstrijskega poslanika t Parizu.
Pariz, 22. okt. Tukajšnje časopisje ;je zabeležilo smrt avstrijskega poslanika grofa Kheven-hiillerja z odkritosrčnim obžalovanjem V diploma-tičnih krogih se imenuje grofa Pavla Esterhazyja kot naslednika.
Priznani poslanik.
Petrograd, 22. okt. Ruska vlada je oficijelno pripoznala imenovanje grofa Thurna za avstrijskega poslanika na mesto grofa Berchtolda.
Odmevi železničarske stavke na Francoskem.
Toulon, 22. okt. Vkljub temu, da so vse železniške proge od vojaštva zastražene, se vendar danes poroča o novem hudodelstvu na žel. progi Pariz-Lyon-Sredozemsko morje. Proga je ponekod uničena, brzojavne žice in drogi poškodovani. Storilce zasledujejo.
Ponesrečeni dunajski profesor.
St. Louis, 22. okt. Dunajski vseučiliški profesor Jožef Redlich, ki je na predavateljskem turneju v Ameriki, se je pri neki nesreči z avtomobilom težko poškodoval.
Tema v Parizu.
Pariz, 22. okt. Sinoči je v 15., 16. in 17. okraju mesta električna razsvetljava nakrat popolnoma ugasnila. V Odeon gledališču so morali igrati pri razsvetljavi za silo. Vzroki so neznani.
Hneljske cene v Norimberku.
Norimberk, 22. okt. Dovoz 600, prodano 400 bal, tendenc še mirna a trdna, cena 80 do 130 mark per 50 kg.
Dnevna kronika.
Fran Supilo, izza Friedjungovega procesa in tudi že od prej iz bojev hrv.-srbske koalicije proti madžaronskim vladam znani hrvaški politik, je izdal na volilce svojega dozdajnega delničko-čabar-skega voillnega okraja, kjer je bil zadnjič izvoljen kot kandidat koalicije, poziv, v katerem naznanja, da kandidira kot samostojni kandidat izven strank. Kakor znano, je Supilo ob priliki pakta koalicije s Tomašičem prelomil s koalicijo vse zveze.
Slovanska banka. V poslednjem času so se zopet pojavile vesti o Slovanski banki. Zdaj poroča »Kurjer Warszawski« iz Petrograda, da skuša skupina angleških kapitalistov tam dobiti koncesijo za ustanovitev Slovanske banke ter dati v to svrho 40 milijonov rubljev. Banka naj bi imela filijalke v vseh glavnih mestih Rusije in drugih slovanskih dežel. Glavna naloga Slovanske banke ima biti, s finančnimi sredstvi podpirati izvoz in uvoz v slovanskih balkanskih državah. Da preštudirajo trgovske — industrijske razmere na Bolgarskem, Srbskem in Turškem, odideta profesor Šajkovič (Srb) in S. Silbermann, ravnatelj naftove akc. angleške družbe »Majkop« v Petrogradu, v te dežele. Tema dvema so poverjena organizacijska dela nove banke. Spričo tega je treba pripomniti, da se od sofijskega slovanskega shoda ni vršilo v Pragi nobeno posvetovanje o tem vprašanju in da gre v tem slučaju za nov, samostojen projekt, ki ni v nikaki zvezi s slovanskim odborom za ustanovitev slovanske banke.	»S. N.«
Prodaja bosanskih gozdov. Bosanska vlada je razpisala licitacijo velikih gozdnih kompleksov v Bosni in Hercegovini. Ker pa so interesenti nastopili zoper to licitacijo, je bosansko-hercegovinska deželna vlada preložila licitacijo do konca meseca decembra.
v Vrazovo slavje v Zagrebu. Dne 26. in 27. nov. priredi društvo „Brača hrv. Zmaja" Vrazovo svečanost v Zagrebu in sicer v zvezi z gledališčem, ki bo takrat obhajalo svojo petdesetletnico. Dne 25. nov. 1860 so bili namreč nemški igralci (po padu Bachovega absolutizma) natirani z zagrebške pozornice in od takrat ima Zagreb stalno hrv. gledališče. Slava se bode vršila po tem sporedu: 1. Dne 26. nov. Vrazova akademi ja v mestni dvorani. 2. Dne 27. nov. dopoldne odkritje spominske plošče na hiši, kjer je umrl Vraz. 3 Istega dne popoldne svečana predstava v gledališču (Zrinjski). 4. Zvečer predstava v gledališču (ad hoc sestavljen Ogrizovidev peolog in neki ilirski komad). Na slavo bodo pozvana vsa gledališča slovanskega juga.
Tržne cene.
Dunaj, 22. okt. Borza zakmetijske pridelke. Efektivna in terminska kupčija trdni. Za pšenico iu koruzo se zahteva 5 vin. več. ostali pridelki se vzdržali. Mal promet.
Trst, 22. okt. Sladkor. Centrifueral piles prompt K 291/2 do K 301/2, za dobavo K 275/g do K 281/g- Tendenca mirna.
Budimpešta. 22. okt. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 146—148, mlade težke 152—154, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 31.153 komadov.
Budimpešta, 22. okt. Mast. Svinjska mast 170, namizna slanina 147.
Praga, 22. okt. S1 a d k or. Surovi sladkor K 21'—. nova kampanja Tendenca: mirna. — Vreme lepo.
Budimpešta, 22. okt. Žitna borza Pšenica za oktober K 10'47, pšenica za april K 10 42, rž za oktober K 7'78, rž za april K 7'83, oves za oktober K 7'96, oves za april K 8'26, koruza za maj K 5'49. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 20 tisoč stotov, pšenica v efektivu za 5 vin. dražja, ostalo nespremenjeno, termini se držali. Vreme megleno.
Listnica uredništva.
Središče: Zaradi takih stvari se ne smete kar na nas razburjati in nas dolžiti pristranosti. Vedeti morate, da teh notic ne pišemo v našem uredništvu, zadevne razmere iz celega Sp. Štajerja pa nam tudi ne morejo biti znane. Pa zdravi!
Po svetu.
v Svetovna glasbena razstava bo prihodnje leto na Dunaju. Paviljonov lovske razstave radi tega ne podere.
Stanje srbskega prestolonaslednika je, kakor se glase pozna poročila v noči, neizpremenjeno boljše.
Nobiovo darilo. Letošnjo Noblovo darilo v znesku 193. 360 K za medicino je bilo priznano fiziologu dr. Kosselu v Heidelbergu.
Bosanski okrajni sveti so sklicani na 24. t. m. k posvetovanju.
Avstrijsko poslaništvo v Parizu. Kot naslednik umrlega poslanika grofa Khevenhullerja se v diplo-matičnih krogih imenuje grof Lutzow, drugod zopet grof Douglas Thurn.
flli imate bolečine?
Od revmatizma, protina, glavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fellerjevim fluidom z znamko ,Elsafluids. To ni samo reklama. Tucat za poskušnjo 5 kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg št. 264, Hrvaško.
Krščansko-demokratično delavsko stranko za Hrvaško in Slavonijo bodo glasom poročil klerikalnih listov ustanovili 26. tm. v Zagrebu.
Izkaz posredovalnice Slovenskega trgovskega društva v Celju.
Sprejmejo se: kontorista 2, potnika 2, pomočnikov mešane stroke 8, pomočniki železninske stroke 1, pomočniki manufakturne stroke 3, pomočnikov špecerijske stroke —, modne in galanterijske stroke 2, kontoristinje 2, prodajalke 4, učenca 2.
Službe iščejo: Sotrudnikov mešane stroke 4, manufakturne stroke 1.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.

■
H
B
a
B
B
m s a s
m
B K
a

^grobne križe
in
»» ;VCtflty ""
v veliki izberi, nadalje peči, štedilnike in kurilne opreme
priporoča
?cterjyiajdič, Veletrgovina r", Celje.
■

»»
■ ■
■
v
i!'!* i 5 l 5
6 belih
rjuh, zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2'/« m 16 K, iz domaČega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2'/4 m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v Celju
Edina slovenska kisla voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča	650 8-4
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijenični razstavi
na Danaju 1899. leta. Naroča se pri (»skrbništvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
nis
Od sobote dne 22. oktobra vsak dan od zjutraj do 9. ure -
zvečer na £fl£t>ziji	J j ČL
fli Dietze-jeva pasijonska razstava 1 i i
v kateri se kažejo oberamergavske pasijonske igre od rojstva Kristusovega do Vstajenja v naravni velikosti (voščene slike). Vstopnina za odrasle 30 vinarjev, za otroke 10 vinarjev, nadaljna plačila za katologe ali napitnine se ne eajejo.
Najboljši avtomatični
gramofoni
posebno za gostilničarje pripravni se dobe pri Ivanu Bajželj-u v Ljubljani Marija Terezije c II.
Ima tudi glavno zalogo najnovejših slovenskih plošč v premeru 25 cm, in stane komad samo 3 K. Igle za gramofon pa stanejo 1000 kom. samo 2 K.
Gostilničarji. kateri si želij0 na"
* i baviti tak gramofon, naj se obrnejo direktno na gori imenovanega, bodo z gramofoni jako zadovoljni, dobijo se taki tudi na mesečne obroke. 577 3-2
MNM
10 K, najfinejši prsni
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, pulj enega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega
puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h. 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13'—, 14.70, 17'80 in 21-—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50, 5'20, 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Genovnik zastonj in franko. 456 50-12
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko.
Damsko kolo
še dobro ohranjeno se po ceni proda. Natančneje se izve pri upravništvu tega lista.
Novosti
v suknenem in manufakturnem blagu
priporoča v največji izberi
Karol Vanič, Celje
»Narodni dom".

-v* c C* w « » M q »< M 1» ft » !» W a H ■!> ^ ^ » >a W W W > W W ^ "6 ^ Ni i


«
lužnpStajersha hranilnica
v Celju, »Narodni dom"

«

«
ssi zvišala je obresti za hranilne vloge na
«»»»n«t|
47/.°lo

Poslužujte se Južnoštajerske hranilnice v
f,Narodnem domu" pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne ozir. za varovance izključno le v Južnoštajersko
hranilnico v Celju. Južnoštajerska hranilnica v Celju sprejema tudi hranilne knjige drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo
obrestovanje.
Slovenci! — Osredotočimo denarno moč štajerskih Slovencev v lastni slovenski hranilnici in rešimo svoje od ptuje odvisnosti in nadaljnega raznarodovanja.


.-> /.<>>, 'a <■>, '< >> 'A .•>. *x >? '< ,-> >? * »x >\ tc*; '< v? :u>\'< . '-< v«
Adolf Bursik
Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vi jeno obutev.

i Zvezna tiskarna 11
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: zavitke, račune, vabila, lepake, letake itd.
rd


Na debelo!
, » .
fl *
Na drobno!
Priporoča se
edina narodna trpoirina

galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Ceije Priča & Kramar ceije
Graška in Krožna ulica.
511 35-15
RJI
RJI
RJI
3
M
3 ■
3
H
3
M
3 m
3
H
3
H
b M
3
M
3
M
S
31
Ljubljanska kreditna banka m Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000.
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
149 40-34
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4V/o.
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Postne hran. račun it. 54.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
—	== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon St. 48.
,LASTNI DONI'
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
z
Pisarna je v Celju,
Rotovike ulice it. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure soo dopoldne. © © ©
54
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice iti jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan s o G © o glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
| Edino narodno Jspnose^o podjetje ? Celju.
§ prVa jnžnoftajersKa Kamnoseka
asa
Stavbena in umetna kam« noseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. H različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: aitarjev, obliajllnih miz, prižnic, kropilnih in krstniii :::	kamnov itd.	::i
Brušenje, poliranje in s
struganje kamena s troji.
industrijska družba. HKTSS:
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov lz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov do raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Haprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
h:23 V f^(rakev).	:::
66 Ssaito
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov S Samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::; lavanje napisov v iste. :;:
Vinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pr? Celju ===== prevzame vsakovrstna ====
stavbena zlasti tesarska dela.
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpo-tec. Češko. Vzorci franko.
f§i
Ostanki
parhasti za ženske nbleke po 20 m. trpežni 10 K. zelo močni 12 K, posebno fini 14 K; platna po 20 m. močnega 8 K. zelo trpežnega 9 K. posebno močnega 11 K. razpošilja narodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v Celju
F
428 52-14

Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc, ceije
Jarodni dom" in Graška cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. —
K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju Drugam po dogovoru
Dobro izurjena
mešane stroke išče službe takoj. — Ponudbe blagovolijo se poslati upravništvu lista.
582 3-2
Kupim hmelj
po dnevni ceni za nemške in češke firme. Če je blago tudi slabe kakovosti, imam ceno 60— 70, za boljše blago 80, 90 ter za prima hmelj 100 goldinarjev. Meterski stot najboljše blago plačam celo čez 100 goldinarjev.
v
Emerik Kuketz v Žalcu.
579 3-3
jzobražcno delile
v vseh strokah, želi službe kot blagajuičarka, najraje stopi v službo v kako pisarno ali kot domača učiteljica ali vzgojiteljica. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 578 3-3
Proda se
v Podgorici (sevniški okraj) dobro ohranjeno gospodarsko poslopje in zemljišče. Kupna cena je 4000 K, proda se pa tudi na dogovorjene obroke. Posestvo je dobro, h kateremu spada tudi lep gozd. Natančneje se izve pri posest-
nici Frančiški Jančič, Zaloga
pošta Jurklošter pri Rimskih toplicah
581 2-2

n)
m i
Ne odlagajte z naročili
na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. - Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ========== proti franko vrnitvi.	-
r 8
r ir>

Dunajska cesta štev. 17
I
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.

& Silt9 Ljubljana
©
Hiš
Nagrobne Sf vence 5
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje, irp-1»—	atJ
R. DIEHL, žpjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo\ lic, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.
Sprejmem takoj
učenca.
o. 10
Ivan Ravnikar
Celje, Graška cesta,
Največja in najcenejša zaloga špecerijskega in barvnega blaga.
Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno.
Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke.
Na debelo. Na drobno.
PMMMMMHMW|
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v ,,Narodnem domu15 v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
I	Zvezna trgovina v Celju			
■ ■	■■■ ■ m	V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. - Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. --- 83 48-88	m m	v m m
1=11:
Južnoštajerska hranilnica u Celju
u flarodnem domu.

Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od L 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/8% ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
riosedaj je dovolila za dijaške ustanove
--* U 30.000 K, za napravo potov 4500 K,
različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 26.300 K za dobrodelne namene,^skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se JtmfOSiaitfSke hratlllttltt pn nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
.iH*iiv;»i»jt»;iii »URimiiiv« a)j varovance in zahtevajte pri sodiščih, . v v. , . . „ ,
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]UZtlQS»fl]CrSl(0 (OultllCO.
43 52—41
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
===== Poštne hranilnice ček. št. 9579 =====
V lastni hiši
,Narodni dom'
Telefon Stev. 22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2°/0. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju.