Izhaja vsak torek, tetrtak In »oboto Cena posamezni Številki K 1-50. plačana v Licejska taajl^iaa Ljubljana flffilf ZA TRGOVIN®, EmiSTBUO IN OBRT. .. j- u Of»WU Mm, IM - se ne vračajo. - Številka pri čekovnem uradu v IJuHJani 113». - ******* tetcfon« »2. Jhu(C 95. u f elrt leta K 50, mesečno K 20, za inoierastvo meseča« K 10 rti. - PUta ta toti se T Ljubljani. LETO IV. LJUBLJANA, dne 4 avgusta 1921. ŠTEV. 79. Politični pregled. Narodna skupščina je sprejela iia-črt zakona o zaščiti države, ki ji ga je predložil zakonodajni odbor pod pritiskom zadnjih notranjepolitičnih dogodkov. S tem stopa v veljavo izjemen zakon, čegar ost je naperjena proti razširjenju komunizma, v kolikor slednji hoče doseči svoje politične cilje z nasiljem in terorjem. Večina strank se strinja s tem, da naj vlada kar najbolj energično zatre že v kali vse resnično protidržavne pojave. — Pod uplivom zadnjih vladnih mer ko nekateri dosedanji glasniki komunistične politike odložili svoje funkcije in izjavljajo, da se ne strinjajo s sedanjimi terorističnimi dejanji. Z zakonom o zaščiti države dobijo vlada in njeni organi izredno polnomoč, ki se bode morala izvajati skrajno previdno, da ne zadene mirnih državljanov ter v rokah slabe eksekutive ne ‘postane šiba za prebivalstvo, ki ni v nobeni zvezi z anarhističnimi pojavi zadnjega časa. Nedvomno je, da je vlada morala poseči po radikalnih sredstvih, ko se je razmahnilo teroristično gibanje v Jugoslaviji. Jasno je bilo, da potekajo niti organizacije preko državnih moj in da je obstoj države ogrožen v nje-mn koreninah. Danes iskati krivce, ki so odgovorni zato, da se je to gibanje moglo tako razpasti, je'prepozno, in moramo gledati naprej, da ustavimo razkrajalni proces. Ne glede na strankarsko pripadnost se morajo spričo nastalega položaja združiti vsi oni, ki ne prisegajo na destruktivna gesla ter osigurati čim mirnejši držav<_ ni razvoj. Mi se istotako pridružujemo vladni politiki ter moramo zahtevati samo zmernost in uvidevnost pri izvajanju zakona o zaščiti države. — Jasno je pri tem, da mer, potrebnih v javno izmirjenje v Južni Srbiji ali Čr-nigori, ne bomo mogli uporabljati v Sloveniji in na Hrvaškem, ter bo tukaj eventuelna praksa morala upoštevati naše posebno stališče v državi in ves naš dosedanji razvoj. Drugače utegne postati zakon o zaščiti države lahko vse prej kot blagodejen za aa-šo notranjo konsolidacijo ter utegne silno škodovati zbližanju posameznih sestavnih delov države. Upamo, da je zakon o zaščiti države glasen momento za vse one, ki si zamišljajo dosego svojih političnih ciljev na razvalinah države in v nasilnem zlomu sedanjega družabnega reda, da krenejo druga pota ter uvidijo, da pri takem početju morajo naleteti na odločen odpor ogromne večine prebivalstva, ki še ni izgubilo zmisla za zdrav narodni in drža 'ni razvoj. Ta uvidevnost brezdvomno že pronica in se bo še bolj razširila, ko bode javnost natančnejše poučena o dalekosežnosti najnovejših kompio-tov. Jugoslavija je z najnovejšim zakonom sledila vzgledu drugih modernih držav, ki so že pred časom izdale radikalne preventivne sankcije proti anarhizmu in boljševizmu. Zakon o zaščiti države pa mora ostati izjemen in prehoden zakon, ki naj izgubi veljavo, čim se pojavijo simptomi ozdravljenja in pomirjenja. To načelo mora vlada imeti venomer pred očmi ter si ne sme prikrivati, da obsega zakon eventuelno globoko utesnitev državljanske politične svobode, ki nam jo jamči ustava. Pri izvrševanju izjemnega zakona mora vlada vztrajati na načelu, da ima vsakdo pravico, izražati svoje pošteno politično prepričanje ter ima pri tem pravico do državne zaščite. Le notorične politične blaznosti naj zadene ostrina zakona ter naj jim ustavi njih neodgovorno početje. Drugače pa naj se osebna svo- boda varuje v čim širšem obsegu ter naj vlada vodi politiko, ki nas bo hitro izvedla iz sedanjega političnega kaosa in današnje brezglavosti v mirnejšo in srečnejšo strugo državnega življenja. Predpisi za državne dobave. Za našo trgovino, industrijo in obrt je največjega pomena, da si zasi-gurajo udeležbo na državnih dobavah, ki grejo po vsakoletnem rednem in izrednem proračunu v miljarde dinarjev. Pogoji za državne dobave so predpisani v srbskem zakonu o državnem računovodstvu, ki je bil izdan dne 6. marca 1910 I. in katerega veljavnost je bila preteklo leto razširjena na vso kraljevino. Ta zakon, ki je v svojih določbah zelo strog, je bil vsekakor prirezan za predvojne potrebe kraljevine Srbije in je z ozirom rta takratne cene za vsako malo večjo svoto predvideval odobrenje ministrskega sveta. Ti predpisi so po vojni zelo ovirali dobave materijaia, ker so se reševanja dobav po ministrskem svetu zelo zavlačevala in tako napravili državi in dobaviteljem nemalo škode, ter v krogih trgovcev in indu-strijcev vzbudili mnogo opravičene kritike. Zato se je opetovano predlagalo in posebno na sejah gospodarskega sveta v februarju 1921 l. poudarjalo nujno potrebo, da se ta zakon modernizira. Konečno so »Službene Novine« z dne 22. julija t. 1. prinesle začasni zakon o. izpremembah in dopolnitvah zakona o državnem računovodstvu, iz katerega navajamo sedaj veljavne predpise za državne dobave, ki so obseženi v čl. 82 do čl. 105. Naš list posveča razpisom dobav posebno pažnjo in zato je interesentom potrebno natančno znanje dobavnih predpisov, ki jih v naslednjem navajamo. Prvi člen 82 določa, da se mora pred zaključitvijo vsake pogodbe, ki nudi državi dohodke ali ji povzroča stroške, izvršiti javna dražba, izvzemši one slučaje, ki jih predvideva zakon. Javne licitacije so bodisi ofertalne ali ustmene. Kateri način licitacije se v posameznem slučaju uporablja in kdaj, odloči pristojni minister ali njegov pooblaščenec odnosno avtonomna uprava. Po čl. 83 ne smejo in ne morejo aktivni državni uradniki in narodni poslanci biti niti posredni niti neposredni ponujale!, po s red oval ci dobave odnos no o d da j e de 1, niti direktno ali indirektno interesirani na dobavah ali oddajah. Člen 84. določa, da se z državo sklenjene pogodbe ne morejo pozneje na škodo države prekiniti ali izpreme-niti. Izjeme od te določbe so dovoljene samo z odobritvijo državnega sveta in ako je za sklep pogodbe bilo potrebno odobrenje narodne skupščine, mora se tudi za izpremembo ali prekinjenje pogodbe na škodo države zahtevati odobrenje skupščine. Čl. 85 določa, da ministri ne smejo sklepati pogodb bodisi za oddajo del v akord, ali pa potom licitacije na daljšo dobo kot na leto dni; v nasprotnem slučaju je pogodba sploh i za ostalo dobo neveljavna in minister, ki jo je sklenil, je državi gmotno odgovoren za škodo, katero bi država morala eventualno vrniti drugi pogodbeni stranki. Izjemo od te določbe tvorijo pogodbe, kj jih odobri narodna skupščina, pogodbe o oddaji državnih ali privatnih nepremičnin ali prenos pošte, dalje zgradbe, vzdrževanja in poprave javnih stavb, za dobave živil, surovin, in Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja. (Po zborničnih poročilih sestavil I. Mohorič). 1. doba 1850-1855. (Nadaljevanje.) Živinorejsko štetje iz leta 1851 izkazuje 187.107 kosov govedine in 20.269 konj in sicer 79.610 krav, 67.692 volov in bikov, 39.805 glav mlade živine. Od konj pripade 6.480 kobil, 13.234 va-lahov, 88 žrebcev in 467 žrebet. Govedina je bila male rasti in je vagala povprečno 300 do 400 funtov. Vole se je mnogo prodajalo v Furlanijo in na Goriško za vprego. Konji so bili skoro izključno srednje vrste. Najslabši konji so bili na Notranjskem, ki so služili za špedicijo na komercijalni cesti. Konje se je prodajalo po večini v Italijo še predno so prav dorasli in se razvili. Za povzdigo konjereje je igrala važno vlogo žrebčarna v Lipici pri Prestranku, kjer se je redilo do 80 žrebet, in kk. Beschal - Departement« v Mostah pri Ljubljani z 32 žrebci. Ovčjereja navadnih ovc je bila posebno na Notranjskem razvita. Od 67.542 naštetih ovc je pripadlo na Notranjskem 46.461 ovac. Cena ovce je variirala med 3 fl 30 do 4 fl. Od ovac se je glavno pridobivalo mleko in izdeloval ovčji sir. Letna produkcija volne je znašala okrog 2000 centov. Ovce s fino volno se ni moglo na Notranjskem radi pomanjkanja vode vpeljati. Koz izkazuje statistika 8484, ki so po povprečni ceni 3 fl predstavljale vrednost 25.452 fl. Medtem, ko naš kmet ostali živinoreji ni posvečal posebne pozornosti, je prešlčorejo gojil s posebno vnemo. Letno se je mnogo tisoč prešičev kupilo na Hrvaškem, da jih kmetje na Kranjskem obredijo in jih zaklane prodajo na Koroško in v Trst. Statistika I. 1851. šteje 75.200 prešičev na Kranjskem. Cene nerejenega prešiča so znašale 8 do 16 (l. Važna panoga je bila precej razvita čebeloreja. Kranjska je štela okrog 1850. leta 100.000 panjev. Cena panju je bila 2—3 fl., centa voska med 80 do 100 fl in centa medu med 17 do 20 fl. Pri tedanjih podatkih je dal en panj povprečno 40 funtov medu in voska. Celotno letno produkcijo Kranjskega čebelarstva se je cenilo na 40.000 centov satovja, odnosno 2.000 cetov voska. Čebelarstvo je po tedanjih cenah predstavljajo kapitalno vrednost nad 200.000 fl z surovim povprečnim dohodkom: 646.000 fl za 38.000 centov medu in 170.000 fl za 2.000 centov voska. Kranjski med se je le v malih množinah izvažal, in je bil za izdelavo medice na Bavarskem in Pruskem zelo priljubljen. Ribarstvo na Kranjskem je bilo neznatno. Ribolov Bohinjskega in Blejskega jezera je bil oddan po 400 fl v najem, Cirkniškega jezera pa za 260 tl. Gozdovje je obsegalo leta 1852 na Kranjskem 703.444 oralov, od česar je pripadlo na Gorenjsko 253.336, na Notranjsko 159.968 in na Dolenjsko 290.140 oralov. K temu bi bilo še prišteti 46.470 oralov gozdnih paš in travnikov, tako da je znašala cela gozdna površina skoro 75 kvadratnih milj, ali 40 °/0 cele površine Kranjske. Po tem takem je bila Kranjska za 8'5 °/» bogatejša na gozdovju kot pa povprečno druge kronovine Avstrije. Letni donos lesa se je katastralno cenil na Gorenjskem na 214.892 klafter, na Notranjskem 162.620 klafter, na Dolenj* skem 308.118 klafter, skupno torej 685.630 klafter. Od tega pripade na visoko gozdovje 593.130 klafter in na nizke gozde 49.370 klafter, ostalo na loke. — Po katastralnih cenah je bil vreden letni donos lesa 278.758 fl 40 kr, po čemur bi pripadlo na oral povprečne 23 s/4 kr. Katastralna cenitev letne uporabe lesa izkazuje 685.630 klafter. Po drugih cenitvah se je letno pridobivalo nad 800.000 klafter lesa za kurjavo, za rudnike, tovarne, merkantilnega in stavbenega lesa in za gradbo in obrat železnic. Iz snežniških gozdov se je po teh cenitvah približno letno 50.000 klafter merkantilnega lesa izvažalo v Reko in Trst. Povprečno */, vsega gozdovja se je štelo za trd les, med katerim je bila pretežno, bukva. in */» za mehak les in sicer pretežno smrekov in jelkin. Med izvažanim merkantilnim lesom je bila v prvi vrsti hrastovina, katere je imela samo Dolenjska še nekoliko, dalje stavben les za ladjedelnice, ko- nečno bukov les in sicer ca 2 milijona deščic za zaboje cagrume, ki so se izdelovale na Bistrici, Reki in v Postojnskem okraju. Ker je bila vsled zgradbe železnice poraba lesa mnogo večja kot normalno in kot je dopuščal letni prirastek gozdov, se je začelo v letih 1848 in 1849 v vseh gozdovih, posebno pa v Postojnskem okraju roparsko gospodariti. Cena lesa je bila za klaftro še leta 1845 f! 3‘40 in je porastla leta 1852 od 6 30 fl na 7'—fl. Povišanje cen lesa je povzročila predvsem zgradba železnic in ladij, ki so rabile ogromne množine. Ljubljana je imela za kurjavo na srečo celo barje z 34.000 orali povprečno na razpolago, k’ je dajalo do 500.000 centov šote letno. Od tega se je porabilo za privatno kurjavo 150.000 centov, za sladkorno rafinerijo v Ljubljani 105.000 centov, za ljubljansko predilnico 30.000 centov, za razne opekarne 50.000 centov, za parne stroje 165.000 centov. Šota je bila štiri čevlje globoka. Na kvadratno klaftro, je pripadlo 8 centov šote. Po tem proračunu je bilo na ljubljanskem močvirju 329 miljonov centov šote, kar bi bilo zadostovalo za potrebo 659 let. No razmere so odločile drugače in danes šota ne igra več nobene yloge. Cent šote je stal v Ljubljani 12 krajcarjev in je nekaj časa uspešno konkuriral, s premogom, ki je stal 20 do 22 krajcarjev. Barjani so si š šoto služili letno do 10O.OOOfl. (Dalje prihodnjič.) polizdelkov, oboroženje in vojne potrebe vojaštva vse po predhodnem odobrenju ministrskega sveta. Vse take pogodbe se smejo skleniti na daljšo dobo, vendar se mora vsako leto vstaviti v proračun nanje pripadajoča vsota izdatkov. Ves materija!, predmeti, blago in ostale potrebščine v naravnem, predelanem ali izgotovljenem stanju za državne potrebe sploh, se bo nabavljalo po določilih zakona o državnem računovodstvu praviloma v tuzemstvu od domačih proizvajalcev, predelovalcev ali podjetnikov in to v prvi vrsti od onih, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V kolikor bi takega matsrijala, predmetov ali blaga ne bi bilo v tuzemstvu, niti bi se ne dalo izdelati, proizvoditi ali podelat^ tu, sc bo nabavilo v inozemstvu v zmislu predpisov omenjenega zakona. V tem slučaju se lahko udeležijo teh dobav tudi inozemske tvrdke, bodisi neposredno ali pa preko svojih pooblaščenih državnih zastopnikov. Take dobave se' lahko objavijo tudi v inozemskih časopisih. Pristojni minister sme za ves oni materijal, predmete, blago in ostale potrebščine, ki jih je sicer dovolj v tuzemstvu, pa se ne dajo nabaviti vsled tega, ker se domači producenti, predelovalci ali dobavitelji nočejo sploh udeležiti licitacije in pogajanj, ali pa so ponudili nesorazmerno dražje cene od povprečnih cen na domačem ali inozemskem trgu, na podlagi predhodne pismene ugotovitve takih slučajev in po predhodni odobritvi ministrskega sveta, odobriti neomejeno licitacijo, odnosno pogodbo, katere se smejo udeležiti tudi inozemski državljani. Tudi v tem slučaju se lahko nabave razglasijo v tujem časopisju. Ravno tako se bode dajalo pri vseh delih, ki se imajo izvršiti na račun države (vodna in suhozemska dela, stavbe, pota, železnice, mostovi, kanali, prekopi, nasipi, pristanišča, regulacija rečnega toka itd.), vedno prednost našim državljanom odnosno domačim družbam, ki jih morajo praviloma izvršiti s kolikor vnogo^e domačim ma-terljalom in uporabo domače delovne sile. Nadzorstvene oblasti bodo nadzorovale specijalno izvrševanje teh pogojev in vodile evidenco o izvoru ma-terijala, delavstva in strokovnjakov, ki bodo pri teh delih zaposleni. Brez dovoljenja nadzorstvene oblasti se ne bo smelo uporabljati inozemski materijal, niti zaposljev&tl strokovno osobje in delavstvo tujega državljanstva. Po členu 86 se lahko zadevne pogodbe zaključijo direktno, fcrez javne Jicltaclje v sledečih slučajih: 1. Za nabave, transporte, stavbe, dajanje ali jemanje državnih ali privatnih nepremičnin v zakup ali pod upravo, ako dohodki odnosno izdatki ne presegajo stotlsoč dinarjev, ali ako se sklepa pogodba na več let, ako letni dohodki odnosno izdatki ne presegajo petdeset tisoč dinarjev. 2. Za vse nabave, transporte, zgradbe v onih slučajih in prilikah, ki zahtevajo, da se ta dela držijo tajno, ali ako nujnost potrebe v nenavadnih slučajih ne pripušča državne licitacije. Toda v takem slučaju se morajo sklenjene pogodbe na predlog resortnega ministra in v sporazumu ministra financ odobriti od strani ministrskega sveta. 3. Za nabave predmetov, katerih izdelovanje je izključni patent ali uvozno pravo posameznika. 4. Za stvari, ki jih je mogoče nabaviti samo pri eni edini osebi. 5. Za nabavo proizvodov, del in predelovanja domače industrije. 6. Za nabavo predmetov in materi jala za oboroževanje in ubojne opreme, naučnih knjig, tehničnih in kirur-gičnih instrumentov, konstrukcij, umetnih proizvodov, strojev in del, za katere je treba posebne preciznosti in katerih izdelava se lahko zaupa samo špecija-listom; sanitetnega in lekarniškega ma-terijala in priprav (seruma, zdravil in cepilnih sredstev itd.) bodisi po pogodbi, ali po gotovih prodajnih cenah renomi-ranih proizvodov! 7. Za eksploatacijo, izdelavo in nabave, ki se prevzemajo v svrho po-skušnje. (Dalje prihodnjič.) Pripadnost gospodarskih zadrug k trgovski stanovski organi-zaciji. V zadnjem času je postalo večkrat sporno vprašanje, kako je ravnati z pridobitnimi in gospodarskimi zadrugami, ako hočejo izvrševati posle, ki so predmet trgovinskih obrtov. Pri tem je najvažnejša okoinost, da se tukaj dotikata pojem zadružništva in prostega trgovanja, kot ga izvršujejo posamezniki in v svrho večje kapitalne moči stvorjene združbe trgovskega zakona. Da zamoremo gornje vprašanje pravilno rešiti, moramo venomer imeti pred očmi, da ima zadružno obratovanje namen samopomoči Članov ter temelji na načelu medsebojnega podpiranja. Kot taka je ta panoga gospodarskega življenja društveno delo z gospodarskimi cilji ter je z zakonom z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70 izvzeta iz določil ces. patenta z dne 26, novembra 1852, oziroma društvenega zakona 15. novembra 1867. Gospodarske zadruge je smatrati za pravne osebe, ki so neodvisne od pravnih sposobnosti posameznih članov ter so nositeljice zasebnopravnih odno-šajev. Ker po § 3 obrtnega reda lahko izvršujejo obrt tudi pravne osebe, ako imajo po § 55/2 obrtnega reda usposobljenega namestnika, moramo tudi zadrugam pripoznati upravičenost k izvrševanju trgovinskih obrtov. To načelo velja ne samo za gospodarske in pridobitne zadruge, kmetijska in konzumna društva, ampak za društva sploh, ki so po svojih pravilih upravičena izvrševati v obrtnem redu obravnavana opravila. Pri tem je ločiti dvoje momentov, statutarično upravičenost k izvrševanju obrta ter konkretno obrtno upravičenost po določilih obrtnega reda. Pravna oseba, ki je po pravilih upravičena izvrševati obrtna opravila na tem temelju, še ne sme izvrševati obrta, temveč mora istotako kot fizična oseba priglasiti obrt pri obrtni oblasti,'oziroma si izposlovati potrebno koncesijo. Ako določajo na pr. pravil?' društva, da sme druftva svojim Članom točiti vino., pivo, itd., si mor& druStyo izposlovati potrebno gostilniško koncesijo, čeprav bi bila ta omejena na gotov krog odjemalcev. Ravnotako je s konzumnimi društvi, brez ozira na to, ali je njihovo obratovanje omejeno v pravilih na člane ali jim je v pravilih priznana pravica, obratovati z vsem občinstvom. V vsakem primeru morajo dobiti na podiagi statu-tarične npravičenosti obrtni list, odnosno koncesijo, da zamrejo začeti s poslovanjem. Pri tem lahko pride do gotovih zlorab, kajti v pravilih mora biti delokrog gospodarske zadruge ali društva natančno opredeljen. Navadno je poljedelskim pridobitnim in gospodarskim organizacijam v pravilih dovoljeno samo razpečavati predmete, ki so v neposrednem stiku s poljedelstvom, kot gospodarske stroje, semena itd. S predmeti, ki s poljedelstvom niso v nobeni zvezi, potemtakem ta organizacije in dubio ne ne smejo kupčevati ter morajo obrtna oblastva pri izstavitvi tozadevnih obrtnih listov ter koncesijskih listin skrbno paziti na to, da se obrtna upravičenost teh korporacij giblje v okviru delokroga, ki ga določajo pravila. V tem oziru je bilo že od nekdaj .slišati nebroj pritožb od strani podeželnih gremijev, na pr. na Nižjem Avstrijskem. Ravnotako je paziti na to, da zadruge in društva v skladu s pravili prodajajo blago samo svojim članom ter samo pri izrecni tozadevni določbi pravil prodajajo tudi nečlanom. Presoja vprašanje, ali je pridobitna in gospodarska zadruga prekoračila svoj delokrog, pristoji glasom § 88 zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, izključno sodiščem, vendar pridejo pri tem v poštev tudi obrtna oblastva, ' kolikor gre za promet z nečlani. Pridobitne in gospodarske zadrug ter pravne osebe sploh torej po gornji1 izvajanjih lahko izvršujejo trgovinsk obrte. V zvezi s tem nastane za trgov stvo načelno zelo važno vprašanje, k je potem z njihovo pripadnostjo k grt mijalni organizaciji. Tukaj zija načele prepad, ker med zadružništvom in pri stim trgovanjem obstoji toliko divergen da obe gospodarski funkciji ne moret poslovati v skupni interesni korporaciji Trgovstvo ne sme pripustiti, da zadruž ništvo dobi upliv v njegovih stanovskih zastopstvih ter mora vstrajati na tem, da gresta obe panogi trgovskega prometa svoja pota. Ako presojama vprašanje z ob^tpo-pravnega stališča, ne pridemo takoj do jasnih zaključkov. Po vseh veljavnih gre-mijalnih pravilih postane vsakdo, kdor v okraju gremija izvršuje eri a|i več trgovinskih obrtov samostojno ali kot zakupnik, že z nastopom trgovine član gremija in mora izpolnjevati dolžnosti, ki so s tem zvezane. Potemtakem bi tudi zadružne organizacije morale biti včlanjene v gremijih' Vendar to striktno interpretiranje gremijalnih pravil nikakor ni pravilno, ter nasprotuje duhu in namenu gremijalne organizacije, ki hoče v prvi vrsti ščititi in podpirati posamezne trgovce, torej predvsem fizične osebe, potom skupnega delovanja v stanovskih zadevah. Pravne osebe sicer niso izključene, ker imajo po § 3 obrtnega reda iste pravice kot fizične osebe, ali postava ne misli toliko nanje, kot pa na posameznike, ter brezdvomno upošteva samo one organizacije, ki so ustanovljene na strogo komercijelni podlagi, kot družbe z o. z., delniške družbe. Pri sestavi obrtnega reda se tudi ni mislilo toliko na te združbe, ker si slednje vsled svoje glavnične moči lahko same pomagajo ter niso v taki meri navezane na vzajemno stanovsko podpiranje. Tem manj je torej mislil zako-nodavec na pridobitne in gospodarske zadruge, kmetijska in konzumna društva. Ako določila obrtnega reda o trgovskem stanovskem zastopstvu presojamo s tega vidika, ki je edino pravilen, moramo a limine odklanjati pravico članstva zadrug in društev v zmislu zadružnega in društvenega zakona v gremijalni organizaciji. Dobesedna interpretacija se mora tukaj na vsak način unaakniti zmislu in pravnemu namenu vse gremijalne institucije. Ne samo, da nam mora biti tukaj načelo glavno, po naših izvajanjih tudi zakon po svojih intencijah, ?koprav ne izrecno, govori za to, naj ostanejo društva in zadruge, ki izvršujejo trgovinske obrte, izven gremijalne organizacije. Določba obrtnega reda, da mora, kdor prosi za trgqvsko koncesijo, v svoji vio^i na obrtno oblast izkazati članstvo pri pristojnem gremiju, odnosno zadrugi, tukaj brezdvomno ne velja, ker bi nasprotovala fundametalnim določbam gre-mijalnega prava. Ako ne bomo vstrajali na striktnem stališču, da je nedopustno, sprejemati gornje korporacije v gremijalno organizacijo, se nam lahko zgodi, da preko noči izgubimo svojo neodvisnost ter nam zadružništvo zraste preko glave. Izvoz in uvoz. Izvoz živine v Inozemstvo preko carinske postaje Spodnji Dravograd v Inozemstvo. Ministrstvo poljedelstva in voda je izdalo odredbo, da se izvoz živine in živalskih izdelkov more vršiti preko carinske postaje Spod. Dravograd v inozemstvo, doklčr ne bode uspostavljena železniška zveza med železniško postajo Spod. Dravograd in naslednjo postajo južne železnice na teritoriju Avstrijske republike, na ta način, da se živina goni, a živalski izdelki vozijo, v kolikor je izvoz istih iz naše države v obče dovoljen, od carinske postaje Spod. Dravograd do naj-bližje državne meje po cesti in to pod» zadostno in zanesljivo finančno stražo. Izvoznik je dolžan, da prijavi v vsakem primeru izhodni carinarnici v Spod. Dravogradu za izvoz namenjeno in živino ozir. živalske izdelke, katera mu bo po izvršenem veterinarskem in cari-narskem pregledu dala potrebno število »iremljevalcev radi spremstva transporta > meje (Št. 5014). Monopoliziranje izvoza žli» 1* oimunije. Ministrski svet je sklenil, i se izvoz žita iz Rumunije monopola. Vagon žita bo stal na železnici ?000 lejev, na vlač. brodu pa 17.500 le- V, irodno gospodarske zadeve. Trgovina. O proizvajanju, prodajanju in ivažanju smodnika, dinamit i' drugih zstrelil in raznesil, or'‘*ia in munl-ije. Dovolila, izdana p koma i Ja uih armijskih oblasti za uvoz orožja in ostalih predmetov, navedenih v členu 19. omenjenega pravilnika, veljajo od dne, ko se izdado, tri mesece. Po tem roky prestane izdano dovolilo veljati, ako se v gorenjem roku ni ukoristilo. Padanje cen pšenici v Sloveniji. Zadnje dni je cena pšepici znatno padla. V nekaterih krajih prodaja;o pšenico po K 860-'*- in ce|o po K 800 —. Minister za poljedeljstvo g. Pucelj, ki se je v Vojvodini sam prepričal o veliki škodi, katero je napravila suša, bo predlagal, da se prepove izvoz žita. Konji iz Nemčije. Večje število konj je dospelo na račun vojne odškodnine iz Nemčije v Beograd. Ti konji so bili 1. 2. in 3. avgusta razstavljeni na javni dražbi. Trgovske agenture. Ministrstvo za trgovino in industrijo je osnovalo trgovinski agenturi v Manchestru in Napolju. Trgovska zbornica v Splitu Mi- ft nistrstvo za trgovino in industrijo je osnovalo v Splitu trgovsko zbornico. Cene tobaku v Avstriji se bodo jeseni zopet znatno zvišale. Industrija. - > r,r, rf ff- »Zlatarka«, ujedi njen je jugoslovanske tvornice zlatnine In srebrnine ter kemijski zavod d. d. v Zagrebu. To industrijsko podjetje se je osnovajp 14. julija s kapitalom 6 milijonov kron. Osnovanje delniške družbe je izvedel bančni konzorcij, v katerem sodelujejo Hrvatska eskomptna banka, Ljubljanska kreditna banka, Srpska banka in Sla-venska eskomptna banka. V novem podjetju sta unifirirani dve največji tvornici te stroke v naši državi, in sicer dosedanja »Zlatarka« v Zagrebu, ki se je osnovala pred enim letom, ter stara tvornica Franc Pacchiafo v Celju. „Orient“ tvornica papirja v Bez-damu. V Bezdanu je osnovana „Orient“ tvornica papirja, ki izdeluje papirnate vrečice, šolske zvezke, papirnate bonboniere in druge podobne predmete. Tvor-nica ima tudi lastno tiskarno. ffeiischlossova naslčka tvornica tanina u^t^n^vlja v An$q novo cent^lo Zf svpja pqdj#j?i, ki se Y Sed- mograški. - m Kriza v italjanski avtomobilni industriji. Italijanski listi poročajo, da je znan^ tvornica avtomobilov fiat odpustila 4000 delavcev, ker je produkcija višja k°t prodaja. Tudi druge tvornice avtomobilov so znižale število delavcev. Ansaldo pripravlja omejitev prometa. Mazaoni p^ je svojo tvornico zaprl. Angleški premog. Po stavki delajo premogovniki v Angliji z zelo dobrim uspehom, kar ugodno upliva na trgovino in industrijo. Železnice bodo kmalu delovale v istem obsegu kot pred stavko, le livarne se še niso mogle povzdigniti do prejšne produkcije. Obrt. Stavka mizarjev v Ljubljani končana. Ker je dosežen sporazum med delodajalci in zastopniki organizacije mizarjev, so vsi mizarji in mizarski strojniki šli zopet na delo. Stavka, ki je trajala približno tri tedne, je imela za rezultat, da so mizarji dosegli 12°/» povišanje mezd in še nekatere ugodnosti. Danarstvo. Kaj bi dvignilo tečaj dinarja. Kakor je vsakomur znano, naša finančna £ situacija ni najboljša. V Beogradu seje vršila konferenca gospodarskih krogov, ki je pretresala vprašanje, kaj naj bi se storilo, da se dvigne tečaj dinarja, ki se je v zadnjem času zelo znižal. Razni govorniki sO izvajali, da so potrebne sledeče mere: a) dolgosročno posojilo v inozemstvu, b) polna svoboda v izvozni trgovini, c) racijonalna razdelitev davkov na vse narodne sloje, ki bi ne dopuščala nikakih izjem tudi pri poljedelcih ne, in d) da se ustavi vsako nadaljno tiskanje novčaric. Konferenca ni sprejela nobenega sklepa v formi resolucije, ker so navzoči izrazili željo, da se v kratkem skliče druga konferenca s predstavitelji zagrebških gospod, in fin. krogov. Konferenci je prisostvoval tudi minister financ dr. Kosta Kunanuii. Dodatek k uredbi o postopa.iju ob prijavi in plačilu vsot, ki jih naši podaniki dolgujejo neprijateljskim državljanom. Na podstavi člena 35. uredbe o postopanju ob prijavi in plačilu vsot, ki jih naši podaniki dolgujejo ne-prijateljskim državljanom je odrejeno sledeče: Členu 15. omenjene uredbe se dodaja nov odstavek, ki se glasi: Od tega so izvzeta plačila v francoskih in švicarskih frankih, funtih šterlingov, v dolarjih, italijanskih lirah in vobče v zlatem denarju, za katerega velja člen 23 začasnega zakona o likvidaciji mo-ratornega stanja. Stavke čehoslovašklh bančnih uradnikov. Po poročilih praških časopisov so sprejeli zastopniki bančnih uradnikov pogoje ravnateljstva za sporazum. S tem je stavka končana. Madžarski bančni institut. S 1. avgustom je začela poslovati avstro-ogrska banka v Budimpešti in njene podružnice kot kraljevi madžarski bančni institut. Izza 1. avgusta avstro-ogrska banka nima več pravice za emisijo nov-čanic na Madžarskem. Carina. Uredbo o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o splošni carinski tarifi z maksimalnimi in minimalnimi postavkami, ki je bila razglašena v Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca št. 156 z dne 16. julija t. 1. je priobčil Uradni list deželne vlade za Slovenijo v št. 89 z dne 1. avgusta. Izvozna carina za živino znižana. Minister poljedelstva g. Ivan Pucelj je z ozirom na sušo in pomanjkanje krme predlagal finačnemu ministru znižanje izvozne carine-za živino. Po tem načrtu se bo plačevalo za živino nad 400 kg 150 dinarjev, za plemenske prašiče teže do 120 kg 80 dinarjev. Prašifi v zaklanem stanju bodo carine popolnoma prosti. Izvoz klavnih'konj bo svoboden. Izvoz moke bo prost. Promet. Prevoz kvasa. Ministrstvo za promet je odobrilo, da uvrsti kvas med brzovozno blago, z znižanimi prevozni-pristojbinami. Uv^ha selske službe pri poštnem uradu Straža. S 16. avgustom se uvede pri poštnem uradu Straža dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v sledečih popisnih krajih: I. okraj: Dolenja ^ Podgor^ Lokve, Sela in nruševec. II. okraj: Jurka vas, Potplč, Prapreče, Drganja sela in Romanja vas. Dostavljalo se bo v L okraju v ponedeljek, sredo in petek, v ll. okraju pa v torek Četrtek irt soboto. Poštno čekovni urad v Zagrebu, ki se je do sedaj imenoval: »Poštanški čekovni ured kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu«, se imenuje od sedaj naprej: »Poštanški čekovhi zavod u Zagrebu«. Pri dopisovanju s tem uradom naj se uporablja ta naslov. Nemško brodovje. Iz Stockholm^ se poroča, da je prešlo 10 odstotkov ž vedskega trgov, brodovja potom prodaje v “ernške roke Udom društva za Slovenijo! Društveno vodstvo je tudi letos izposlovalo^ za hmelj, obiralce svojih udov polovično voznino na progah: Maribor gl k. Zagorje, Maribor gl. k. ■— Vuhred — Mamberk in Zidani most — Brežice, če se izkažejo z legitimacijami Hm. društva, katere veljajo od dne 1.8. — 30. 9. 1921. Vsaka legitimacija velja za poljubno število obiravcev ene skupine in velja tudi za vožnjo nazaj. Legitimacije morajo imeti tudi pečat in podpis župana i v kateri stanujejo obiravci. Legitimacije razpošilja svojim udom _______________________HPdgtvp y £?jcy. g m ' Protest proti naredbi o pobijanju draginje. Zveza Trgovskih gremijey-zadrug za Slovenijo je poslala ministrstvu za trgovino in industrijo in ministru za trgovino in industrijo g. dr. Meh med Spaho odločen protest proti naredbi ministrstva za socijalno politiko z dne 27. julija o pobijanju draginje, ker je: 1. omenjena naredba izdana 20. julija, tora; tri tedne po sprejetju ustave, kot naredba in se ne sklicuje na noben člen ustave. 2. Ker se tiče izključno trgovine in prometa, ki ne spada v resort ministrstva za socijalno politiko in ni izdana s sporazumom ministrstva za trgovino in industrijo, ki je Po našem mnenju in po svojem ustroj- stvu edino kompetentno odločati o dopustnem trgovskem dobičku in o ukrepih, ki so potrebni proti lihvarstvu. 3. Ker je naredba izdana v debi splošne gospodarske stagnacije, padanja našega izvoza, zastoja naše industrije in katastrofalne depresije naše valute in padca cen inozemskega blaga, kar je zadnji čas itak zvezano z velikimi izgubami v trgovini in industriji. 4. Ker predvideva naredba za določanje maksimalnih cen in obsojanje krivic domnevanega lihvar-stva občinska sodišča, ki se sestavljajo iz 7 odnosno 5 delegatov konzument-nih krogov brez zastopstva producenta in trgovca, ki naj na ta način v odsotnosti gospodarskih krogov odločajo z najvišjimi kaznimi v celi trgovini. Ker taka naredba bije v obraz najnavadnej-šim pojmom sodnega postopanja, ki predvideva vedno tudi zastopstvo obtoženca in je v ustavni državi naravnost nepojmljiva, prosi zveza, da se sporazumno z ministrstvom za socijalno politiko odredi revizija in potrebna poprava naredbe o pobijanju draginje. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Pojasnila glede provizorne uredbe trgovskega prometa med našo državo in Avstrijo. V tolmačenje čl. V. pogodbe o provizorni uredbi trgovskega prometa med našo državo in Avstrijo sporazumele so se stranke na sledeči način: Alinea prva čl. V ima se tolmačiti tako, da je dovoljen tranzit za potnike, blago, vagone in poštni promet, toda ne tudi za plovne objekte. Razume se samo ob sebi, da ostane v veljavi sloboda bro-darstva, odnosno sloboda tranzita bro-darstva po Donavi. (Št. 5015.) Seznam predmetov, katerih izvoz je Iz Cehoslovaške sloboden. Ministrstvo zunanjih del v Beogradu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam predmetov, katerih izvoz je iz Čehosiovaške sloboden. interesentom je ta seznam v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. (Št. 4466 j ......t' 1 " .......... Dobava, prodaja. Habava ur. Ministrstvo z\ pošto in brzojav razpisuje ofertno licitacijo za nabavo 400 okroglih ur in 80 uf 'z nihalom. Interesenti zamorejo zvečletf natančne pogoje v ekonomskem oddelku navedenega ministrstva vsak delavnik med uradnimi urami. Licitacija se bo vršila 22. avgusta ob 11 uri dopoldne, v ekonomskem oddelku. Pravilno kolko-vane ponudbe se sprejemajo do 22. t. m. Kavcija 10 °/o. Razno. Ustanovni občni zbor trgovskega gremija za politični okraj Slovenj-gradec se vrši dne 9. avgusta 1921 ob 9 uri dopoldne v dvorani hotela »Goli«. —Dnevni r e d. 1. Poročil^: a- načelnika pripravljalnega odbora, b. načelnika Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, tu, c. tajnika Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, Ljublj. 2. Citanje in sklepanje o pravilih trgovskega gremija za politični okraj Slovenjgradec. 3. Volitev gremijalnega načelnika. 4. Raznoterosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši v smislu sklepa e no uro pozneje ravno tam 2. občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. pripravljalni odbor. Občni zbor trgovske zadruge v Brežicah se vrši dne 22. avgusta 1921 ob 1/2 11 uri dopoldne v Narodnem domu v Brežicah. — Dnevnired. 1. Konštituiranje gremija za okraj Brežice. 2. Odobrenje predlaganih pravil- 3, Ustanovitev trgovske bolniške in podporne blagajne. 4. Predlogi in slučajnosti. Pri nezadostni udeležbi se 1 uro p -le vrši občni zbor pri vsakem števil vzočih članov, t. č. načelnik Anto j r na trgu dovolj. Stojnice na trgu se glede kakovosti strogo nadzirajo. — Drugega blaga je v izobilju. Cene za najvažnejše stvari so sledeče: grah v stročju 5 K kg, fižol v stročju 4—6 K kg, krompir 2 50 K kg, solata vsled suše 1'50 K do 2 K glavica, kumare 6 K kilogram, maline 15 K kg, j?bo!ka 8—12 K kg, hruške 12—16 K kg, zelje 4—5 K glava, jajca 2 30 K kos. Poljski pridelki. Sombor. 29./7. t. I. Dovozi pšenice ne odgovarjajo povpraševanju. Pšenica se prodaja po K 940—950’—. Ker mlini prodajo veliko moke, kupujejo velike količine pšenice. Koruza n^tira K 570 cjo 580—. Ječmen kupuje inozemstvo po K 810'— dft 820:—. Ozimni ječmen ima njžjo ceno. Beli fižol kupuje Avstrija po K 500'— do 520'— franko Špilje. Šid 29./7. t. 1. Pšenica se prodaja po K 910 — do 920'—. Dovozi so slabi. Koruza notira K 570'— do 580'—. Vinkove!. Dovozi pšenice niso obilni. Cena pšenici je K 960‘— do 980—. Koruza se kupuje po K 580 — do 600 — vendar jo je na trgu le malo. Ječmen kupujejo tujci (posebno za Švico) po K 600’— do 620'—. Oves notira K 550'— do 560'—. Promet je omejen, ker so cene pretirane. Z moko je kupčija dobra. Kolonijalno blago Sladkor. Trst: čehoslovaški v kockah 235 (preje 250) lir, Java, nova žetev 150 lir cif Trst. Borza. 2. avgusta Zagreb, devize: Berlin 218.50 do 219.25, Milan 756 do 770, London 634 do 635, Newyork kabel 177.50 do 178.50, ček 175 do 175.50, Pariz 1360 do 1365, Praga 224.50 do 225.5,Q, Švica 2915 do 2925, Dunaj 18,25 do 18.40, Budimpešta 45.25 do 45.40, valute: dolar 173.50 do 175, avstrijske krone 19 do 19.50, rublji 20 do 23, češke krone 230, 20 K v zlatu 600, napo-leoni 595 do 597, marke 218 do 220, souvereign 690, lire 745 do 759, madžarske krone 48.50. Efekti: Jadranska b^nKa 1#30 do 1850. Ljub. kreditna banka 800. Slov. esk. banka 625. Eksportna in importna d. d. v Zagrebu. Oddelek iitaric. Podruinice: Beograd, Suiak, SplJIt. Brzojavi: lmpex. Telefon St. 16-36. • •• Vzdržuje stalno skladlite: vseh vrst iltarlc, zemeljskih pridelkov In nunskih proizvodov. Tržno poročila. Trg. I jara. Konkurenca centralne Vnov> lrt.ee, Nakupovalne zadruge Pred Marčana itd. je začela daviti na n^ cene, ki se bodo morala znižati po vseh mesnicah. M sa je ta ilje a M izdeluje J40, 48—4 Tovorna Mh žefiUev IVflli MS ml. Tacen pod Šmarno goro pri Uupnt, !■ ® kupuje in prevzame ' Vdgonske ali kosov- iJi SJi i fLU! ne p°^i|jatve na ™ 0»{g % Mi licu mesta ponudnika Ed. Suppanz, Pristava S.oveaija. : : Izvoz jajc. irnrnto ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana* import. Eksport. Prodajamo in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in 1 kemijsko stroko. bencin petrolej olje knrnollnu Dia ■n lati m nemi m ,MERKUR' veletrgovina z manu-: fakturo ha debelo : Maribor. - • f Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni. Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv,. Petra p. 4 priporoča velijo zalogo manufakturnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. ■^■^■AvWAaAMAvwWAvW Tel, št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. Delniško gMen 50,090 GOO K. -- Rezervni zakladi 45,000.000 K. ILj-ul Tol j a. 23. s fes. 3s: 2red.it23.su TostnikiSL LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle, Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorita, Celje, Maribor, Borovlje, Ptuj, Brežice. ntpppp Prodaja srečke razredne loterije. ODPREMNO PODJETJE STEVO TONČIČ * MARIBOR Oddelek za razpošiljanje poštnih paketov. 00. TRGOVCU Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov STEVO TONČIČ t MARIBOR (Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra (in točna. Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi s posebnim spoštovanjem ~ STEVO TONČIČ I MARIBOR Telefon 230 in 330. — — Brzojavi: Tonspedit. mmmm Lesna industrija , . m: b s .iv .a. 4 ‘ Bratje Tavčar (lastniki Bratje Tavčar) Družba z o. z. za Izvoz v inozem- stvo mesa, mesnatih In maščobnih Centrala Maribor proizvodov. Telefon št. 245. >1 aril>or* Podružnica Vuzenica Kopališka ulica štev. 11. Telefon št. 1. Interurban telefon št. 245. Kupuje Ponuja po najvišjih dnevnih cenah pitane vsakorstni rezani (tovljene) in tesani les. svinje, govedo itd. ************ Si 3i s m m MANUFAKTURA IN TEKSTILNO BLAGO NA DEBELO IN DROBNO K. WORSCHE MARIBOR GOSPOSKA ULICA ŠT. 10. %w*w ******* m m -rBBBRBBBBBRB»*«B»»»BBRBB«RBEEBBBB# / \ S II« .I.LU. ■■•liiln ■ “ UJE Al ANITA AAMMfA imillvfl m n n an i Gazela milo i B : •• ,y . ^ • • I i je prvovrstne kakovosti in • ca 20°/» ceneje kot enako- : vredno importirano milo. • S B B • j Milama la svetoma! i v d. d. v LMani. Medit, Rokove & Zanki, Tovarna kemlčnib m rudninskih barv ter laliov. prej: A. Zanki sinovi. Centralo: Ljubljano. D. z o. z. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: noulsad. Telefon: 64. Engllsli varnlskes: Angleški laki: COPAL VARNISH. Kopalo v lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln. FINE COPAL CAR-RIAOEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Nalflnejšl zračni rap. lak PALE S1CCATIVE FLUID Slkatif, svetel. DARK SICCATIVE FLUID. Slkatif, temen. SPRF. WELLR1GHT VARNISH. Lak za kočijske stalke, najfinejši. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlnl lak. „MERAKL“. Brunoline. K3E3E3E3K3E3KK Engllsh varnlshes: Angleški laki t JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni Japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s slkativom. ISOLATING BLACK VARNISH. Izoliral lak. LIQUID DRIERS PALE Tereblna svetla. L1QUID DRIERS DEEP. Tereblna temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WH1TE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl ipoder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH VVHITE. Emajl beli, Izredno fini. [najini liki Pravi H /WWW\ ✓ / «ci6«ig)uvina \ v « z. - / \ / \ / S \ Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani priporoCa ^ špecerijsko blago ^ v raznovrstno žganje y \ / * ✓ \ < / \ / \ \/\A/V\/V\/ moko In deželne pridelke 22, 10-10 vodo, Lastna pralarna za kavo In mlin sa dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. \ ✓ N / \ S N Tovarna olja In firneta Zabret & Ko. Britof pri Kranju (Slov.). Skladišče: Beograd, Novi Sad. NAJCENEJE. Proizvaja Jedilno laneno oljo, tehnično laneno olje, prlma laneni flrnei, lanene tropine In droge vrste oljnih Izdelkov. Brzojavil ZABRET, KRANJ. Hedžet SzKoritn-ilc — vlIIcsl 4= “bla*groTraCLicai 3D.su