NO. 88 /UtL3i$k/t Domovih •Am E RI e A ill— HO/VI E' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGE ONU SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0, MONDAY MORNING, MAY 6, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE *»? J* (Doile preko Trst.) | lipOf KdZIljeiKeY V KITAJSKI ZID. — Koliko ne- žav in zastopniki velesil. Pre- ^0gyg||J|yQy||| potrebnih težav ima slovensko prebivalstvo ob meji radi kitajskega zidu, ki ga je postavila komunistična Jugoslavija okrog svojih meja, nam priča tale dogodek. župni urad iz cone B, ki po večini spada v goriško škofijo, je napravil prošnjo za izpre-gled od zakonskega zadržka iz sorodstva. S to prošnjo je poslal nevesto samo, naj gre v Gorico na škofijo, da ji tam dajo potrebni izpregled. Prošnji je bil priložen rodovnik, ki kaže sorodstvo med ženinom in nevesto. Kot po navadi je župnik zazna-menoval moške člane sorodstva s krogom in ženske s trikotom. To pa je bila trtrašna stvar za stražo na meji. TJitov stražar, ki mora vse pregledat, je pregledoval tudi te kroge in te trikote, pa je zaslutil za tem silno nevarnost za Titovino. Tisti trikoti in krogi so se mu zdeli nekaka tajna pisava, s katero hoče nekdo prodati Tita ali Titovino. žensko so zaprli. Tajno pisavo pa poslali v Ajdovščino na vrhovno komando, da tam razrešijo, kakšno je to izdajstvo. Nevesta se Pregledovali so obmejno ozemlje v Brdih, okrog Gorice in na Kra-' su. V zemljo so zabijali količe in na količe obešali tablice z napisi na eni strani FLRJ (Federativna ljudska republika Jugoslavija) na drugi z napisom Ita- V izgredih belih in črnih kaznjencev je eden mrtev, 11 ranjenih Fort Leavenworth, Kans. STALIN BI BIL RAD Z AMERIKO Tako je zagotavljal Stas-_______ senu, ko je bil pri njem lija. Ljudje so s čudnim obra-'V tukajšnji vojaški jetnišnicij na obisku zom gledali delo komisije, ki jim! je zrevotiralo 514 belih in 213! je rezala brajde in vinograde,1 zamorskih vojaških kaznjen-1 Washngton.— Sovjetski dik-sekala travnike in njive ter lo-1 cev. En dan in eno noč so kiju-1 tator Stalin je povedal Harold čila hiše od polja. Ljudje kar|bovali jetniškim stražam, ki Stassenu, ko je bil zadnji me-razumeti niso mogli, da gre za-' so metale v celice, kjer so se sec P1^ njem na obisku, da ime-res. Mnogi so se razgreli, poru-J zabarikadirali, plinske bombe. ^a Kusija in Amerika lahko vali količe in jih pometali v Poslati so morali v Kansas vsak svoj ekonomski sistem, pa ogenj, v vodo ali na gnoj. Pri! City po dodatno zalogo plin- vendar lahko v miru živita dru-Venkovem v Brdih je morala' skih bomb. &a z drugo, če imata voljo za priti komisiji na pomoč policija.! Tekom izgredov je bil ubit sodelovanje. Primorsko ljudstvo se vsak1 en bel jetnik. Pet stražnikov] Ruaija hoče sodelovati, je zadan bolj zaveda, da pomeni no-jin šest jetnikov je bilo ranje- lgotavljal Stalin in ne misli na va meja njegovo gospodarsko nih. Najprej so se vdali za-smrt. Tudi sleparska OF in nje-j morski jetniki, v soboto popolni komunistični kolovodje, ki so! dne pa še beli. glavni krivci naše nesreče, se te-i Izgredi so se začeli ker so ga dobro zavedajo in skušajo se be]; jetniki uprli, da bi jed-ljudstvotolažit,češdanovimej-||; skupaj z zamorskim|i v je_ vojno z Zed. državami. Stalin je tudi naravnost izjavil, da bo ustvarjena mednarodna kontrola in nadzorstvo za atomsko silo, kar bo velike vrednosti, ker bo raba tega novega orožja prepovedana. Te Stalinove izjave je v soboto dal v javnost Harold F. mki ne bodo dolgo. Grenko je, dilideL Trije zamorski jetniki da mora Primorska plačevati so napa * lu ""»iooto zastopniki obeh udeleženih dr- ^ med belimi in črnimi vojaki je SP°“"'„ že dolgo tlelo in ko so črni na- Podana raba atomske 81' padli belega vojaka, je nastal i „ vojm.' (Dalje na 3. strani, NOVI GROBOVI Joseph Polanc V petek popoldne ob 2:40 je umrl v Emergency Clinic bolnišnici Joseph Polanc, star 65 let, stanujoč na 14022 Jenne Ave. Doma je bil iz Medvod na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in št. 28 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Uršulo roj. Jurjevčič, sinove:: Joseph, John in Vincent, hčer Mrs. Louise Zagore in vnuke. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 jz Svetkovega pogrebnega zavoda, v cerkev Marije Vnebovizete ob 9c30 in na kalvarijo pokopališče. Mary Pugel V soboto popoldne je umrla v Glenville bolnišnici Mary Pugel, roj. Rigler, stara 65 let. Stanovala je pri hčeri Mrs. Evelyn Pirosko na 18907 Kil-deer Ave. Doma je bila iz Ribnice, odkoder je prišla v Ameriko pred 47 leti. Bila je članica društva sv, Cirila in Metoda št. 191 KSKJ podružnice 14 SŽZ. Tukaj zapuščja štiri hčere: Mrs. Mary Setina, Mrs. Pauline Korošec, Mrs. Evelyn Pirosko in Mrs. Dorothy Chapic, tri sinove Franka, Alberta in Andrewa, v Leadville, Colorado, pa brata Alojzija. Mož Josip ji j« umrla leta 1934. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 6:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9:30 in na pokopališče Kalvarijo. Barbara Kronttz Po kratki bolezni je umrla splošen upor. Kampanja za katoliško Barbara Kronitz, stara 52 let,1 dobrodeblOSt je V stanujoča na 1626 E. 33. St.!. - - J Doma je bila iz Velikih Poljan v Prekmurju. Tukaj zapušča moža Johna, doma od istotam ter sinove in hčere: Joseph, Anna Stenish, Mary Lepp, Barbara, Mike in John. Pogreb je danes ob 9. dop. iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Petra in na Kalvarijo. Mary Spirtii Staršem Frank in Julija Spir-či je umrla hčerka Mary, stara polnem teku V clevelandski škofiji je zdaj v teku kampanja, da se zbere $450,000, kar je potrebno za vzdrževanje katoliških, ustanov in pa za zgradbo 5 poslopij. V prvi vrsti je treba graditi dom za ostarele, ki bo postavljen na kraju, kjer je stal pogoreli Jennings dom. Pro-šlo leto je dobila škofija 600 prošenj za oskrbo ostarelih in w jv uma ia iivvi m« ~‘,*»* ** , p* VOC11J b<\ UOA1UU UoLUlCUII 111 dvo dni in pol. Materino dekli- osiroletih, pa se je moglo pre-ško ime je bilo Novak. Družina! skrbeti komaj za eno četrtino stanuje na 1142 Addison Rd.|teh, ker ni bilo prostora zanje. Pogreb bo jutri popoldne ob 2 iz Zato je potreba dodatnih po- Pomanjkanje hrane in surovin je danes največja tragedija Evrope. V Zed. državah ni slabo. A-meriko branita dva oceana. Kanada na severu je slabotna dežela, ravno tako Mehika na jugu, katerih se torej ni treba bati. Za Zed. države je ugodno tudi to, da sta odstranjeni dve največji tekmovalki, Nemčija in Japonska s svetovnega trga; poleg tega imajo Zed. države dober trg tudi v Južni A-meriki. Stalin se je vprašali' “Ali bi bila Sovjetska zveza lahko sodelovala z Nemčijo?” Odgovoril je: “lahko bi bila, toda Nemci niso hoteli. Ako ena Grdinovega pogrebnega zavoda. Novorojenka umrla Staršem Calvin in Josephine Reichenbock, 1262 E. 58. St. je umrla novorojenka. Materino dekliško ime je bilo Laurich. Pogreb je bil v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Stavka premogar jev skoro gotova ' Washington. — Pogajanja med lastniki premogovnikov in unijo ne kažejo nobenih uspehov. Tudi ne izgleda, da bi napravili novo pogodbo do 1. julija. Tako splošrtp pričakujejo 1. julija stavke premogar jev. Razstrelili so nemško podzemsko tovarno Frankurt. — Pri Ueberlingen v južni Nemčiji so razstrelili prvo nemško podzemsko tovarno. Tam so med vojno izdelovali bombnike izdelka Domier. slopij Potem bodo dokončali zgradbo zla osirotela dekleta v Par-madale, dočim je v delu tudi dom za osirotela dekleta iz višjih šol v Wickliffe, O. Izboljšalo se bo tudi dom za pohabljene otroke, za žrtve otroške paralize in druge. Nla delo je šlo 10,000 prostovoljcev, ki bodo obiskali vsako katoliško družino v škofiji. Nadškof Hoban je apeliral, naj bi dal vsak katoličan najmanj $5 in cilj ia. kvoto $450,-000 bo dosežen. Sedem Ukrajincev je obsojenih na smrt Varšava. — Vojaška sodnija v Przemyslu je obsodila na smrt 7 Ukrajincev radi napadov na vojne. Zato poudarjam fakt: Rusija hoče sodelovati.” Stassen je rekel Stalinu, da so ameriški delavci bolj napredovali z rabo glasovnice in svojo svobodo, kot morejo napredovati po naukih Karl Marksa ali Fredericka Engelsa. Stalin je na to odgovoril: Ne kritizirajmo naših sistemov. Vsak ima pravico slediti svojemu sistemu, kakor si ga želi. Kateri je boljši, bo pokazala zgodovina. Priznati moramo zgodovinski fakt, da so ljudje odobrili dva sistema. Samo na tak način je mogoče sodelovanje.” Trgovske hite so za Mase cene ne zviiajo Kjerkoli mogoče, naj se celo znižajo, da ne nastane depresija Washington. — Joseph Ko-lodny, predsednik zveze prekupčevalcev na debelo,, je obvestil predsednika Trumana, da je začela zveza z agitacijo, da se ne zviša cen niti za en cent, obratno, da se jih zniža, kjerkoli je to mogoče. , Kolodny zatrjuje, da so sedanje cene previsoke za povprečnega delavca in da so začeli odjemalci že z odporom in kupujejo manj, kar lahko privede v deželo depresijo. V ta namen bo začela zveza urgirati izdelovalce, od katerih člani zveze kupujejo, naj kolikor mogoče znižajo cene in zvišajo produkcijo. Dalje bo zveza urgirala trgovce na drobno, naj kolikor mogoče znižajo svoje prodajalne cene in da naj se zadovoljijo z manjšim dobičkom. Zveza trgovcev na debelo bo pa od svoje strani gledala, da absolutno ne zviša nobene stva-na z ozirom na pošten zaslužek ri, razen do česar je upravičena za pokritje stroškov pri oddaji blaga na trgovce po deželi. VOJAKI V PARADI S KOMUNISTI Kongresnik zahteva od vojnega tajnika, naj zadevo preišče Washington. : — Poslanec Thomas iz New Jersey, ki je načelnik odseka za preiskavo protiameriških aktivnosti, zatrjuje, da je večje število vojakov korakalo 1. maja s komunisti v New Yorku, zato je zahteval od vojnega tajnika Pat-tersona, naj aktivne častnike, ki so se udeležili parade pod banderom komunistične stranke, postavi pred vojaško sodišče, rezervne častnike naj se pa vrže z armadne liste. Poslanec Thomas pravi, da ima na rokah slike, premikajoče in druge, po katerih se bo vojake lahko spoznalo. Vojni tajnik je odgovoril, da je v teku že preiskava-, ki je dognala, da noben tistih, ki so bili v paradi v vojaških uniformah, niso aktivni člani armade v sedanjem času. Preiskava o tem se pa še nadaljuje, je rekel Patterson. Poslanec Thomas je tudi citiral Daily Worker, glasilo komunistične stranke, ki je pi-i sal, da je bilo v paradi 80, ku obvestila predsednika Tru- ji, mana, ki je odgovoril, da je hvaležen za to sodelovanje pri zniževanju cen. Nasprotno je pa Ameriška trgovska zveza kritizirala predsednikov apel za znižanje cen, čaš, da bo to privedlo v depresijo, ker business sam ne more znižati cen. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice JL , Poroka— Mr. in Mrs. Anton Cizel iz 5520 Carry Ave., naznanjata da se bo v soboto 10. maja- ob 8 zjutraj poročil v cerkvi sv. Vida njun sin Anton Jr. z Margaret Kolic, hčerko Mr. in Mrs. Steve Kolic iz 3134 Superior Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Za 29. obletnico— V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojna Mary in Joseph Bizjak v spomin 29. obletnice njih smrti. Na konvencijo— Zobozdravnik dr, V. Opaškar ne bo uradoval danes, jutri in v sredo, ker se bo te dni udeležil zobozdravniške konvencije. Znance išče— Mesec Vladimir, Via dei Colli, 8, Rim, Italija, bi rad zvedel za naslove sledečih svojih znancev: Angie, Frances, Ann, Rudy Sershen; Ferk Sonny, Osolnik Anton. Vsi so doma iz Domžal. Strica Išče— Kordiš Karol, No. 8, D. P. Centre, Senigallia ((Ancona) Italy — bi rad zvedel za na- Spars in kakih 4,600 veteranov, gornji naslov. Daily Worker je pisal, da so Vabilo na sejo— oni uniformah vpili: “Pridružite se komunistični stranki! Borite se za svobodo!” Glavni ruslri propagator napada Ameriko Moskva. — Ilija Ehrenburg, glavni ruski propagator, je spustil na Zed. države ploho napadov. Pravi, da je v Ameriki na delu fašizem in da Amerika govori o miru s samokresom na mizi. Od zaključka vojne še ni bilo iz Moskve tako strupenega napada na Zed. države. Sirovega masla bo primanjkovalo Washington. — Za jesen napovedujejo pomanjkanje sirovega masla. Vzrok je, ker gredo mlečni izdelki zdaj sproti na trg, ker se ne ve, kakšne cene bodo stran noče sodelovati, pride do jeseni vzpričo apela predsednika Trumana za znižanje cen. MacArthur poroča, da so komunisti izgubili na Japonskem Tokio. — General MacArthur poroča, da so zadnje volitve na Japonskem pokazale, da narod ne mara komunističnega vodstva. Od časa okupacije, ko je bilo na tisoče komunistov in sopotnikov izpuščenih iz ječ, so imeli popolno politično svobodo, da so lahko agitirali po svoji volji, poroča MacArthur. In ker s svojo agitacijo za rdeče nauke niso uspeli, ko so imelli popolnoma proste roke, je dokaz, da Japonci -ne marajo komunizma. Od 466 mandatov v narodno skupščino so dobili komunisti samo 4 sedeže. Poprej so jih imeli šest. Zmerna socialistična stranka je dobila večino mandatov, dočim sta liberalna in demokratska na drugem in tretjem mestu. Vedite, da pri prehodu tez cesto ne boste nikdar prevet pre■ Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON — Vladni posredovalec je predlagal $4.50 na teden priboljška telefonskim uslužbencem. Unija je predlog sprejela, toda telefonska družba je to odklonila. Družba bo naj-brže stavila novo ponudbo in vlada upa, da bo prišlo kmalu do poravnave. V državi Illinois sta dve telefonski uniji sprejeli $4 zvišanja plače in bosta šli nazaj na delo. Tretja unija je ponudbo odklonila. » * * PARIZ — Narodna skupščina je z ogromno večino odglaso-vala zaupnico premierju Ramadierju, nakar je ta odstavil pet komunističnih ministrov. Francoska vlada sestoji zdaj iz socialistov, popularne stranke, radikalnih socialistov in dveh neodvisnih. Do preloma s komunisti je prišlo, ko je premier zahteval, da se obdrži sedanja plačilna lestvica v državi. Komunisti so glasovali proti. poljske vasi ter na vojaške po-1 vidni. Posebna previdnost pa stojanke. Pripadali so ukrajin- /e potrebna v mraku in /»noski podtalni organizaciji. 'tl. iz raznih naselbin Braddock, Pa. — Dne 25. apr. se je smrtno ponesrečil Joseph Kosher, star 61 let, doma od Borovnice. Do nesreče je prišlo doma, ko se je na verandi naslonil na ograjo, ki se je zlomila, nakar je padel na pločnik tako nesrečno, da si je razbil glavo. Štiri ure pozneje je bil že mrtev. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer, ki se nahaja že dve leti v sanatoriju, ter sestro Ano Co-pich, v starem kraju pa tri sestre. Miners Mills, Pa. - Dne 21. aprila je naglo umrl John Ko-JERUZ^LEM — židovske podtalne organizacije so razstre- goj, star 56 let, doma iz Podbr-lile steno v starodavni ječi v Acre blizu Haife, nakar je zbežalo da, Slovenija. Tukaj zapušča že-iz ječe 261 židovskih in arabskih jetnikov. Pri tem papadu je bi- no, dve hčeri in tri sinove, ki so lo ubitih 10 oseb in mnogo je bilo ranjenih. ' bili vsi v vojaški službi. Nocoj ob 8 bo seja društva sv. Marije Magd. 162 KSKJ v navadnih prostorih Š9le sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od 6 naprej. Jeklene plošče so se • j zadrle v ekspresni vlak, 4 osebe so bile ubite Huntington, Pa. — Pet milj zapadno od tukaj se je zadnji teden pripetila železniška nesreča, pri kateri so izgubile življenje 4 osebe, 40 jih je bilo ranjenih. Tovorni vlak je vozil na odprtem vozu jeklene plošče, dolge po 16 čevljev. Dve taki plošči sta se premaknili s kupa tako, da sta njih konca segala na sosedno progo. Po tej progi je pripeljal ekspresni vlak, ki vozi med New Yorkom in St. Louisom. Plošči sta zarezali globoko luknjo v 4. voz ekspresija vlaka. V tem je pripeljal pa po drugi progi drug tovorni vlak, ki se jo zaletel v druga konca plošč, in sunek je iztiril lokomotivo in voz s premogom. v Ameriška Domovi a a (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. OUr At«. HKndenon 08M C.1,,T'Und 0h ° Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays_________ NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.0«', Cleveland In Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland to Kanado po potil pol leta »4.50. Za Ameriko Četrt leta »250; za Cleveland ta Kanado po pofttl Četrt let« »2.75. Za Clveeland to okolico po raznaialclh; celo leto »IDO. pol leta »4.00. Četrt leta »2.50. Posamezna številka stana 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: I' United States »7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4A0 for 8 months. U S. $2A0 for 3 months Cleveland and Canada bv mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months. $2AO for 3 months. Single copies 5 cents each._________ Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.__________________________ načrtu zoper vse vere* ker so ovira pri socialistični gradbi in «toe in^biljwel Jaroslavski, eden izmed prvih činiteljev boljSeviztng je rekel: "Naša dežela trga vse vezi s preteklostjo, torej tudi verske. Milijoni ljudi so se že otresli tega strašnega jarma. A ne moremo se ustaviti na pol pota. Boriti se moramo, da dosežemo popolen prelom vseh delavcev s Cerkvijo in vero . . . Neusmiljeno bomo pogazfli vse, ki nam bodo zastavili P Iz tega razvidiš, dragi čitatelj, in spoznaš boj proti veri . Jugoslaviji. Samo prismode morejo trditi, da v Jugoslaviji ni boj prbti Cerkvi. Tam ne gre za obnovo in gradnjo razbite dežele, ampak gre za popolno zmago komunizma. Tito in njegovi stopajo natančno po naukih svojih apostolov, ki smo jih navedli zgorej. Tisti, ki jih preganjajo, niso izdajalci, ampak nasprotniki komupizma in zato morajo spoti. Ravnajo se po besedah ruskega komisarja prosvete: Kr- ščanstvo in kristjane sovražim. Celo najboljše temed njih je treba imeti za naše najhujše sovražnike." Tistim, ki ne vidijo tega preganjanja v Jugoslaviji s prave strani, ali nočejo videti in ki so, kot trdijo, pravi katoličani, naj uči okrožnica papeža Pija XI.: “Nihče ne more biti hkrati dober katoličan in pravi socialist." itmiiiHttniiiiiDiiiiiiiiiHiHiiinMnniw »83 No. 88 Mon., May 5,1947 . Plesali smo po taktih poznani in dobre Kordaaov« godbe. Kar je res, je pa res, postrežba ja bila taka, da smo se po-žutili kot kakšna velika gospoda Mr. in Mrs. Bernik, »vrstno je bilo. Mlademu paru pa želimo sreče, sdravja in zadovoljnosti v novem stanu, da bi se vedno z veseljem spominjala na pomlad, mladost in ljubesen do konca dni njiju življenja PozdravljeniI Bose L. Erste. BESEDA IZ NABODA Ali je komunizem res proti veri? Dokazovati, da je komunizem odločen sovražnik vsake vere, se pravi vodo nositi v morje. Ker pa oznanjevalci komunizma v krajih, kjer je ljudstvo še zelo verno, nastopajo oprezno in ne udarijo takoj na protiverske strune, so marsikateri delavci in tudi drugi ljudje tako preprosti, da ne vidijo v tem socialnem nauku nič veri sovražnega. Zato je prav, da natočimo čistega vina in spregovorimo jasno, izpodbitno besedo. Neizpodbitno zato, ker hočemo povedati predvsem, kaj o veri mislijo in izpovedujejo preroki boljševizma, očetje in najgorečnejši oznanjevalci komunizma. Oče komunističnega nauka. Karel Marks, je žapisal znane, v Rusiji tolikrat ponavljane besede: “Vera je opij ljudstva.” Kako je to razumeti? Opij vzame človeku delovno moč in ga ponese v domišljijski svet, kjer se zabava z dozdevnim in trenutnim veseljem, iz katerega se, vrne še bolj izmučen. Vera v Boga (religija) — tako zatrjujejo voditelji komunizma — učinkuje enako. Človek bi hotel na tem svetu razviti svoje sile in utesiti želje ter tako doseči srečo, vera pa mu to prepreči, češ, da naj čaka boljšega življenja na onem svetu. Ljenin je zapisal 13. maja 1909 (prvi graditelj boljševi-ško komunistične stavbe): “Vera je opij za ljudstvo; ta Marksov izrek tvori ogelni kamen vsakršne marksistične zamisli v verskih rečeh. Vere, sodobne' Cerkve, vsakovrst-, na verska združenja ima marksizem (Marksov komunizem, kratko: komunizem) vejdno za nositelje meščanskega na-zadnjaštva.” Vsak današnji komunist mora trdno, neomahljivo vero. vati to, kar sta učila Marks in Ljenin. Mora torej nujno biti proti veri, pa ne samo proti nekaterim verskim naukom, ampak proti veri sploh, proti kakršnikoli veri! O Ljeninovem prepričanju v tej stvari ni najmanjšega dvoma. Saj je že leta 1909 zaklical ob drugi priljki: “Treba, da se borimo zoper vero. To je abeceda vsakršnega materializma (to je nauk, da je vse samo snov, duha pa da ni), torej tudi marksizma. Toda marksizem se ne zadovoljuje z abecedo. Gre dalje in pravi: “Zoper vero se treba znati boriti.” Zopet drugič pravi Ljenin: “Marksizem je materializem in kot tak je veri neizprosno sovražen.” Pomislite: Ni sovražen zato, ker se delavcu godi krivica, ampak zato, ker brez vsakega dokaza trdi: duše, Boga, drugega sveta ni; je samo to, kar se da otipati'. Boljševiški list “Brezbožnik” 29. julija 1934 navaja te-le Ljeninove besede: “Vsaka vera je orodje za izkoriščanje, pripomoček za uspavanje delavcev. Zato smo zoper vse vere.” Isti list v septembru 1935 ima pa tale izrek svojega velikega preroka: “Milijon umazanij, grehov, nasilstev in telesnih okuženj pomeni mnogo manjšo nevarnost nego najnatančnejši, najduhovitejši in najčistejši pojem o Bogu.” Satanskega sovraštva do-vere sploh ni mogoče bolj odkrito izpovedati kakor z navedenimi besedami! Tako zdaj lahko še bolj razumemo, zakaj je dejal ob drugi priliki: “Zadaj za vsako Kristusovo ikono (sveto podobo), za vsako Budovo podobo ne vidimo drugega kot sirovo prikazen ka pjtalizma.” Kako dobro je spoznal globokoumni ruski pisatelj Dostojevski, kaj je prav za prav socializem ali z drugo besedo milejši komunizem. V romanu “Bratje Karamazovi” je zapisal: “Socializem ni samo delavsko vprašanje, ali vprašanje takozvanega četrtega stanu, ampak največ ateistično vprašanje, vprašanje, kako naj se sedaj vtelesi ateizem, vprašanje babilonskega stolpa, ki ga grade ravno brez Boga, ne zato, da bi z zemlje dosegi: nebesa, ampak da bi potegnili nebesa na zem'jo.” Zato doživljamo, da kadar se v kaki deželi pripravlja komunizem, bivši svobodomiselci trumoma stopajo pod njegovo zastavo. Luč, ki je bila postavljena na svetilnik boljševizma. Stepanov, je zapisal v knjigi “Problemi in metode" leta 1923: “Celo najbolj slepi vidijo, kako neobhodno potreben je odločen boj proti popu, pa naj se imenuje pastor, duhovnik, rabin. patriarh, mulah ali papež. Ta borba se mora nič manj besno razviti zoper Boga, pa naj se mu pravi Jehova, Jezus, Buda ali Alah.” Moskovski ateisti so ustanovili leta li)25 Zvezo brez-božnikov. Kot uvod v prvo številko “Brezbožnika” so zapisali bogokletno: “S prestola'smo pahnili zemeljske carje, zdaj bomo še nebeškega.” V juniju 1929 je ihtela Zveza brezbožnikov drugi kongres v Moskvi. Sklenila je poslej preiti v odločen napad. Za*o si je nade'a ime: Zveza borbnih brezbožnikov. V prvem paragrafu svojih pravil pravi, da bo _skušala “združiti ruske delavske množice za odločen trajni boj po natančnem Pomlad - mladost -ljubezen Cleveland, O. — Kako krasne in pomembne so te tri besede in poznajo jih tudi naši mladi fantje in dekleta, zato pa se tako hitijo ženit vse križem. Prav tako pozna pomen teh besed tudi Mildred Resnik, hčerka poznanih Mr. in Mrs. Jacob Resnik, ko jo je vprašal Ralph Globokar, da bi postala njegova za celo življenje. Seveda brez prave slavnosti pa tak dogodek ne more biti in ker smo dobri prijatelji, smo tudi rhi dobili povabilo za to “ohcet.” Dne 21. aprila' sta stopila Mildred in Ralph pred oltar v cerkvi sv. Lovrenca in si obljubila zvestobo do smrti. Ob strani neveste so bile tovarišice: Ann Utlek, Joan Lucas in Jean Jackson; ženin pa je imel za tovarae sledeče*. Louis Globo- rada bi vedela, kdo sta bila tista dva pridna fanta, ki sta tako skrbela za nas, da ni nihče trpel žeje. Takoj za njima pa so se pokazala brhka dekleta, ki so nanosile na mizo vseh mogočih telesnih dobrot, ki jih je napekla in nakuhala Mrs. Hočevar, mati naše poznane in ak. tivne društvene delavke, Viki-ce, ki je tudi kaj pridno stregla gostom eel večer. Vsa postrežba je bila izvrstna, za kar gre priznanje kuharici in prijaznim dekletom, ki so nam stregle. Med številnimi gosti so biB ludi Mr. in Mrs. Godec, ki je bil ne dolgo nazaj tovariš v naši žlati, dalje Mr. in Mrs. Rubin Gonzales s tri mesece starim; sinčkom. Mrs. Gonzales je nevestina sestra, ki je dospela s svojim soprogom in sinčkom iz sončne Kalifornije za ta pomemben dan v Resni- Poročilo z važne seje Pretekli teden se je vršila v Jolietu izredno zanimiva in važna seja, ki postane lahko začetek velike zamisli in velikega dela med slovenskimi katoličani v Ameriki. Pisec teh vrstic je le slučajno bil na tej seji, in ker je bil tam so mu poverili, da je nekak zapisnikar te izredne seje. Znano je, da je Zveza društev Najs. Imena določila letos, da pohiti tja v Lemont na slovenske Brezje, kjer bi imeli svoj poseben program. Ko je bilo to v razgovoru in načrtu, se pojavi od nekje glas, da naj bi Slovenci letos obhajali 12 stoletnico pokristjanjenja. — Brž se je zbralo nekaj vodilnih duhovnikov in mož, ki so se posvetovali o tem in končno določili sestanek. Na sestanku, ki se je vrši) dne 24. aprila, v uradu gl. tajnika v poslopju KSKJ, so bil) navzoči sledeči: čč. gg. Rev. M. Butala, župnik iz Jolieta, Rt, Rev. kanonik Oman iz Clevelanda, Rev. And. Svete, frančiškanski gvardijan iz Lemonta, Rev. Leonard Bogoiin iz Chicaga. Od lajikov so bili navzoči: Jos. Zalar, gl. tajnik K-SKJ, Anton Grdina iz Clevelan- nj‘» Slovencev je bil v Solno-gradu M škofa sv. Virgilij, ki je bil rodom Irec, ta j« poslal med Slovence, ki so bili tedaj pagani, sv. Modesta, katerega truplo počiva pri Gospo Sveti na Koroškem. Sv. Modest, ta apostol Slovencev, je bil pa tudi Irec. Tako se je po tem razmotrl-vanju določilo, da naj W se tiste tri dni 4. 5. 6. junija v Le-njontu obhajala^ “Slavnost 12 stoletnice pokristjanjenja Slovencev.” To je bilo sprejeto soglasno in potem določeno, da se razdeli slavnost na tri dele: V petek 4. julija Liga katoliških Slovencev; v sobpto dan N« j a. Imena; v nedeljo pa Baragov dan. Nato se je razmotrivalo in soglasno sprejelo, da se na to slavnost povabi čikaškega nadškofa kardinala Stricha. Dalje so bila razmotrivanja glede prenočišč in hrane v Le-Uiontu in druge podrobnosti; nato glede publikacij.. Mr. Zalar izjavi, da bo Amer. Slovenec, glasilo KSKJ na razpolago za to priliko; razume se, da bodo sodelovali v polni meri: Ameriška Domovina in Ave Maria in gotovo tudi obnovljeni Novi Svet. Zborovanje se je končalo s pravo navdušenostjo za “Slavnost 12 stoletnice pokristjanjenja Slovencev.” Zdaj je na tem, da vei katoliški Slovenci v Ameriki store vse, kur je v njih moči, da do-etojno proslavimo 12 stoletnico, ko so naši predniki prvič prejeli sv. krst ter postali člani sv. katoliške Cerkve. Kvišku rojaki za ta veliki in odlični jubilej. Jože Grdina. -------o----b Zdaj se bodo ljudje morda spraševali: Pa ali je na mestu to? Odgovor na to je: popolnoma na mestu in ne samo na mestu, ampak zelo potrebno, da, nujno potrebno, Ali pa je tudi resnično dejstvo, da so Irci pokristjanili Slovence? Zgodovina pokaže, da dr. Josip Gruden, priznani slovenski zgodovinar, piše "Zgodovini slovenskega naroda” v prvem zvezku na strani kar, Frank Resnik, in Bddg kovi družiijkPoleg,teh Pa sem ' Globokar. Res, krasni so bili cerkveni obredi. Zvečer pa, seveda, smo šli v Slovenski narodni dom na 80. cesti v New-burghu. Takoj pri vstopu sta nas veselo pozdravila srečna ženin in nevesta; nato pa nas je vzela v svojo skrb Mrs. Agnes Žagar, ki nas je prijazno spremila do mize, kjer je sedela njena mati, Mrs. Jerič iz 80. ceste in več drugih naših prijateljev, da je bila zbrana res prav vesela družba. Poleg nas sta sedela tudi Mr. in Mrs. Frank Jernejčič s hčerko Syl-vijo, (Mary Jernejčič je moja sestra), ki sta tudi že dolgo farana sv. Lovrenca. Komaj pa smo si stisnili desnice, sta že postavila dva zau-ber fanta pred nas na mizo primerno okrepčilo, brez katerega ne sme biti na pravi slovenski ohceti in s tem sta nadaljevala skozi cel večer. Prav. opazila med mnogimi gosti tudi sledeče: Mr. in Mrs. M. Intihar, John Debelak. Mr .in Mrs. Anton Grdina, Mr. in Mrs. Frank Walter (od Ameriške Domovine) in Mr in Mrs. John Sušnik. Ker smo plesali prav po domače, je bila nevarnost, da si bo kateri nogo izvinil ali kaj podobnega, pa smo imeli v svoji sredi gosta, ki bi tako stvar takoj popravil in to je bil Dr, A. Skur s svojo soprogo, če bi bil pa med nami kak nerod-než, ki bi hotel kaj rogoviliti, bi ga bil pa takoj pograbil za vrat Deputy Sheriff Mr. Kovač, ki je bil navzoč s svojo soprogo V tem slučaju je bil pa zopet pri rokah odvetnik, Mr. Opaskar, ki bi ga bil rešil sitnosti. Torej vidite, da so bili zastopani kar vsi veliki in odlični možje. Opazila sem tudi pogrebnika Mr. Ferfolia, ki se je kaj zadovoljnq oziral krog da, Math Slana, gl. blagajnik 34 med drugim: “Ko je 1. 621 KSKJ in Jože Grdina. 1 itBki menih sv. Kolumban hotel Sejo je vodil 'Rev. Butala, iti k Slovencem, da bi med nji- zapisnikar pa je bil Jože Grdi- mi razširjal Kristusov nauk, ANTON JAMAR: "V miselnosti s« nismo molili” (Misli slovenskega begunca ob papeževih besedah za božič ’id) i.) Kongres Kristusa Kralja 1939 Samo par stavkov naj navedem ljubljanskega kongresa leta 1939, da se sluti budnost Ljubljane v tistih dneh zgodovinskih dogajanj za bodočnost katoliškega sveta. Podpredsednik kanonik dr. Mack (Luksemburg) je otvo-ril kongres z besedami: “Prišla je doba velike krščanske obnove. Naša dolžnost je mobilizacija vseh naših duhovnih sil. Otroci nesmrtnega Kristu-dvignite svoje sklonjene glave! Prišla je ura previdr nosti, ko Kralj vseh kraljev vstaja pred sodobnim svetom, držev v svoji roki sedmero a-pokaliptivnih zvezd ... Stiska našega časa je neizmerna. En sam more rešiti človeštvo: Kristus — On ali nobeden! . . . ” Kdor more le nekoliko pregledati s ptičje perspektive na današnji razvoj človeštva, se bo zgrozil sam v sebi, ko bo 0-pazil, kako je družba razklana in izpodkopana, kako jo majejo duhovni interesi v družabnem, nravnepi in verskem oziru (politično pustimo ob strani). ... Če se človek zjutraj zbudi, se nehote vpraša: Ali se noč zgodila kje kakšna na. Po krajših razgovorih, po kaj in zakaj so prišli skupaj in kako je stvar važna, je prišit) na dnevni red: zakaj seja?Pač kako proslaviti dvanajststolet-nico pokristjanjenja Slovencev. Hrvatje so lansko leto proslavljali ta dogodek in zakaj ga ne bi letos tudi Slovenci? V Lemontu se namerava prirediti veliko slavnost, katero pripravljajo možje od »Najsv. Imena. Pr»v na mest« bi bilo, ako bi se za to priliko napravilo res nekaj velikega, res impozantnega. Zakaj ne bi mi to slavnost povečali, razširili Tu je prišlo na površje, do-sedaj še prav malo znano dejstvo, da so pred 12 sto leti pokristjanili Slovence — Irci. — Malo čudno se bo to komu zdelo, da so Slovence pokristjanili Irci, ampak dejstvo je, ki je tudi dokazano. tEV^r AL PA NE Zdelo se mi je, da sem šele dobro zatisnil oči, ko zaslišim tam s hodnika znano razodetje; “Pokonci, pokonci, zaspanci!” Na vso moč sem se potrudil, da sem odpri oči in rekel sotrpinu Jakšiču, ki se mu je tudi videlo na obrazu, da ga je ta jut-ranjica prav toliko razveselila kot račun od fronkarije: "France, žgance je spustil M^. Grdina iz svoje budnice. Reci mu ti, ki si bližje vrat, da se že umivava', in da bova preč zunaj. Se boljše bi pa bilo, če bi ti nekoliko odprl vrata, jaz bi prijel pa za škarp in z dejanjem povedal, da je smrtni greh vstajati tako zgodaj, pa še ko je zunaj tako kislo vreme, da ni za drugega kot da bi človek spil par šale kofeta, potem se pa zopet zavalil nazaj pod kovter. Kam bomo hodili v takem vremenu, te vpra- V tistih časih pokristjanje- danjeno. tedaj mu je bilo v spanju razodeto, da to ljudstvo še ni zrelo za sv. vero.” Tako je bilo pisano v knjigi, ki je izšla kot redna knjiga družbe sv. Mohorja še leta 1910. Zatem dr. Gruden opisuje v isti knjigi o delovanju solno-graškega škofa Virgilij a in pa škofa Modesta, dasi ne pove, katere narodnosti sta bila; zgodovinski podatki o narodnosti so torej kje drugje, ki so pa gotovo dokazani. Zatem dr. Gruden prizna na strani 53; “Da sveta brata (sv. Ciril in Metod) nista prva sejala seme božje besede med Slovani. Slišali smo, da so že sto let pred njunim prihodom vladali v Gorotanu (Korotanu) kfščanski knezi.” Na rokah so listine, ki pričajo, da je to zgodovinsko dejstvo in gotovo bo vse to obelo- gorečima vžigali pred celimi gorami smodnika in jih hočejo bognati v zrak. Vsepovsod, kamor pogledamo, omajana izročila, ki jih je ustvarilo krščanstvo v dveh tisočletjih kulturnega dela. Zadnje vezi, ki še drže Zapad duhovno skupaj, se rahljajo. Kdo ne vidi grozeče visoke napetosti v občutju narodov, razbičanosti vseh strasti, otopelosti vesti, podivjanosti čustev? “V mnogoterem oziru s človeško osebnostjo in s človeškim življenjem ravnajo tako, kakor da nima nobene cene. Vsi nagoni “plave zveri,” se zdijo, da so se strgali z verige.... Vsepovsod vidimo' hrepenenje po veliki obnovi... Nekateri jo tudi odkrito označujejo kot revolucijo. V dnu vseh teh obnov je — vera... Vse revolucije ali reforme se končno ob verskem vprašanju posrečijo a-________(Daljt na 3. strani) šam.” “Kaj boš mene spraševal, Mr. Grdini tamle pred vrati se odte-peškaj, ki ne bo šel od tam, dokler ne dava take ali pa take Štirne od sebe. Saj si vedno tako zgovoren, zdaj ti je pa zmanjkalo besede, kaj ne.” “Vidva sta bolj domača, ti mu odjezljaj, da se že obuvava,” ga silim. V tem pa zopet zadoni skozi zaprta vrata: "No, ali bo. kaj, ali ne bo? Lenuha, grda! Kaj ždita pod kovtrom, kot polhi v žlamboru! Se ni treba nič potajevati, ker vama ne bo ra-talo. Alo, le pokonci, da se odpravimo naprej. Ura gre že na poldne!” , “Lažete!” sem naglo zavpil nazaj. “Kaj mislite, da midva nimava ur? še k zornicam ni zvonilo, pa že rogovilite okrog in ne daste gmaha ljudem. Saj sva že vstal«. Jakšič se umiva, jaz si pa kravato zavezujem.’ “Je že prav, ampak verjamem pa vama ne. Le kar kobalita pokonci,.bom preč nazaj, da mi ne uideta nazaj v listje. Slabo vreme se nam obeta in počasi bomo morali voziti. Zato je prav, da jo nekoliko prej odrinemo od tukaj.” “France,” sem rekel sotrpinu, "tole ti pa rečem, da ko se enkrat ajnkvartiramo na Willar-du, bom hodil jaz vsako noč drugam spat, da ne bom imel vsako jutro pred vrati angelčka varha, ki me bo vlekel s postelje. Stavim, da bo Mr. Grdina budil vsako jutro peteline po Willardu, ki mu bodo prepozno vriskali jutrajnico. Ali naj jo še nekoliko potegneva?” “Ne kaže! Mr. Grdina naju ima na piki in se mu ne izmaževa. Kar vstani in se umij, jaz bom pa počakal.” ‘ Oho, ti si bližje kopalnice in jaz kot olikan človek dajem vedno prednost drugemu. Kar lepo vdaj se v usodo, ki nam« je postavila za voditelja tako budnega varha, Meni se zdi, France, če bi midva sama potovala, bi zdajle še pri Gospodarici spala v Joliet«. Torej Francelj, kar vzdignijo in pglajštaj se, jaz, bom pa še za pet minut zamižal. Sicer si pa ti mlajši in moraš melje ubogati, kadar ti kaj ukažem.’ “Za dva meseca si prej začel delati napotje na tem svetu, pa bi že komandiral,” mi oponaša Jakšič. “Orajt, pa naj bo v božjem imenu, bom pa vstal. Ampak da boš vedel, ne rad!” “Jack,” se kmalu potem oglasi France iz kopalnice, kjer se je pripravljal, da se obrije, "premišljam o Matevžu, ki ga je se bova vsedla in čakala, pa onadva radi tega lahko iz kože skočita. V Joliefu sva dvakrat fruštkala, ki si znava pomagati. Danes najbrže dvakrat ne bova, enkrat pa tako gotovo, kakor gotovo pride nedelja po soboti,” mu primaknem vesel, da imam končno vsaj en vzrok, da bom vstal. No, ali se bosta že skidala?” vlekel po slamci, kakor si mi sr- je zopet zadonelo pred vrati, noči povedal. Rad bi namreč vedel, kje je dobil slamco. Ne verjamem, da bi jih imeli po sa-lunih.” “Šur, zdaj boš pa tisto gonil. Neumen sem, če ti kaj povem. Kaj vem, kje je slamco dobil. Ali naj samo zato, da bom tebi ustregel, drugače zaključujem romane? Kaj praviš, ali spodaj že kuhajo?” sem naglo obrnil pogovor v drugo smer. “Ako ne, bomo pa počakali. V vse drugo se vdam, da bi pa brez zajtrka po svetu hodil, p« uak,” je naravnost in brez ovinkov povedal France. “Torej je vendar še ena duša na tem svetu, ki hodi z menoj vštric. Pred kuhinjska vrata "Jaz se bil že spodaj in sem videl, da že servirajo zajtrk.” “Ni hudir!” sem tedaj jaz za- . vpil in skočil pokonci, kot bi spat na kompavi. “Zakaj pa tega preč ne poveste! Bova takoj zunaj. Saj bi bila že prej, pa se ta Jakšič obira, da ni za nikamor.” “Boš tiho! Kaj pa zdaj zvra-čaš name in sebe olepšavaš. Le čakaj, da bom povedal Mr. Grdini, kako si držal čevelj v rokah, ko je prvič zatrobil k vstajenju, Na, jaz sem že gotov, zdaj pa glej, da se kmalu oglaj. štaš.” “Samo nos bom maio potak- nil v vodo, pa bom gotov,” sem obljubil. Mlklova lipa ZGODOVINSKA POVEST “Tako, tukaj so tvoje stvari, ne pride mi poštena misel..,’ * . *i_* _n TT..1_i u:i z-. vodni za katere te nihče prosil ni,” reče Gašper. "Ce nisi pozabljiv, boš vedel, da sem te že nekoliko odškodoval zanje. Pa to nič ne de! Le vzemi jih in pusti nas odslej v miru!” Huber, ki je še pred kratkim Matildi zatrjeval, da ne vzame naaaj, kar ji je dal, pograbi zdaj naglo vse skupaj, kar je ležalo pred njim, ter odide grdo preklinjajoč . . Prihodnjo pomlad pa se je Matilda preselila iz Železne Kaplje na Mikolov dom, kjer je bila prav srečna in zadovoljna, dokler nista premagala v njej domišljavost in oni napačni ponos, ki je povzročil prepir med njo in njenim možem. ka svetega Matevža dan, to je 21. kimavca, so imeli v Kranju tudi že v tistih časih nekak semenj. Na takih shodih Huber j a nikoli niso pogrešali. Tako je bil tudi v Kranj prignal par mršavih konj in jih je najbrž zoper vse pričakovanje dobro prodal; kajti pil ni samo tisti dan pozno v noč, ampak sedel je* tudi še na večer drugega dneva v Kranju v neki gostilni nižje vrste in popival. Toda ta večer ni bil videti ravno dobre volje. Podpiral si je glavo zdaj z levim, zdaj z desnim komolcem, gledal čmerno predse ter govoril v enomer na glas sam s seboj, “Vraga, da so se morale tako izjaloviti moje nakane,” je mrmral. “Gašperjeva gostilna bi bila kot nalašč za to, za kar bi jo jaz rabil! Kako lepo sem si nameraval urediti; zdaj pa ii bilo Šlo po mojem! Hm, tam se je ustavil marsikdo, ki je nosil denar s seboj! Toda nič in nič! Pa ko ‘bi mogel vsaj tisto njegovo neumno punco pozabit. A vedi ga zlodej, kako je to! Odkar vem, da jo ima drugi, mi prihaja njena podoba še pogostejše pred oči! Ha, če bi se mogel maščevati . . . znpsiti nad tistim Gašperjem: in pa nad tistim Florijanom! A Huber je bil že davnd zadnji pivec in oštir je zeval na vse pretege, se praskal po zmršeni glavi in godrnjal, da je Huber lahko slišal, rekoč; “Človek še ponoči nima miru!” Ali Huber se je malo brigal za to. Bjl je v svojem razmišljanju'in se ni dal motiti. Ko pa ga oštir naravnost opozori, da naj gre spat, mu reče: “Postavi semlkaj vrč vina, pa pojdi spat, če se ti tako mudi. Saj te ne silim, da čuješ pri meni!” S tem je bil videti oštir zadovoljen; hitro VBtane, da bi šel vina natakat, a v tistem hipu potrka nekdo na okno. Oštir pogleda Huber j a, kakor bi ga hotel vprašati, kaj naj stori. Temu pa se vzbudi radovednost, kdo sili tako pozno v gostilno, zato veli: ‘'Odpirat pojdi, pa je! Imel b,om vsaj druščino!” Oštir si še nekoliko pomišlja, potem Pa vendar uboga. Komaj pa se vrne s tujcem v sobo, skoči Huber pokoncu in zavpije ves iz sebe: “Hej, Cviter, ti si tukaj? ... O ti Miha ti! Kod te vendar nosi zlodej, da te nisem videl že tako dolgo?” “Po svetu hodim, po svetu, bratec! S trebuhom za kruhom po svetu!” odgovori prišlec ter mu poda roko. ‘Zdaj pa le brž vina gori!” vpije Huber ves izpremenjen. ‘Nocoj plačam vse jaz!” Gstir odide in se kmalu vrne s polnim vrčem- Huber mu plača takoj vse, kar mu je bil dolžan, potem mu pa reče: “Zdaj se pa le spravi spat, prane QOE5 hoten Bpfpp KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV vzor,” in se, kjer koli je naletel potujoča razstava p. Ledita S. __....i .'ljati po ce8ti čez m€j0. tresen. ‘Dolgo ze nisva blla I jugoslovanske oblasti so torej ne skupaj, ali m res. . sam0 dovolile, ampak naravnost “Dolgo!” pripomni tudi Cm- pomagale pri tihotapstvu. Sloje ter. “Nekaj let bo ze! Postara- seveda za denar v korist _ par-la sva se že oba od tistih dob! ^. “No, take sile ni” odvrne y JUGOSLAVIJO. -+• Huber. “Golobrada res nisva Tržič (Monfalcone) je znano gne-več, toda kar se tiče mene, se I zdo komUjiizma. Ko je bila do-nikakor še ne prištevam sta- I ]0čena nova meja, je to mestece rim- Trideset let, to ni kdove pripadi0 Italiji. Nekaj najbolj „odi kakor koli: “3klep je samjo t»: kdor hoče nadnaravno živeti, mora biti pripravljen, da umre za nadnaravno stvar. Nihče pa ne bo pripravljen, če se zares ne pripravlja. . . Ne vem, če je dana. možnost in če je lahko iznenaditi z mučen išt-vom. . . '' Tako se je tedaj v Ljubljani govorilo o mučeništvu 20. stoletja, a ko je ob metodah komunizma iz Rusije prišel čas da “množice kristjanov goje proti boječnosti in odpadu posebno pripravljanje za muče- i ___________ ...__, ...___ . uištvo.” vo napovršje in do priznanja, In ta načelni govor o komu-bosta krutost in nenravnost od nizmu — govorjen vsem naro-znotraj premagani in na povr-ldom sveta — je izzvenel v sta-šje bo prišla luč, kjer bosta vek: resnica in mir znova dobila svo- “Z eno besedo: preporod v ženska za čiščeje uradov, od 11 ponoči do 7 zju- Lastnik prodaja 2 hiši 6 dni v tednu, stalnodelo, i z. , c dobra plača od ure. Zglasite enem lotu; vsaka hiša po 6 sob a^ob ^ondelj koh in gorkih od iels. in vsaka ima ki nez, toilete in . Hiše so na 1266 in 1268 E. 69. St. Cena je $9,300. Zglasite se pri lastniku na 1275 E. 59. St. -(92) Novi turned za premog, olje. gorko vodo «U paro. Resetting IU - ilUenJe U premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. - UN 007 Govorimo Slovensko Dve novi hiši Naprodaj sta dve nanovo zgrajeni hiši na Minor in Highland cestah. Lahko si jih pridete ogedat. Za več informacij se zglasite pri lastniku Frank Strumbly na Highland Rd. (88) jo osrečevalno moč nad ljudmi. .. Na eno ime pa je končno ta odločba navezana: na ime Jezusa Kristusa!” P. Pellegrino S. J. je govoril o sredstvih in potih verskega preporoda ter se dotaknil novega poslanstva in ga imenoval s pravim imenom: “Komunizem, ki je iz poganstva napravil verskem smislu je obnovljena zveza in združenje z naslednikom sv. Petra, t. j. rimskim papežem.” Ves kongres Kristusa Krar lja je imel ta namen, da poudari to avtoriteto Naslednika Kristusovega v času novega vdora poganstva, divjajočega komunizma, ki je svoje sadove Cementna dela! Dovozi in pločniki. Vse delo je garantirano. Pokličite za dobro delo Warner Construction Co. Tel. YE 1479 -(106) to tor DO 'YOU ttET INOUaH VITAMINS? tofeMMayo« mngbo*o |“ -g Ml «1 Mr OA. ■gu <4 •hoy, Oo»-A-I MulSpU Vttomto --.i.w«ippUky.iy day Ur Pdy doyv 4 you p» ;•* «*Bud you, <*ru«ui wtt m-mst monty. U tun * SXSXVSZ to*fe*sdMMik OHeIaI day HIM! LABORATORIES, INC. ..»zn — ločena nova meja, je w ukbww ki je u puganaivn nay---------------------» . y. . ni kdove pripalii0 Italiji. Nekaj najbolj “strašno mistiko in varljiv pokazal v Španiji in ki jih je kaj In življenje me še nikdar | __________________________________________________,______—--------—------------------- ni tako mikalo kakor sedaj. Pomisli, pred kratkim bi se bil kmalu oženil!” “No, pa se nisi?” “N-ank!” Huber ju je bilo skoraj žal, da se je bil izdal tako daleč. “Ra zakaj se nisi, zakaj?” “Eh, pustiva to. Predolgo-časna povest . . .” “Hahaha, potem pa že vem, kako stoje stvari ...” Huber je hotel zasukati pogovor na druge stvari, zato vpraša: “No, in ti? . . . Kako pa se godi tebi kaj J” “Meni? ... O dobro! J4ič se nimam pritoževati!” Cviter se ozre po spečem p-šfjrjij, a ko vidi, da lahko govori zastran njega, kar hoče, reče: “Ne vem, če ti smem zaupa ti ” (Dalje prihodnjič) Euclid Road Machery Co. 1361 North Chardon Rd. (88) Težaki Dobra plača od ure in nadurno delo. Stalno delo; prijetne delovne razmere. Adressograph-Multi&raph 1200 Babbitt Rd. (94) WIDGOY’S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Brni Udi Mandel, Ph.(i,Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland M. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od a:30 dopoldne do 10. rater. Zaprta m dan oh eradah DIE MAKERS DIE REPAIR MEN . SHEET METAL WORKERS DIE SETTERS PLAČA OD URE ' STALNO DELO BISHOP & BABCOCK MFC. CO. 1285 E. 49. St. (92) DELO DOBIJO ženske za čiščenje uradov Stalna zaposlitev, dobra plača od ure z bopusom. Zglasite se pri Forelady zvečer 12. nadstropje Hippodrome Bldg. (92) Strežkinja dobi delo Za poln ali delni čas. Vzame se tudi pomoč za v kuhinjo. Zglasite se osebno v Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. (90) Balssllsisis brat so bili ubiti z ostalimi potniki vred. PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies MAU OGLAS! Pekarija naprodaj Nahaja se v slovenski okolici in dela do $600 prometa na teden. Cena je $6,500. Za informacije pokličite Mr. Ca-plan, MA 3747.___________(«0) Dvojna hiša naprodaj Ima po 6 sob spodaj, 4 »gore j, na vsaki strani. Lot 80x 135,4 garaže. Nahaja se na $611 Prosser Ave. Zglasite se pri Hirst AlO ouppara | ... r-- j vogal St. Clair Ave. in E. 68th lastniku istottam. —(92) V ^ininiiiininiiiiiiiiiiiinNiiiiiiHiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiKriiiiiiiiiiiQiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiuiiDiiiiiiiiiinniiiiuituu# BELI MENIHI Poveit iz prve polovice XII. stoletja spisal IVAN ZOREC “Da, namerili so se bili spotoma tudi sem gor, pa s^m se jim utajil, češ, da smo šli na lov," je Majnhalm razkladal, zakaj je to storil. “Grdo si napravil, da si od- “Da, vsaka hiša bi vam dala v tlako po enega človeka,” je tudi Majnhalm pritegnil. “Glejte, dobri ljudje so ti Višenjski!” si je opat mislil in že nekoliko dvomil, da bi res gnal svete može!” se je Ditrik oni bili napali tiste tovornike. jezil. “Kaj si bodo mislili, če kdaj zvedo? Prav neviteško si ravnal, da veš!” “•Seveda vem, pa nisem mogel drugače!” se je Majnhalm otepal. “In precej je treba popraviti!” je Ditrik silil. “Že jutri skočiva do njih, spodobi se!” “Po Somraku so dali povedati, da ,bi sami prišl semkaj,” se je Majnhalm branil. “Morda bi bilo tako bolje” “Ne, midva morava zdaj tja!” je Ditrik dokazoval. “Herika izgovoriva, češ, da je bolan.” ”0, saj je bolan!” je Henrik od bolečine zaječal, ker ga je rana zabolela. “Ampak Di-trk pravo trdi. Menihe bomo morda kdaj potrebovali, ne kaže se jim zemeriti.” Zdaj se je tudi Majnhalm vdal. Že drugi dan dopoldne — bila je nedelja — sta Majn-h ilm in Ditrik z večjim spremstvom dirjala v Šentvid. Opat Vincencij je bil obiska zelo vesel; tudi pater Konrad se je smehljal Višenjskim, le pater Herand se je trdo držal in gledal kar podse. “Vsak dan pričakujem, zidarjev, ki jih je oglejski očak obljubil,” je opat veselo pravil. “Ko pridejo, začnemo z božjo pomočjo zidati.” “Tudi naše pomoči vam bo še treba, ko boste zidali,” se je Ditrik vrinil. “Kdo bi sicer zvažal gradivo in ga zidarjem?” In kar je mogel lepo, se je zahvaljeval za obetano pomoč, pater Konrad že ni vedel, kaj bi ljubeznivega rekel, še pater Herand je dvignil in ublažil pogled. “Ko že govorimo o tlačanih,” se je opat domislil, “bi vas prosil, da bi nam odstopili mladega tlačana in mlado tla-čanko.” “Hm, ne vem,” se je Majnhalm umikal. “Ljudi dosih-mal res še nismo prodajali ali podarjevali.” “Pri nas bi se vzela, seve-i da,” je <|i>at proseče govoril. “In naši živini bi lepo gospodarila, da bi vsi drugi lehko pomagali pri zidavi.” “Kaj se vam ne bi zdelo hudo, če bi človek vzeli z domače zemlje?" ga je Majnhalm tipal. “Hudo in nečloveško, če bi se zgod*lo brez njegove volje!” se je opat zresnil. “Kaj — ? Pa ne da bi si bili že izbrali?” je Majnhalm zastrmel. “Že; ker mi je mladenič vešeč, vas prosim, da mi ga daste, in njegovo nevesto tudi.” “In kdo je?” je s čisto drugim glasom vprašal. ‘Hotimir in Živka,” je opat »rekel brez aim “Tako, tako? Pri vas je zavpil. “Po stari pravdi smem in bom!” 'je Majnhalm pribijal besedo za besedo. “Ne smete, če se bojite Boga!” “Dosihmal res nisem, pa se zdi, da to ni bilo prav. Tlačani postajajo tresoriti, u-porni, najbolj pa Hotimir!” je napol lagal, napol govoril resnico. “Molil bom, da bi se premislili in da ne,bi storili grdobije in greha, ki vam slepi pamet in zapeljuje dušo” “Molite, le molite, saj za to ste!” se je nasmehnil. “Pa še nekaj bi prosil,” je opat dejal po dolgem premisleku. “Naj bo kaj takega, da bom lehko ustregel!” “Tovornikov in potujočih kupcev ne napadajte več!” “Kdo pravi, da ji napada-i mo?” se je Majnhalm delal. "Trgovec, ki ste ga v petek večer okrali v Stehanu, nas je drugo jutro srečal in nam povedal.” "Dokaže naj!” “Ali bi bilo težko, če bi vedel, zakaj ste nas tisti večer dali zadržati vrh Lanišč?” To je pa izpodneslo Majn-halmovo besedičnost. Kar molčal je in gledal v tla. “Gospod Urh iz Ljubljane iriorda že vse ve,” je opat pritiskal. “In kakove misli ima o cestnem ropu, vam najbrž ni neznano.” Majnhalm spet ni vedel odgovora. "Gospod Urh je zdaj na Kravjdku, kakor smo slišali- PUNCH PRESS OPERATORS EXPERIENCED 3rd Shift Good Incentive Earnings The Geometric Stamping Co. 1111 E. 200 St. IV 3800 bil?” ‘Mislim, da bi lehko ustregel gospodu opatu,” se je Dit-podajal • rik vrinil. “Prav nič nam ne bosta manjkala” “Če bi že hotel katerega presaditi, vsakogar ‘bi, teh dveh pa ne bom, ne bom!” se je Majrhnlm. ogrel. Opat je malo pomolčal, potlej pa še dalje prosil: “Če sem se prenaglil, ko sem mu obljubil, česar se branite, mi vsaj povejte, ali mu ženitev dovolite in kolikšno odkupnino terjate za nevesto.” “Oženi naj se le, a nevesta mi mora naravnost od poroke priti na grad!” je Majnhalm počasi povedal. Opata je vrglo pokonci. “Nak in nak, tistega vendar ne 'boste zahtevali!” je skoraj Jutri se mu pojdemo poklonita. Utegnil bi nas vprašati, kaj nam je pravil okradeni trgovec Kaj se vam zdi zdaj?” Majnhalm je bil v zadregi. Pogrešal je Henrika, ta bi zdajle znal reči pravo. Skrita grožnja ga je pekla. Misel pa je zaman iskala rešitve. Od,o-nemoglosti ga je popala jeza, bušil je kvišku in odgovoril naravnost: “Tole: ko pridejo zidarji, dobote na pomoč tlačanov, kakor sem obljubil; to je ena. Druga je, da se prav pri Živki ne bom odpovedal naši stari pravici; in tretja, da se nikar več ne vtikajte v naše tlačane!” Tako je rekel in se obrnil, da bi šel, a opat je z zardelim licem stopil predenj in mu odločno rekel: “Greh, krivico bom obsojal vselej in preganjanega bom branil po dolžnosti, ki mi jo je dal Bog!” Majnhalm je bil ves mrk, ko se je z Ditrikom in s spremstvom vračal domov. Dolgo je molčal, nikamor se ne oziral, kar v konjsko grivo pred seboj je upiral oči. “Kako prav je ondan menil naš Henrik, ko je dejal, da bo samostan potuho dajal tlačanom in da se bo vtikal v naše stare cestne pravice!” je čez čas vzidihnil. Ditrik je molčal. Bratovega vedenja pri menihih ga je bilo sram; tudi zdaj ni hotel ugovarjati razdraženemu bratu. Ko sta prijahala do koč pod gradom, je Majnhalm pred Vitogojdvo kočo pridržal konja in zavpil vanjo: “Hotimir naj pride precej na grad!” “Kaj ti bo?” se je Ditrik u-strašil. Majnhalm je molče jahal v grajsko strm in grdo gledal. “Nikar se ne prenagli!” se je Ditrik bal za Hotimira. “Menihi se zanimajo zanj, tudi Urh zvedel in bi te še huje pri- Doma' ju je Henrik nestrpno čakal. “No, ali sta dobila odvezo?” se je smejal. “Kolikšna bo pokora?” “Velika, velika!” je Majnhalm; nejevoljen pravil, kako je bilo. “Pa tlačanom bom pokazal, kdo jim je gospod! Ho-timiru sem velel, naj pride sem gor. Kako misliš, Henrik, kaj mu gre, ker je slepomišil drugod in nas grdil?” Henrik še ni pozabil, kako ga je Majnhalm zasmehoval, ki je zapustila svoje drage in mimo! ko ga je prosil za Živko. “Jezen si, vidim, in prenag- ' :i j.® ■. j “Oh, kakov zaletel si vendar!” je Henrik vzdihoval “Pleša, glej, se ti dela, kakor bi ti krave odlizavale lase; kmalu ti bo segala tja do tilnika — prave pa le še ne znaš ziniti nobene!” “No, pa mu sodbo kroji til” se je Majnhalm otresal pod smešnega brata. "Ne zapiraj ga, preveč dela je v tem času; med halpce ga ne deva j, vse bi ti pohujšal, da se na nobenega ne bi mogel več zanesti; tudi življenje tako mladega človeka je nam prepotrebno, da bi ga metali proč!” “A kaj naj storim, to mi zdaj povej!” “Kaj nisi tega že vedel, ko si mu ukazal priti sem gor?” se je Henrik nasmehnil njegovi o-mahljivosti. “Pretepi ga, da bo pomnil!” “Ali z brezovo, ali z brinovo šibo?” “Nak!” “S hruškovo, ali z glogovo palico?” “Nikar!” “Kaj z bičem iz konopljevi-ne, ki mu je na koncu vpletena kovinasta kroglica; ali mar z jermenom v tri robove, da se kri pocedi, koder prileti?” “Ne nori, do jeseni počakaj, ko ni več dela zunaj, tačas mu iztepi zahrbtnost in upornost! Zdaj naj dela in paziti daj nanj!” ga je Henrik učil in mu strgal korenček, češ, tudi ti je še ne boš imel. Majnhalm se je zamislil v dolg molk, potlej je rekel Di-triku: “Pojdi, v strah ga primi in poženi domov!” Hotimir je stal na dvorišču in se odrezaval hlapcu, ki je nekaj pretil, ker mu ni včeraj prepustil konja. Ko se je prikazal Ditrik, se je hlapec u-strašil: “Molči, ne zatoži me!” je prosil tlačana. “Kaj pa mu spet hočeš?” je Ditrik zavpil na hlapca. “Nič, nič,” je Hotimir dejal. “Meniva se o konju, kako mu je.” Hlapec ga je hvaležno pogledal in šel, Ditrik je Hotimi-ru ukazal: “Pojdi domov in ne rovari več zoper grad, sicer se ti bo grdo godilo.” “Tisti, ki ga voda objema, se tudi slame oprijema!” mu je ni mogel zamolčati. “Ne oprijemaj se je več, ne more te oteti! Brat ne odneha, tudi na prošnjo menihov ne. Preloži ženitev, stvari se bodo morda kako še predejale.” Hotimir je bil ves otožen, ko je šel z gradu. Vera v meniško pomoč s e/je pravkar podrla, upanja, ki mu ga je še včeraj budil Ditrik, ni več — sam je s svojo ljubeznijo,' ki mu jo skrunijo besede in namere malopridnih grajskih razuzdancev, sam je s svojim obupom, ne Živki ne staršem najrajši še pravil ne bi, kaj je zvedel. Sel je na grivo ob poti in se zagledal po dolini. (Dalje prihodnjič) ♦WWitW'M 11111 HHH I tu ♦♦♦♦■H.***t*w**i II IIHI ANNOUNCING THE GRAND OPENING OF THE Irabik Studiu 2303 PROFESSOR ST. WEDNESDAY, MAY 7th, 10 A. M. to 10 P. M. For a full week following, there will be on display at our studios an unusual exhibit of photographs by leading American professional photographers. We are fortunate in being able to have this exhibit because of our own membership in the Photographic Association of America. V BUG SPOMIN Š V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Apes Urbanic za vedno zaspala, dne 5. maja 1945. -AND THE WORST IS YET TO COME —in naihujše šele pride Dve leti Te zemlja krije truplo v grobu že počiva, nam pa je težko pri srcu, po licu solza nam drsi. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči tam solnce sreče Ti ne ugasne, ker resnice solnce ne stemni. Žalujoči ostali: ANTON URBANIC, soprog; ANTHONY in JOSEPH, sinova. Cleveland, O.. 5. maja 1947, lil se boš, se bojim,” “Svetuj mi!” “V to stvar so segli menihi in ne bodo odnehali. Ne stori nič takega, da se ne bi mogel še pobogati z njimi!” “Kaj naj storim s Hjotimi-rom?” se je po bratovem odgovoru zgubil v dvome. ‘“Ali naj ga priprem, da se bo umedil in i uklonil, — ali naj ga vtaknem j med grajske hlapce, da se ne j bo klatil drugod, ali naj ga u-bijem?” V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERE IN SESTRE AGNES ZOBEC ki je v cvetu življenja za vedno v Bogu zaspala, dne 3. maja 1938. Devet let Te krije zemlja, truplo v grobu tami leži, draga preljubljena sestra in hčerka, v srcu živi ljubeč spomin. Sladko počivaj tam v grobu, v tihem tam v kraju miru, duša pa večno plačilo naj vživa pri večnem Bogu. Žalujoči ostali: FRANK in AGNES ZOBEC, starši; FRANIC EDWARD, ALPHONSE, bratje; FRANCES. VIDA, EMILY, ESTHER, sestre; TETA in STRIC. Cleveland. O., May 5, 1947. DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Katina Hrovat ki je zatisnila svoje mile oči dne 4. maja 1945. f V • i '1 TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NEPOZABNEGA OČETA Joseph Hrovat ki je zatisnil svoje mile oil dne 16. januarja 1944. Kako tužno je tu brez vas. Z vsakim dnem vas bolj pogrešamo, odkar sta bila odpoklicana od nas. Srca, naša so tako žalostna in oči naše so prelile mnogo solz. Sami Bog ve, kako vas pogrešamo, ko gredo leta naprej. Žalujoči ostali: , JOSEPH, sin; MARY FRANCES, ANGELA, VERA in JANE, hčere. Cleveland, O., 5. maja 1947. Naznanilo! JVaznanilo! VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM NAZNANJAMO, DA SMO ODPRLI VELIKO, MODERNO UREJENO MESNICO in GROCERIJO NA 17701 GROVEWOOD AVE. Imeli bomo vedno sveže in prekajeno meso najboljše vrste, kakor tudi domače klobase in prvovrstno grocerijsko blago, zelenjave in sadja. Polna zaloga zamrznjenega sadja in sočivja. Vedno prijazna in točna postrežba. Se priporočamo za naklonjenost. Joseph Tisovec in Mrs. Elsie Jacob i , * ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska nnljnh, tiskarna vam tlaka krasna poročna rabila po Jako zmeni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina •11? St Clair Ati. HEndaraon MU