j *WITKI» l\ 'states yvAR MB ONDS H 'AND< STAMPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. To so tudi važni problemi Nek odbor za racioniranje čevljev je bil, v zadregi in ne je obrnil na Washington za razsodbo. Pred odbor je prišlo namreč vprašanje, če mora tak, ki ima samo evio nogo, oddati trgovcu s ičevlji, kadar kupi čevelj, en cel kupon, ali samo pol, ker kupi samo en čevelj. Newyorski pogrebniki so se pa obrnili v Washington za \pojasnilo, kako bodo dobili nove čevlje zev mrliče, če je treba dati kupon za vsak par čevljev. V Washing-tonu so odločili, naj izda oelbor za racioniranje v tem slučaju posebno dovoljenje za nakup čevljev za mrliče. Kaerntner Zeitung z dne 8. decembra objavlja članek o '"napredovanju" nemškega jezika j na Gorenjskem. V zimi od letal 1941 do 1942 je bilo organiziranih 338 tečajev za nemščino, katere je obiskovalo 11,692 slu-šalcev. Za vsak tečaj so morali učenci plačati po šest mark. Število tečajev se je povspelo od marca do julija 1942 na 521, a število učencev na 20,739. Raz-ven tega je predavalo v 118 šolah 423 učiteljev, povečini nemške narodnosti, domačih in takih, ki so prišli iz Rajha. Ti tečaji so bili brezplačni. Učenci vseh šol se poslužujejo Gratzove učne knjige, ki tolmači razlike med slovenskim in nemškim jezikom. Na Gorenjskem je danes vsakomur dana zmožnost, da se nauči nemškega jezika. Tako se umivajo Rusi. — Stika s centralne ruske fronte, ki kaže, kako se, ruski vojak zjutraj umiva. Do pasu se sleče in se odrgne z mrzlim snegom. Kak tovariš mu pa na roke zliva voda, da se poplakne. Ni čuda, če je ruski vojak tako utrjen. Turški poslanik v Moskvi klican na posvet Ankara, Turčija.—M. C. Aci-i kalin, turški ambasador v Mos-| kvi, je bil poklican na tridnevno posvetovanje domov. Posvetoval se bo s zunanjim ministrom in morda tudi ministrskim. predsednikom. Dve uri zatem sta nemška atašeja za armado in zrakoplpvstvo zapustila Ankaro in se^tnlpeljala v Berlin. Z BOJNE FRONTE NOVI GROBOV! JosepJi Berus Včeraj dopoldne je po dolgi bolezni umrl na svojem domu rojak Joseph Berus, star 63 let. Stanoval je na 726 E. 155. St. Doma je bil iz vasi Selja, fara Prečna pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Knaus, tri sinovfi: Joseph, Jbhn in Pvt. Frank, dve hčeri, Fran-ves in Mary, dve sestri, Agnes Kumel in Frances Kastelec. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše so-žalje. Rudolph James Včeraj zjutraj je umrl v Lakeside bolnišnici tri tedne star Rudolph James Agnich, sinček družine Rudolpha in Dorothy Agnich, 715 E. 156. St. Oče se nahaja pri vojakih. Pogreb bo v soboto popoldne ob eni iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Soža-lje prizadetim staršem.__ AFRIKA — Ameriški bombniki so v torek večer poleteli na grški otok Kreto in bombardirali pristanišči Candia in JPediada. Vrnivši letalci poročajo o velikem požaru, ki so gia zanetile bombe. Natančne škode pa radi gostih oblakov niso mogli videti. ANGLIJA—Včeraj je priletelo nad Anglijo kakih 10 letal najnovejšega tipa, ki so bombardirali najmanj 20 mest. Nemci so metali bombe na najvišja poslopja, ki so jih videli. Tako so zadeli neko šolo, cerkve, stanovanjske hiše, prodajalne in eno restavracijo. Več oseb je bilo ubitih in ranjeniih. Tri bombnike so Angleži sklatili na tla. AVSTRALIJA—General Mac-Arthur je popravil izjavo •Japoncev, ki so trdili, da so izpraznili Buno na Novi Gvineji. MacArthur pravi, da Japonci niso izpraznili Bune, ampak so bili pobiti do zadnjega moža. Clevelandska mestna zbornica bo glasovala glede spremembe časa Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Chas. Vintar, 1225 E. 60. St. so se oglasile vile rojenice in jim za spomin pustile krepkega sinčka prvorojenca. Materino dekliško ime je bilo Ann Furlan. Mati in dete se dobro počutita v St. Ann's bolnišnici. 'Čestitke mladim staršem! Poroka V soboto ob desetih bosta stopila pred oltar in si obljubila večno zvestobo v cerkvi sv. Vida John Petrovčič in Miss Josephine Modic. ženin je sin Mr. in Mrs. John Petrovčič iz 1068 E. 68. St.; nevesta pa je hčerka Mr. in Mrs. Joe Modic iz 1246 Norwood Rd. Bilo srečno ! Francoski general je odlikoval Mihajlovica London.—General Charles de Gaulle, vodja svobodnih Francozov je odlikoval Dražo Mihajlovica, vodjo jugoslovanskih četnikov, z najvišjim odlikovanjem, s častnim zaslužnim križcem s palmami. De Gaulle je označil Dražo Mihajlovica kot legendarnega junaka, ki se herojsko bori proti nemškim okupacijskim armadam. Krava sili vedino le k domačim jaslim Včeraj je dobila policija na glavni policijski postaji, spodaj v umivalnici, dva stara znanca, ki sta prav sladko spala. Prijazna policija ju je odnesla na posteljo v eno izmed celic, da bosta sladko ginjenost prespala. Ko sta se ga pošteno nasekala, sta šla tje, kamor ju je srce najbolj gnalo, na policijo. župan Lausche je vprašal za nižjo ceno elektriki Clevelandski župan .Frank Lausche je vprašal Cleveland Electric Illuminating Co.. za nižje cene. Sedanja pogodba poteče v juliju 1944, toda ker vzamejo taka pogajanja dolgo časa, je šel Mr. Lausche na delo že sedaj. K St1Cfvi gostilni na 528 PW; VSak četrtek ve- LP>a sifer" To P- [J Pr&v .enska zabava. RL^ležbnjaZno vabi na AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME Rusi vedno bolj obkoljujejo Harkov Rusko topništvo že bruha krogle v mesto. Poročilo zatrjuje, da Nemci že beže iz? Harkova. Zavzetje tega mesta bo največja ruska zmaga. Naši vojaki dolph Budič, Ludwig Marsich, Gabriel Drobnick, Frank Strah, Frank Božič, Herbert Posnik, Victor Intihar, Tony Mohar, Frank Marinček, Henry Cvel-bar, Tony Slamik, Joseph žitnik, Vincent Vidmar, Edmund Matjašič, Stanley Mezic, Frank Erbežnik, Joseph Perpar, Raymond Medves, Ernest Turk, Victor Vehar, Thomas Tavčar, Anthony Sajovic, Paul Kovač, i« m K mornarici se je vpisal zadnji torek najmlajši sin družine Mr. in Mrs. Frank Kocin iz 730 E. 160. St. Njegov naslov je: Adolph Kocin, A. S. U. S. N. R. Co. 164, 52nd Batt. 29th Regt. U. S. N. T1. S., Great Lakes, 111. želimo mu vso srečo in pa zdravo Vrnitev. Tako ima Kocinova družina zdaj že tri čvrste sinove v službi Strica Sama. Naborna komisija št. 24 (23. varda) je poklicala sledeče naše fante na nabor: Felix Kova-čič, Joseph Rozman, Frank Primožič, Victor Zadnik, Stanley Hrovat, Clarence Pintar, Flo-ier niso na" »Pravil;' v družine doma. hi m*° sklade preko poltenih0" Hr- Vseh enajst Fin$ko h - S° pripel-)ali Pred h i„ P"Peljali so žup- IUstreH ®Vali> da pove ime-hWje '. Ker so bili silno Plati n ni mogel pre- r TJ*tQ4i bal pove- |potem v apbro vedoč, da bo-|Ve, pr.e Svojcem zažgali do-r'ie in irVeh so našli legiti-1% šli dkoi ste zopet dve do- | PetekV fmena-l&zjut,. 5' junija -i'e že P55^^^^^^^ ure ka- I^HNe je izvirno besedilo iz Slovenije, ki kaže, v je laška soldateska besnela nad neoboro-2e*imi kmeti v naših krajih. Nodejstva v okolici Loža Se kesa, da je dal sinu Hitlerjevo ime New York.—Joseph Mittel, ki je dal svojemu sinu ime Adolf Hitler, bo moral na sodni j o, če bo hotel ime sprenleniti. Sosedje so mu namreč dokazali, da bo sin s takim imenom za vse življenje zaznamovan in morda tudi zasramovan. Oče bo storil potrebne korake, da dobi sin kako pošteno ime. Nemška ofenziva v Jugoslaviji švicarsko časopisje zopet poroča o nemški ofenzivi proti jugoslovanskih patriotom in omenja izjavo jugoslovanske vlade v Londonu, da so Nemci poslali dve novi diviziji v operativno ozemlje v dolini Save, južno od Zagreba. "Fuehrer hrvaških nacistov nemške narodnosti, Šole, je izjavil, da ti boji nikakor nimajo značaja meščanske vojne, temveč da so resničen del splošne Svetovne vojne. r1r 4kažejo za en teden v aLLEN NA EUCLID AVE. osiška armada ne more. ustaviti četnikov, skuša dobiti njih vodjo v roke s tem, da v jame njegovo ženo in otroke. Prebivalstvu Kotora ustavi osišče ves živež, dokler ne povedo, kjer se nahaja družina njih vodje. Toda četniki vjamejo nekaj glavnih sovražnikov in jih prisilijo, da dajo ljudem zopet živež. Sovražnik zagrozi, da bo porušil Kotor do tal, toda četniki prihrume in pobijejo osiško gar-nizijo. Narod se zbere pred cerkvijo v Kotoru, kjer jim Draža Mihajlovič slovesno obljubi, da bo kmalu prišla rešitev za vso Jugoslavijo. Vsi prizori so skrajno napeti in našim ljudem priporočamo, 1 da si ogledajo "Cetnike" v Allen gledišču. Sliko bodo kazali od danes do prihodnje srede vsak • dan. W^ft*"* te vrste v C 0Vai*kiV ; r°3ske boje fc^e kažejo U Vlid | v gledišču Al- tS p! Ve> V Clevelan- te ^nitne ln>veia° ono ne- 1'ika dneVnikU T ?<*ah. Glavne-ENa r Mihajloviča ^go- l«im "»»i„ i l Dl'"Se gla- K Ka tfoee)0. «">»tove, že. r>«k>r CBlniw i" oSi F| a film a je sledeča: Ke, prodrla v enem dnevu 24 milj do Volčanška. (Berlinski radio je včeraj poročal, da so Rusi predrli nemško linijo pred Harkovom na nekaterih mestih. Toda ničesar ni omenil o izgubi mest Belgorod in Kurska). Rusij ,še vedno obstreljujejo Rostov, okrog katerega tudi vedno bolj izožujejo kolobar. Od severovzhodne strani so se približali mestu že na 18 milj. Nemci pošiljajo v Rostov ogromne rezerve tankov in pehote, da bi ustavili Ruse. Moskva, 11. febr. — Ruski kolobar se vedno bolj izožuje okrog Harkova, največjega industrijskega mesta v Ukrajini, ki je glavna nemška postojanka vzhodno od reke Dnjeper. Ruska armada je včeraj zasedla mesto čugujev, 22 milj južno-vzhodno od Harkova ter mesto Volčansk, 36 milj severovzhodno od tam. Naj,novejša poročila zatrjujejo, da se je rusko topništvo že približalo Harkovu na strel in da je začelo vsipati topovske izstrelke v mesto in da ga Nemci že zapuščajo. Nekatera nepotrjena poročila -—-—— trdijo, da so Rusi že bližje. Harkovu, kot pa sami uradno priznavajo, morda so samo 6 do 10 milj od mesta. Rusi se s tako naglico bližajo Harkovu, s kakršno so naskočili in zajeli Kursk in Belgorod, ki sta bili drugi dve važni nemški središči. Z okupacijo čugujeva je prišlo Rusom v roke zadnje mesto pred Harkovom na zahodnem bregu reke Doneč. Od tukaj je zdaj Rusom odprta pot v Harkov. Nemci ne morejo ustaviti silnega zagona ruske armade, ki je bi potem stopilo v veljavo v nedeljo 21. februarja ob dveh zj.utraj,. . ....... , Ako bo' ' zbornica odglasovala, da ne spremenimo časa, bo to veljalo samo za mestne institucije, državne bodo obratovale po novem času, federalne pa tudi po* sedanjem. Tako bo v državi največja zmešnjava, ko ne bo nihče vedel, koliko je prava ura. Tovarne, prodajalne, banke in zasebniki se bodo lahko ravnali, kakor bodo hoteli: ali po državnem, času, ali pa po tistem, ki ga bo določila mestna zbornica. (S časom se največ igrajo taki, ki jim zjutraj ni treba zgodaj vstajati, da bi šli na delo v tovarno, ali krmit živino). Counciman Joseph Krizek bo v pondeljek predložil zbornici resolucijo, glasom katere naj bi Cleveland- prr -seda- njem času, tudi če gre država na novi oziroma standard čas, ki bo za 60 minut kasnejši od sedanjega. Več mestnih odbornikov je zato, da ne spremenimo časa v Clevelandu, toda se niso izjavili, kako bodo glasovali na Kri-zekov predlog. Zbornica bo imela prihodnjo sredo javno zaslišanje, da bo slišala mnenje meščanstva glede tega. Župan Lausche se je izjavil, da je proti spremembi časa, toda ne bo vetiral odloka zbornice. Guverner Bricker bo najbrže v pondeljek podpisal predlog legislature, da gremo v državi za eno uro s časom nazaj. To Osma angleška armada je počistila Libijo in se pomiče v Tunizijo London.—Osma angleška armada je z/ačela prodirati v Tunizijo z namenom, da udari na ostanke Rommelove armade na postojankah, katere so zavezniški bombniki že precej omehčali. Egipt, Cirenaica, Libija in Tripolitanija so zdaj popolnoma počiščene osiške armade. Že več dni prihajajo poročila, da) zbira osma angleška armada tanke, topove in moštvo na meji Tunizije za zadnjo ofenzivo proti ošišču. Genenal Rommel bo najbrže postavil svojo armado za Ma-retih linijo, 65 milj v notranjosti Tunizije, da bi tukaj ustavil 8. angleško armado. Toda kadar bodo zgrabili Nemce od vzhoda in zahoda (od zahoda se pripravljajo za naskok Ame-rikanci) se bo odigralo zadnje dejanje boja na afriškem obrežju. -o-- Zgledno društvo Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je iz preostanka zadnje prireditve kupilo dva vojna bonda .vsakega po $100. Vffa čast! Gandhi se zopet posti v Indiji Bombay.—Mahatma Gandhi, vodja Indcev, je začel svoj 21 dnevni post kot v protest, ker ga Angleži ne spuste na svobodo. Zaprli so ga 9. avgusta, ko je hujskal Indce na vstajo proti angleški oblasti. Tekom posta ne bo Gandhi užil drugega kot sadni sok in vodo. To je že deveti večji post tega voditelja Indcev. -—o- Churchill bo govoril v nedeljo na radiju London. — Angleški premier Churchill bo v nedeljo govoril na radiju in njegov govor bodo prenašale radijske postaje po vsem svetu. Povedal bo o sedanjem vojnem položaju ter o svoji misiji v Casablanco in na Turško. -o- K molitvi V Zakrajškovem pogrebnem zavodu naj se zbero k molitvi za pokojno Louise Stirn: nocoj ob 7:30 članice društva Carniola Hive št. 493 T. M., ob osmih pa članice podružnice št. 25 SžZ. V petek naj se udeleže po možnosti pogrebne maše. I^ii so odkrili naeijev I^rila , Alta je vla" INj na !ellko zaroto, kateri fiki so bi) naciji" Med za" tki' civil armadni Častniki, fH v 1Stl i" drugi. Vlada t 6 m pravi, da je šte-b J Visoko °ta ' Paniki °bstojala v tem da rSjo •PQZivali v°jake> naj f^jo ln. aririade in da naj f^, 6e b• državljane v ®o v > osišče izvedlo in- C or0Jrlij°- Vojaki sc lih sklaL m municijo i* K Prost tGr nosili na f ^voluci j^e za uporabo ot "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. JAMES DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0o Zn Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna Številka 3c___ SUBSCRIPTION BATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. a. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 0 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c________ Entered as second-class matter January 6th. 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 35 Thur.„ Feb. 11, 1943 Pripravno zdravilo Kot menda po vseh mestih je- tudi Cleveland zadel val pocestnih banditov, ki trgajo ženskam iz rok torbice. V nekaj slučajih so dobili nepridipravi lepe vsote, večinoma pa le par dolarjev. Torej ne gre pri tem toliko za izgubo velikih vsot denarja, kot gre za varnost naših mestnih ulic. Vagabundi so večinoma mladi pobalini, ki si hočejo na ta način s par dolarji morda kupiti cigarete, sladoled, ali par vstopnic v kino. Žrtve so večinoma starejše ženske, ki gredo na delp ali z dela ponoči, ali ko se vračajo domov s kakega drugega opravka. Navadno delata po dva skupaj. Eden zgrabi žrtev za vrat, drugi ji pa iztrga torbico, nakar zbežita. Jasno je, da preplašena ženska nima niti časa klicati na pomoč. Pa tudi če bi klicala, ni na samotni cesti nikogar, ki bi ji pomagal. Predno kdo pride, so pridaniči že bogve kje. Policija se na vso moč trudi, da bi počistila cleveland-ske ulice te nesnage. Toda če bi hoteli postaviti stražnike po vseh ulicah ob vsakem času, bi morali imeti na tisoče in tisoče stražnikov, kar je pa nemogoče. Pa tudi če koga vjamejo, kaj se pa zgodi z njim £ Kadi mladoletnosti ga morda pošljejo za nekaj časa v poboljse-valnico. Tukaj se potem od drugih še bolj izuri v svojem poslu, kot nam pričajo zgledi. Edino zdravilo proti tej nesnagi bi bila palica. Ako bi jih vsakemu, ki ga zasačijo pri ropu, našteli na "južno stran njegovega telesa" 25, pa stavimo, da bi tako kaznovani nikdar več ne grešil. Stari Slovenci so imeli zdrav rek: šiba novo mašo poje. In šiba bi tudi v tem slučaju marsikateremu mlademu pokvarjencu pokazala pot do poštenega življenja. Pismo slovenskega vojaka Naslednje pismo je prejela od svojega sina Mrs. Joe Gom-bach iz 22294 Arms Ave. Njen sin Joe, ki sedaj služi v armadi Strica Sama se ni nikdar učil slovenščine v šoli in kar zna ga je naučila njegova dobra mamica. Joe sedaj vidi, kako prav pride tudi slovenščina. V resnici pa je pismo tudi tako pisano, da je bilo potreba le mialo popravkov in da Joe zasluži vse priznanje. Torej pismo se glasi dobesedno: "Camp Van Dorn, Miss. "1-30-1943. Draga mama in ata! "Prejel sem potico in pismo vse ob enem. Gotovo ste tudi Vi prejeli moje pismo in "mon ey order." Potica je paav dobra. Se mi zdi, da še nisem tako dobre potice jedel v svojem življenju. Tukaj lepo sedim in pišem to pismo ter lepo ščip-ijem potico in jem. Danes je sobota in popoldne imamo prosto. Zjutraj smo imeli "inspection" ali vizit. Sinoči pa smo še pozno zvečer snažili svoje puške in pregledali, da je bilo vse čisto za danes. Vsi tisti, ki niso srečno prestali vizita, morajo danes popoldne in jutri ves dan delati. Do sedaj se mi je še Vse. le j posrečilo, da sem dobro opravil; seveda pa človek nikdar ne ve, kdaj se mu lahko kaj pripeti. Puške moramo vsak dan vzeti vse narazen in vsak kos posebej obrisat in na-mazat, tako da se vse sveti. Sedaj se večkrat domislim na ata, ko je včasih pravil, kako je bilo, ko je bil on pri vojakih. Danes im|am prvlič čas, da Vam lahko bolj podrobno in nadolgo popišem, kajti vselej, kadar sem Vam pisal, sem moral naredit bolj nsihitro in zato pa bom skušal danes bolj natančno raztolmačiti. 'Prvič bi Vam nad povedal, da je vse dobro in da se mi zdi vsak dan bolje. Res ni tako, kot je bilo doma in pogrešam vaju oba in mnogo drugih reči,, ki se jih nisem niti zavedal, ko sem, bil še doma. Pa misliti si moram, da smo v vojni in da če ne bomo mi zmagovalci, da naše življenje ni dosti vredno. Kiaj nam pomaga življenje, če pa nismo prosti, da bi lahko izražali svoje misli in da molimo B;oga, kakor smo bili učeni? Zato pa nas tukaj tudi dobro trenirajo in sicer največ za borbo z Japonci in lahko si mislite, da jih ne bomo z rokavicami gladili, kadar pridemo do njih. Vem, da se Vam bo mogoče zdelo to krvoločno, a se ne da pomagat, ker so oni še tisočkrat slabši. V takem slučaju je vselej najboljše — zob za zob! Prej ko bo vse to koačano, se bodo Nemci in Japonci še zelo kesali. Ameriški vojak ni ubijalec, a če je prisiljen k takemu delu, potem ga pa ni hujšega, na tem svetu. Sedaj še nič ne vemo, kedaj bomo šli na vaje. Prav za prav v vojski se ničesar prej ne ve, dokler se ne zgodi. Je prav lahko, da nas pošljejo kam drugam še predno bomo gotovi z vežbami. Gotovo pa .je, da nas na hujše vaje ne bodo poslali prej, dia izpolnimo 13 tednov vežbe. Prosim Vas, ne zgubite zaupanja v me, kar se tiče vere in obnašanja. Oba sta vedno v mojih mislih, pa naj se zgodi kar hoče, saj vem, da bo to bo- žja volja. K maši grem vsako nedeljo in jutri bom šel zopet k spovedi pred mašo. Vsiaka molitev, ki jo zmolim zvečer je prošnja, da bi vidva in Mirni ostala zdrava in zadovoljna in da bi se zopet kmalu videli. Ve-dita, da se jaz prav dobro počutim, dokler vem, da sta vidva z atom doma zdnava. Saj bomo lahko prestali vse to in ne bo dolgo, ko bomo zopet vsi skupaj doma. Upam, da bosta oba zdrava ob moji vrnitvi, kakor sta bila tedaj, ko sem vaju zapustil. Kar se mene tiče, va-mia ni treba skrbeti, sem malo shujšal, pa vseeno tehtam več kot sem poprej. Trebuh je zginil in postal sem bolj žilav in trd. Vsak dan gremo na "hajk" od 10 do 12 milj. To je približno tako daleč kot od vas na Public Square, kar pa še drugače prehodimo, je pa še enkrat tako daleč in to vse v enem dnevu. Pia vse to me skoraj nič ne utrudi. Če bi bil tukaj kakšen ples zvečer, bi šel še na ples do polnoči. Za enkrat bom sedaj zaključil in bom zopet kaj kmalu pisal. Z Bogom Vaš sin, Joe." Njegov naslov je: Pvt. Joseph A. Gombach, 35524076, Co. C, 395th Infantry, APO 99, U. S. Army, Camp Van Dorn, Miss. Iz Girarda Tudi pri nas v Girardu smo se zganili in pričeli razmišljat, kako bi se dalo kaj pomagati našim nesrečnim rojakom v stari domovini, ki toliko trpe pod nemškimi in italijanskimi banditi. Iz tega razloga je bil poslan apel na vse tajnike in tajnice društev v naši okolici, da izvolijo na svojih sejah zastopnike. Nato pa je bil sklican shod vseh izvoljenih zastopnikov za 31. januarja. Bilo je zastopanih osem društev, upam pa, da se nam bodo tudi še ostala društva pridružila za to plemenito delo. Slovenci, tu se gre za vse Slovence v stari domovini, zato pa je dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke tukaj, da pomaga po svoji moči. Saj če le količkaj beremo naš časopise, nas mora v srce zaboleti trpljenje naših ubogih rojakov. Uzeli so jim vse, požgali vse in poleg tega pa še pomorili nešteto nedolžnih ljudi. Torej, mlislim, da je naša sveta dolžnost, da jim priskočimo na pomoč. Prihodnji shod se bo vršil 28. februarja. Prav nič ne bo škodovalo, če bi tudi drugi, ki niste zastopniki prišli zraven s kakšnim dobrim nasvetom, kar bi gotovo koristilo k napredku in uspehu te plemenite akcije. Direktorij Slovenskega doma v Girardu nam je dal dvorane brezplačno na razpolago za vse shode ali veselice, samo da pomagamo našim rojakom v stari domovini. Torej' pridite na shod 28. februarja in tam se bomo kaj več pogovorili, kako bi bilo kar maj uspešnejše voditi to akcijo. Pozdravi John Anžiček, zastopnik Slovenskega doma Zahvala Srčno zahvalo prejmite vsi najini sorodniki in prijatelji. Nikdar ne bova pozabila večera, katerega sva tako nepričakovano doživela 9. januarja t. 1., ko ste nama priredili izne-. nadenje ob priliki najine srebrne poroke ali 25 letnice zakonskega življenja. Lepo se zahvaljujeva Mrs. Mary Kraje, Mrs. Mary Hra-star in Mrs. Ceciliji Škrbec, ki so zbrale prispevke in poskrbele, da smo bili vsi tako dobro postreženi. Prav tako naj prejmejo najino zahvalo vsi natakarji, strežnice, muzikan-tarji ter pevsko društvo Lira za lepo petje in vsem govornikom za ganljive čestitke. Nikdar nisva pričakovala, da imava toliko in tako dobrih prijateljev. Sprejmite vsi, ki ste naju tako počastili in tako lepo obdarovali (krasna kuhinjska peč in oprema za spalno sobo), najlepšo zahvalo. Nikdar vas ne-bova pozabila. Vse bova ohranila v srcu v hvaležnem spominu in bova skušala ob priliki tudi povrniti. Vam1 (hvaležna, % Frank in Anna Svigel, 1270 E. 60 St. Tedenski pregled Office of War Information Foreign Language Division Washington, D. C. Konferenca v Casablanci Vest o zgodovinskem sestanku predsednika Roosevelta' in prvega ministra Churchilla v Afriki je pretresla ves svobodoljubni svet. Okolščina, da se je v tem vojnem posvetovanju odločilo, da ta vojna sme končati BESEDA IZ NARODA REV K. ZA.KRAJŠEK: Dajte, da bosta Amerika in Anglija U. S. A. - nemška poguba Dasi so ruske armade glavna zapreka do nemške zmage, pa je začel nemški narod vedno bolj uvidevati, da so Zedinjene države tista sila, ki bodo povzročile padec Nemčije ter ji določile nadaljno usodo. Ljudje, ki so bili v Berlinu one čase, pripovedujejo, kako je presenetila nemški narod vest, da je Hitler napovedal vojno Zedinjenim državam. Nemški narod je vedno upal, da bo Hitler storil vse drugo prej, kot se bo pa zamotal v vojno z Ameriko. V očeh povprečmnega Nemca je namreč Amerika še vedno silen kolos, ki jim je že enkrat prej odjedel zmago, v letu 1918. Zato je povprečen Nemec vedno upal, da ne bo nikdar več prišel v vojno s tem mladeniškim kolosom onstran Atlantika. Prve mesece potem, ko je Hitler napovedal vojno Ameriki, je nemška propagandna mašina storila vse, da bi prepričala nemški narod, da napoved vojne Ameriki faktično ne pomeni nič. Kljukec dr. Goebbels je poskušal zabiti nemškemu narodu v glavo, da Amerika ni šla v vojno 1 vsem srcem. Amerika da je razdeljena in čeprav po bogastvu močna, pa. je politično velik slabič. Nemški narod je verjel svojemu propagandnemu ministru, to tem bolj, ker so nam Japonci takrat nakopali na glavo nekaj težkih porazov. Nemški radijo je kričal, da bo Japonska vsak čas pobasala v žep Ameriko. Toda Nemci so kmalu videli, da se je Japonska zadavila, ko nas je hotela pohamati za malo južino. Nemčija je kmalu slišala o nezaslišani množini vojne produkcije v naših tovarnah. Slišala je, da naša armada raste kot gobe po dežju in Nemci so kar zijali, ko so slišali, da je Amerika, ki še lansko leto ni imela skoro nobene armade, poslala zdaj že več kot en milijon fino iz vež banih in krepkih fantov na evropsko bojno gledišče. Kako so Nemci to zvedeli, ni znano, toda najbrže jih je vedno več in več v Nemčiji, ki na skrivnem poslušajo radijske postaje iz Amerike in Anglije. Zdaj, ko so ameriški fantje v Afriki in ko poleteva vsak dan več ameriških bombnikov nad Nemčijo in Italijo, kjer spuščajo "jajca" na osiške tovarne, bo moral nemški gobez-dač Goebbels dobro sukati jezik, če bo hotel prepričati nemški narod, da udeležba Amerike v vojni nima dosti pomena. Gotovo ni bilo lahko pri srcu nemškim vojnim ropotu-ljam, ko so zvedele o konferenci v Casablanci. Gotovo jih je stresel mraz, ko so zvedeli nemški "diplomati," ki mislijo, da so zajemali diplomatsko zvijačo z največjo žlico, da je bil Churchill v Turčiji, kjer kar mrgoli nemških vohunov, pa ni noben zavohal niti dima dolge Churchillove cigare. Ako niso prej še vedeli, zdaj lahko vedo Nemci, da ni šla Amerika v vojno s filožovimi prekljami. Ne bo dolgo, ko bo silna ameriška armada potrkala na vrata v samem Berlinu in takrat bo nemški narod videl, da se ni zastonj na smrt prestrašil, ko je zvedel, da je njegov Fuehrer napovedal vojno naši Ameriki. Amerikanci so poznani kot sila ko-modni ljudje, ki ljubimo udobnost, pa dobro jed in zabaven ■^pert in ki ne vtikamo svojih nosov skozi okna v sosedovo hišo. Ampak, kadar se Amerikanec razvname, videč, da mu sili kdo v domač zelnik, takrat pa ne pozna nobene sale. 1 a-krat pljune v roko in udari. Da, tako niam kliče slovenski | resolucije, ki jih je odobril ce-mučenik pod Triglavom v po- li narod, to in samo to je z/anj ročilu iz dne 4. septembra: evangelij in samo po tem evan-"Naj strašne j še za nas je pa to, geliju more in mora delati, da se že poldrugo leto borimo in umiramo, pa nam nista ne Amerika in ne Anglija spregovorili besede o našem Primor-ju in Trstu. Dajte, da bosta Amerika in Anglija spregovorili in dali izjavo o tem, da bomo vedeli, zakaj se borimo in zakaj umiramo!" O tej prošnji slovenskega naroda v Evropi je pred nekaj meseci naš rojak Mr. Leonard Wester v "Washington Star" napisal ameriški jiavnosti in naši vladi popolnoma prav, ko je nekako rekel: "Vse mogoče poklone se daje Italijanom, tistim Italijanom, ki so sokrivci sedanje vojne in ki taki) zverinsko more in pobijajo slovenski narod, ki se tako junaško bori na strani Amerike in zaveznikov, rekel bi, z golo pestjo. Kaj bo rekel ta hrabri trpeči narod, junaški naš zaveznik, ko bo slišal o teh poklonih sovražniku Amerike in zaveznikov in svojemu smrtnemu sovražniku, o njem pa, o njegovih žrtvah, o potokih njegove krvi, o njegovih tolikih doprinosih za zmago Zaveznikov pa molčita obe, Amerika in Angli-jia. Slabo službo se dela s tem lastnim zaveznikom sebi!" Ko je bila naša slovenska de. putacija SANS-a pri državnemu podita j nliku Hon. Sumner Wellesu, je čutila, da je njena sveta dolžnost, da pred vsem opozori našo vlado na to dejstvo in jo prosi, da se to na kiak način poprkvi, da se da zadoščenje slovenskemu narodu. Zato se je kakor pri Mr. Poolu, tako tudi pri državnem podtaj-niku zlasti o tem zelo veliko govorilo. Vsi, Mr. Adamič, Mr. Cainkar in Mr. Zalar, ki so govorili, so zlasti* to povdarjali in nato kazali, kako to slabo vpliva tudi ma državljane slovenskega rodu ter jim kazi navdušenje za nakupovanje War bondov, pri čemur so bili Slovenci do sedaj v prvi vrsti. [Hon. Sumner Welles je ta izvajanja poslušal z zanimanjem in jim pritrdil, da so razumljiva in naravna. Zato je na prošnjo deputacije, da naj se izda posebna izjava vlade, ki bo. pohvalila Slovence in njih tako junaško borbo in jim dala zagotovilo obeh vliad, da bodo po vojni dobili vso svojo pravico. "To se bo zgodilo on-dotnim takoj, je rekel odločno!" Če bi naša slovenska deputa-cija ne bila dosegla ničesar drugega dobrega's svojim obiskom državnega podtajnika, kakor je bilo že to, njene žrtve, ki jih je prinesla s svojim potom v Washington, so brez dvoma same vredne vseh težav. Iz tega pa ameriški Slovenci lahko sami razvidijo, da SANS dela in sicer dobro dela, če se tudi morda navidez, zdi, da še ne. Že siamo ta sprejem sam je vreden kongresa, je velik uspeh. Dalje pa lahko iz tega razvidijo, kako potrebno je to delo, ki smo se ga lotili, koliko je takih le slučajev, o katerih moramo govoriti mi ameriški Slovenci in koliko se bo dalo še doseči, če bomo ohranili med seboj slogo in šli složno naprej,.pa vsak delali in-žrtvovali, kolikor bomo mogli. Iz tega vidimo pa tudi, kako nezmerno veliko odgovornost bi sprejel nase vsakdo, ki bi skušal to delo razbiti, ali mu škoditi radi kakih osebnih simpatij ali nesimpatij, radi kakih morebitnih osebnih gledanj na vse stvari. SANS ima svoje Sedaj je najboljši čas, da si iaberete in naročite zimo, po najnižjih cenah, naravnost iz tovarne, na — Dekleta in žene! Za boljše pomladanske STERLING j, M direktno iz tovarne, po veliko nižjih cet^; / drugje in za zanesljivo in točno postr® s zaupanjem na BENNO B. LEUSTlfr* J , ffiV* I ENdicott 3426 ali 8506. 103* • A le "z brezpogojno kapitu's sovražnika, bi morala raZ vse špekulacije o kaki vi ali spletkah za mir s s^'1 ške strani. Dejstvo, da 5 oba voditelja pogovarjal* kot deset dni na licu je eno izmed važnih bojlS£ znanja, da se je tam razP1* lo o vsaki fazi in vsaki st svetovne vojne in da so pravili primerni načrti. _ ja, Italija in Japonska. nj kmalu občutijo na svoji K sledice tega merodajn® stanka. Zavezniki so se odloči'1 žati borbeno iniciativo svetovnih frontah. Vsa^ ča kampanja je bila \'Zeta < tres, bojišče za bojišče"1,^ šno rečeno, se je skled žiti vsa "sredstva," ki so polago Združenim nai'° , upravljati jih po neke1" tralnem načrtu," dogoVJj na konferenci. Prvotna5, bila pritegniti kolikor f več bremena z rame'1 ; vojsk, in to prizadevaj nadaljevalo. "Maksim1^ terijalne pomoči se b® Rusiji in Kitajski. j Drug važen dogodek J stanek generalov Gii'al1 Gaulle. Po svoji konfer® oba objavila popoln^ o cilju, ki naj se doseze boditvi Francije in ^ porazu sovražnika -*" sta, da se to doseže P% nosti vseh svobodnih " ^ borečih se ob strani v ^ znikov. Ob taki šii'0^ sporazuma se sme P1 i da se obstoječe politlC ti j e morejo poravnati' j Mr. Roosevelt in ^ ill gresta naprej s ko vzajemnega sodelo ^ prto tudi drugim, | svoj početek v sestan kem morju v mesecl1 . leta 1941 in iz katere^ Atlantski čarter. 2» sledil sestanek meseca j kri se je porodila i^j nih narodov, in sest«'1 ^ ga junija, ko se je s!< y rc-afriška kampanj*' ^ j lagi dosedanjega raZ\ ji,1 z gotovostjo pričak°v' ; godki dalekosežne razvijejo v bližnji Tripoli P«d(J Tripoli je padel in ^ kansko italijansko c * bi ga obdržalo in raZJii milijonov blestečib | kakor se je Musso"^ svojega balkona, se > nič. ^ V 91 dnevih Je ji generala Montgom^ (Dalle na 3 8> » ■ bi' V nekem listu Je . * bifl oglas sledeče vse" ^ Janez Kozomernik> 22 leti zapustil v ščini svojo ženo 111 j sinčka Janezka? mov, bo lahko na znal, v kakšnega^ zrasel njegov sin« Oglas sledeče ^ p gledal beli dan v i niku: "Gospod J sti je na tem, d'1 ^ ^ Rad bi se seznani1 «y škim, ki ima v nje in ki bi ga ^ od tega koraka-' J jo odpeljem v nebesa, za katera se je toliko trudila na tem svetu polnih 55 let. Zaslužila jih je in tudi njen sin Ludvik (duhovnik) jo pričakuje. . . . Vse solze, ki jih je družina tedaj pretočila, niso ganile božje poslanke. Dasi je že poteklo štiri leta, odkar Tvoje truplo počiva v materi zemlji Tvoja duša pa uživa plačilo pri Bogu. Mi preostali pa Te še nismo pozabili. Še vedno je pred nami Tvoj smehljajoči obraz in Tvoja dobra dela nas tolažijo, da si sedaj srečna v večnem raju. Vam pa, soprog, sinovi in hčere, naj bo v tolažbo, da je vaša soproga in mati sedaj na boljšem kot smo pa mi. Ni ji treba skrbeti, kje so se sedaj v vojni njeni sinovi, kaj bo skuhala, ker se vsega že precej težko dobi, le Boga gleda z obličja v obličje in s sinom duhovnikom prepeva slavo in čast Bogu. To naj vam bo v tolažbo ob četrti obletnici njene smrti. Tebe pokojna mati Kužnikova pa prosimo, prosi vsemogočnega Gospodarja nebes in zemlje, da naj že skoro odvrne od nas to strašno šibo vojne, v kateri je danes že skoro ves svet. Prosi ga, da se naši sinovi že skoro vrnejo živi in zdravi k svojim dragim. Prosi pa ga tudi za naše nesrečne brate in sestre v starem kraju, da bi bili že skoro rešeni strašnega trpljenja, katerega jim povzroča hunski krvolok, ki hoče našo lepo Slovenijo spremeniti v pravo puščavo. S to ponižno prošnjo se obračamo proti Tvoji nebeški domovini ob četrti obletnici Tvoje prerane smrti. Jacob Resnik. Mesec februar Drugi mesec v letu — februar — je za marsikaterega mesec veselja. Zakaj pa tudi ne, saj je vendar v predpustnem času. Marsikateri čitateljev Ameriške Domovine praznuje v mesecu februarju obletnico svoje poroke. Zopet pa je tudi za marsikaterega žalosten, kajti smrt ne vpraša v katerem mesecu smo. Kar pokliče te in hoče nočeš moraš iti z njo. Tako je tudi bela gospa prišla 10. februarja 1939 k druži-' ni Frank Kužnika na 3525 E. '81 St., in rekla družini: danes 10. februarja 1939 je vaša raa-| ma doslužila na zemlji, zato ^ Dl bil rad ubežal, pa D bil111 bil° Prožnosti, ker caj ^edn° dobro zavarovan, časa sem pa g0 mi izro_ .8 maaje mladega konjaj ^ eJ svojega prejšnjega PogK, nekem^ druge" 1 Ju sedaj sem o moil i° ubežati- še bolj-U€ . lastna rešitev, napoja Jik temu Početju ža-ki je, a ^'adega Evropej-^ 1 Osojen k strašne j si^vl" tf. Ev^opejec je o« Welj' Skrivaj sem ek0 , spravil iz mesta e* kočo, potem ba ln °če in sin 0 rešit ga Za takovo ču" ^ * tuii "ff66" izid" °nca h« , Ales Povedal godi, aja' kako se je 61 željo ° ^ nazadnJ'e Je le'jtia t' naj ga ne zovejo K kermUČvtudi vnaprej še boli36 Že vajen tega Sreč% V Spomin "Je-^'0dila v gozdu> ki 0ee m avn« na sv. Aeša 'Saj jeU Je rad dovolil to N^J*1®1 zopet svojega Neti m mis]il še ke- m* ie fVdb ^HZn° Poslušal Pako g Je 111 videti mu je /evse ganilo. Pri-Preil,130^1 roko ter Kio u jima v Kal-Uala ' K1 Ju bode zopet "»»a tudf m,eriko' razun te-ND<*, P0trebnega Pomoči niSta im6la še-ieaStavica,» ki je na-J^obroPrVo Pot, izvrše-^iadrat0^ "alogo- Ur- e 1fatlant8k0 m°-^hod, rikanske oto- f6j IndUiZaTVila je Proti J njeno : , Ittiena, ki je S.ia!Udi sedaj kratil J dela i® °Pravljal mor-s Od je šlo ta- jili. vrok- da so se mu »hbila mu najmanJša L 5že0H Je že znana> ni f^^h nog na n Je h k druz P »ati oh ^' kak° 86 hi] . ® si ie7 ca«u nevih- 1 česarVSe dobro zali ^ledaT •1 d°bro rabili; 'mel l. • v knjige, ' aP!tan mnogo se .. tilo Jlm, Ui nič po-\e f > vedno so ime. ■ Ni ^r se je že lA\ ** i p t nemirno. K6. °m ;.ad Pogovar- ' ki +Jlma je O < rade'ka- i° kitaj8k fm 0pazo- »ki Je vede sklh morskih 0 a? 2e'o I?;°g0 pove" celo l drZni se * 6Sm '^jih la tako osivel prof Nail '^kvV* bil še 1 o ,ljal je h °mPaniji, ^ , ahk° prit" em ropa" ? 'aj e vednfti do ži » ^ 111 se n\° Veliko število ' sv°jih lahkih TEDENSKI PREGLED čolnih, ki jih imenujejo "džun-ke," naglo umaknejo v zatišje, ako čutijo nevarnost, kjer je morje preplitvo, da bi jim mogla slediti večja ladija. Na ladiji so imeli razun mnogo pušk tudi šest topov, ki so metali triliberne krogle, precej obilno število za kupčijsko ladijo, ki ni bila namenjena v nikakoršen boj, temuč samo braniti se v sili. Eden teh topov je bil napravljen na 'vrtelo, da se je lahko obi'ačal na vse kraje. Aleš, kot nekdanji topničar, pečal se je mnogo s tem orožjem. Pregledal je streljivo, katerega je bilo obilo, popravil, kar je bilo pokvarjenega, potem pa si izbral nekaj mornarjev ter jih vadil o-oskrbovati potrebne reči pri topu v boju, pri kojem poslu so bili ti možje j ako okorni in niso imeli nikakoršnega zapopad-ka, kako se mora meriti, da krogla dobro zadene. Vsega tega jih je privadil Aleš in kapitan ga je šaljivo zaradi njegovih zaslug izvolil poveljnika svojej male j bateriji. Aleš je vse tako modro uredil, kot bi se že pripravljal na boj z morskimi roparji, o katerih je vedel kapitan toliko zanimivega povedati. Bili so že kacih sto morskih milj od Kalkute. kamor je bila namenjena ladija "Lastavi-ca." Vse je bilo veselo zaradi ugodnega vremena in nihče ni mislil na kako nevarnost, kakor je sploh navada pri mornarjih, ki nevarnosti pozabijo, ko minejo ter ne mislijo na nove, dokler jim ne groze z vso resnobo. Pesmi v raznoterih jezikih so donele v hladnih večerih na površji in tudi Aleš je moral zapeti nekaj slovenskih narodnih, ki so bile kapitanu in tudi drugim zelo všeč. Samo krmar, stari Jaka, ki je opravljal že blizo trideset let svojo službo ter je bil na .morji popolnoma doma, bil je nekako tih. Sicer je bila to že njegova navada, da ni dosti govoril, ali nocoj pa se mu je tudi lice zmračilo, kot bi oznanjalo hudo uro. Vedno je zrl na nebo, kjer so se zbirali majhni sivi oblački in se zopet razpodili. Včasih je zmajal z glavo in zopet zamaknil se v svoje delo. "Jaka!" ogovori ga kapitan drugo jutro, "kaj si tako otožen? Ali slutiš morda kako nevarno vreme?" "Skoraj bi rekel, da se ne motim," odivrne stari mornar mirno, kakor bi se pomenkoval o kakej navadnej reči. "Ti-le oblački, ki se že dva dni vzdi-gujejo in zopet zgubljajo, niso mi nič kaj všeč. 'Sedaj je čas morskih neviht, posebno v tem morji. Gospod, jaz sem jih že nekaj doživel in dobro vem, kako se prično in kako potem razsajajo po več dni." 'Upam, da bomo prej v za-tišji, preden se vzdigne kaka nevihta," odvrne kapitan, "saj letos še ni bilo slišati nič o njih. Navadno razsajajo meseca oktobra in novembra. Razun tega pa je naša ladija tudi trdna, da se ni bati, da bi jo uničili tako brž valovi. — Zapove-dal bom razpeti tudi spodnja jadra, da prej pridemo v zavetje, saj skalnatih robov ni to-di, da bi zadeli." (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje z 2 strani) la razdalje kakih tisoč tristo milj — kakor med mestoma New York in Kansas City — vzlic nepopisnim težkočam z zalaganjem, s kakršnimi se noben general ni moral še boriti, in vzlic neprestanemu razčišlčanju poti od min, ki jih je ubežni Rommel tam pustil. Ni pa to šlo brez hudih borb-Pri Agheli in Wadi Zemzen, kakor tudi v manjšem obsegu po vsej dolgi in prašni poti do Tri-polija, se je Rommel postavil v bran. Pomagalo pa mu ni nič: pa ni niti ene črne pike, bodisi kar se tiče organizacije, strategije ali taktike, proti sijajnemu rekordu osme vojske od časa, tri mesece nazaj, ko je sama stala med El Alamein in Cairo, med vrati do Srednjega vzhoda in uro današnjega zmagoslavja. Čile prelomil z osiščem Ko je čile pretrgal odnošaje z deželami osišča, se je ta dežela ravnala po tradicijonalni politiki solidaritete tega polusveta in prijateljstva napram Združenim državam. Njena najnovejša akcija poudarja znova dejstvo, da za več kot eno stoletje so obstojali prisrčni odnošaji med južno-ame-riškimi republikami in Združenimi državami. Te prijateljske odnošaje so pokazali razni prijateljski obiski odličnih zastopnikov obeh dežel. Predsedniki, člani kabineta, visoki častniki oboroženih sil in odposlanci dobre volje iz Združenih' držav so obiskali Čile in čileanci enakega čina in odličnosti so povračali te obiske. Vzajemna prisrčnost je pospešila kulturne, gospodarske in politične odnošaje in skupno sodelovanje. Hitler o Leningradu Ko je rdeča armada dvignila obleganje Stalingrada, se je Adolf Hitler zopet blamiral kot prerok. Ko je Hitler dhfe 8. novembra 1941 nagovoril svoje nacijske pristaše v neki monakovski pivovarni, tekel je: "Pred Leningradom smo bili na ofenzivi le tako dolgo, dokler je bilo potrebno obkoliti Leningrad. Sovražnik bo izstradan iz Leningrada. Mesto je obkoljeno in nikdo ga ne more osvoboditi. Pasti mora v naše roke. Da bi bilo le količkaj mogoče za Ruse, da dvignejo obleganje, potem bi jaz dal povelje, da se Leningrad zajame z naskokom, in zajeli bi ga. ■Poročnik Clark Gable, priljubljeni filmski igralec, ki služi v armadi Strica Sama, se je obložil z naboji za strojnico. Slika je bila posneta malo pAej, ko se je odpeljati z letalom na strelske vaje v zraku. Britanski konvoji, H vozijo potreben materini in živež na najbolj oblegano angleško trdnjavo v Sredozemskem morju — otok Malto — se morajo prebiti skozi naj nevarnejša postojanke osišča. Na sliki vidimo mornarje, nujno potrebne spanca, ki so v čam, ko ladja varno plove v pristan, ujeli par trenutkov za spanje. kratiti kupice vina, ali. založa-ja mesa, boljše mrvice kruha!" To je govoril zaradi sebe, zlasti pa zaradi svoje žene, kateri se taki sladki oblizki nikakor niso upirali. A tudi on sam je vsikdar rad zvrnil kupico, če ne drugače, kakor je navadno govoril — pa na' prihodnjo žejo. Otroci imajo tudi oči in usta povsod. > Klančar skoro ni vedel izpr-va, kaj se godi okolji njega. Odhod izpod domače strehe ga je pekel kakor žrjavica. Po noči je bil doma v sanjah, po dnevi je bil doma vsled grozne razlike. Kakšen je bil njegov dom in kakšna je Kovačeva siroma-ščina! Največkrat je molče zrl v daljavo, ali upiral oko v tla, se zagledal v kako stvar kakor okamenel. Negovega pri-boljška so bili deležni vsi, v njegov mošnjiček je smel že vsakdo. Ii> tedaj so cveteli časi uga-sujoče oblasti starega Klanča-rja. Njegova beseda je pri Kovaču zalegla toliko kolikor obsežnost njegovega mošnjič-ka. Njegova želja je bila gotov ukaz, njegov mošnjiček vsem nevidni gospodar. Klančarjev Jože je pa še čakal, da se mu vrne oče pod domačo streho, in vedno glasneje je jadikoval o lepih denarcih, za katere bi se niti njegova ženka ne protivila, ko bi se zatekli zopet pod domačo streho; 0 vrnitvi očetovi pa ni smel Jože črhniti. Ziato so ga novice, kako izvrstno živi stari Klančar pri Kovaču, zbadale kakor noži v srce; šli so denarci! Pri Kovaču se pa niso pritoževali zaradi očetovega izvrstnega življenja, saj so dosegali iz mirno prošnjo, z laskavo pro-Išnjo vse. — "Hm! Tako bi ho-, j tel živeti do sodnjega dne!" se j je pobahal rad v veseli družbi Kovač tiste čase. Toda nesreča je hotela, da je bil nasprotnih misli j baš njegov najboljši znanec: tastov mošnjiček. Ta, če bi imel razum, bi moral spozniati, da nje-|govo življenje tem vidneje hi-'ra, v kolikor večji dotiki je z 1 Martinom Kovačem. Spoznal i pa je to hiranje še pravočasno jmošnjičkov gospodar — oče j Klančar. In mošnjiček je začel varovati svoje zdravje, ka,r so pa Kovačevi občutili prav tako, kakor da jim Klančar noče več dajati denarja in pri-boljškov. Ker se sin v Gorenji vasi ni maral in tudi ni smel približati, da bi povabil očeta nazaj domov, marveč samo vprašal, če bi mu oče vrnil vse tiste novce, ki mu jih je moral odšteti, se je namestu odgovora Kliančar-jevo srce jelo ohlajati za stari dom. Nekega dne, ko so bili vsi najboljše volje, je zastavil tehtno besedo: "Ne nameravam vas žaliti, a tako ne more več biti. Kupim vam za svoje novce zemljišča in živine, in .ti, Martin, mi zagotoviš v hiši stanovanje, hrano in postrežbo do smrti. Delal bom, se pravi: pomagal bom, dokler me ne zapu-ste telesne moči. Bog bo z nami, in z Bogom bomo mi. Tako bo prav!: Upam, da vam bo všeč moj namen!" Kdo naj ugovarja očetu in tastu? Nasprotstvo med radovin-skim Kovačem in Klančarjevo hišo v Gorenji vasi se je začelo prav bujno razvijati po Klančarjevem prihodu na Ra-dovino. Mlada Klančarica je poslej trdila kar na vsa usta in po vsi Gorenji vasi, da je stari Klančar opeharil sina za uži-j tek in dal 'hčeri skoro vse premoženje na Radovino. Resno je ponavljala in imenitno: "Ali nista oba njegova, oba jedna-ko vredna? Zakaj ni izročil sinu, ko je odhajal z doma, vsaj nekaj tiste 'nogavice'?" Ljudje so ji vpričo pritrjali ali pa molčali, pa odhajaje in v njeni nenavzočnosti majali z glavami, skomizali z rameni in Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists in Set-up men Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd. (x) V BLAG SPOMIN PRVEI OBLETNICE SMRTI NAŠE ČEZ VSE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Feklenk ki je v Bogu zaspala 11. februarja 1942. Leto dni je že minilo, kar si se od nas ločila na božji klic. Nemila smrt te je ugrabila, prezgodaj si nas zapustila. Oj, kako je zdaj prazna hiša, kar te več med nami ni. Bog naj ti vse dobrote poplača, kar si nam dobrega storila. S pava j mirno, spočij si tvoje trudne roke. Uživaj veselje nad zvezdami, dokler se ne snidemo. Mi te ne bomo nikdar pozabili, ampak te vedno v srcu nosili do konca svojega življenja in tvoj grob s solzami zalivali do zadnjega dne. Žalujoči ostali: JAKOB PEKLENK, soprog. VIKTOR BUDAN, sin; MARY, poročena Smrtnik, hči. Cleveland, O., 11. febr. 1943. A beautiful room costs only jjlfo ^(P^VVHEN YOU i M'Jr USE THE MIRACLE WALL FINISH •k -k -k F. J. Zavasky GENERAL HARDWARE AND HOUSE FURNISHINGS. PAINT, PLUMBING AND ELECTRICAL SUPPLIES 6011-13 St. Clair Ave. ENdicott 5141 Hiša naprodaj Na 910 E. 75. St. za eno dru žino, 4 spalnice; cena $6,&00. No'beViega popravila potrebno; furnez pravkar inštaliran; škri-Ijeva streha', garaža za 2 avta Lastnik razkaže hišo podnevi ali zvečer. Lahko se takoj vselite. M. & S. Liebenthal 919 National City Bldg. MA-0386 (35) RE NU AUTO BODY CO. 982 East. 152nd St. Popravimo vaš avto ln prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body ln fenderle. Welding 1 J. POZNIH — M. ŽELODEC GLenvllle 3830. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 e% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. So priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo totao in dobro. . BE 100$ WITH YOUR ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. ODVEČ (Slika. Spisal Ivo Trošt.) Pri Kovaču je zasijalo novo življenje. Marička, sedaj že Marica, je segala v očetov mošnjiček z otroško udanostjo: "Oče, oče, saj veste, kako vas imam rada! Prav zares se bojim, da opešate. Pa bi si privoščili kaj boljšega — samo zase, jaz nočem." —Martin se mu je bližal "V letih ste že, oče. Ne smete si j govorili: "Če ni to lakomnost, (kaj pa je? Iz hiše ga je zapodil, pia da bi mu bil še svoje od-Jškodnine polovico navrgel za-j to?" (Dalje prihodnjič) Kupujmo obrambne obveznice in znamke! DELO DOBIJO VZAME SE BOLT AND SCREW FACTORY WORKERS OPERATORJE POMAGAČE UČENCE SET UP MEN DELAVCE 48 do 60 ur na teden Vse vojno delo. THE ATLAS BOLT & SCREW CO. 1120 Ivanhoe Rd. Euclid Ave. ali St. Clair kare. Posestvo, ki nosi Preda se posestvo, ki nosi lep denar. 8 sob hiša na glavni ce-> sti/ 519 E. 185. St. pri Lake-Shore Blvd. Hitremu kupcu se proda poceni. Velika bodočnost. { Vzame se v zameno tudi lot. j Pokličite KEnmore 5152. (37) Hiše naprodaj 8 sob za 2 družini, blizu St. Clair Ave. in E. 45. St. 'Hiša jej prazna. Cena $2,900. ' Za 1 družino na E. 49. St. se: lahko takoj vselite. Za 1 družino, 6 sob, vse v enem nadstropju, med Superior in Payne. 2 hiši, vsaka za eno družino na E. 78. St. v bližini St. Clair Ave. Cena $5,500. Hiša 3 sob, 2 lota skupaj, v bližini E. 200. St. cena $2,600. Vprašajte J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (37) Hiša naprodaj Proda se hiša 11 sob za dve družini na 6303 Carl Ave. Vse udobnosti. Ali pa se tudi zamenja za enodružinsko hišo v Eu-clidu. Za nadaljna pojasnila vprašajte na 22031 East Miller Ave., Euclid, Ohio. (36) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoc 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4.00. Pokličite Liberty 2067. (38) NOCOJ JE SLOVENSKI VEČER kakor je vsak ČETRTEK VEČER pri YANKOV1C CAFE 528 E. 152. St. Pridite in se dobro imejte! 11 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Sodnik se je vrnil na svoj prostor, kraljevsko se je usedel ter položil svojo roko, na kateri se je blestel prstan, na kužni red. "Gospodje komisarji vedo, zakaj gre?" je velel. "Seveda vemo," je rekel Ber-told, "za neumnost gre. Nadejamo se, da je menih Albert nekoliko prismojen, a ne hudoben." "Hudobnež je," je trdo odgovoril sodnik Hendel. Listal je v kužni postavi ter se neprestano nemirno oziral proti vratom. Sto jih je šlo za procesijo, da kljubujejo njegovi'moči, nezaslišano! Z dvorišča sem valuje šumenje in drvenje. Tu spodaj so, zalega, norci, sodrga! Ha! No, sedaj je konec! Dolgo je čakal. Henrik je tu. "Jezes, pob!" veselo gode Ber-told, "Bog te živi, Henrik! Kako pa je? Kaj seje zgodilo?" S temnim čelom, ne meneč se za pozdrave, ki so mu prihajali od vseh strani, je skoraj nejevoljno, pernat klobuk v rokah držeč, s hlapčevim mečem ob boku, vstopil Henrik v dvorano, stopil tja pred sodnikov stol ter je kljubovalno rekel: "Pri Dambahu sem zajel procesijo, kakor ste mi naročili . . . Spodaj je. Menih ... in dekle sta tu." Z roko je zamahnil proti vratom, ne da bi se ozrl. "Dobro! Hvala ti. Dobro, hitro, izvrstno si opravil svojo stvar," je skoraj nežno rekel [Hendel ter je vstal in svojega sina potrkal po rami. Obenem pa je z jeznimi pogledi meril oba krivca, ki sta stala na pragu, zastražena po dveh strelcih. "Pridita sem, vidva tam-le!" je zapovedal sodnik. Mirno je pristopil menih, na njegovi levici je stopala deklica. Spodaj je <5ddala zastavo najstarejšemu romarju, sedaj ima pa roki, ki sta se danes dvignili k viteškemu udarcu, otroško ljubko sklenjeni, napol pokriti od volnate rute, ki ji ogrinja hrbet in prsi. Oba sta obstala nekoliko za Henrikom. Brez strahu, z jasnim pogledom je zrla v razsr-jeni sodnikov obraz. Albert se je poln skrbi oziral nanjo, tudi drugi možje v dvorani so jo gledali. Lepa je papežnica! "Sramota, saj je /še otrok. Otroke ščuvajo," je godel Ber-told. "Menih Albert, tebe dobro poznam," je grmel proti bledemu menihu sodnikov glas, puhteč srda in sovraštva. "Dostikrat, še včeraj si brizgal vame papeške psovke. Danes si položil krono na svoje psovanje in zapeljevanje ubožcev, ti nesramni zapeljivec ljudstva! — Ti pa, ženšče, si Štefana Švertner iz Štajerdor-fa, kaj ?" "Da, sem," je odločno odgovorila Štefana, "toda gospod pater pa ni to, kar ste rekli." "Vidva bosta čula svojo sodbo, kadar bo ta-le," — Hendel je pokazal na detomorilko, "zaslišana in sojena." Zločinka je zastokala in sklenila roki. "Tako dolgo pa bosta stala tukaj in čakala." Lajtnant Hendel, ti pa poj-deš doli in boš, dokler se bo vršila sodba, pazil na red, zlasti pa na to, da papeška sodrga ne kali miru. Preden pa greš, povej, kako je bilo pri za-jetju? So se li branili?" Henrik Hendel je krčevito prijel za meč. Ni pogledal deklice, tudi je ni hotel videti, saj je vedel, da mirno in dostojanstveno stoji poleg njega in da niti ne pogleda ne njega, ki jo je ujeto sem pripeljal, dočim ga je morilka skrivaj predrzno občudovala. -Sedaj pa naj očetu odgovori in naj mu pove, da se mu je deklica dejansko postavila v bran ... to bi morala drago plačati. ... Spodaj stoji sramotni steber. Stisnil je ustnici, potem je zaničljivo rekel: "Z orožjem se niso branili." Sodnik je vprašal dalje: "Morda drugače? So psova-li in hujskali? Ne izgledajo, da bi se bili v hipu udali premoči." Mladi Hendel se je smehljal: "Menih je psoval." Tedaj nekdo nalahno stopi na njegovo levo. Zdrznil se je. Bila je Štefana. Stala je poleg njega in je mirno rekla: "To ni res, gospod." Sodnik se je zadri na deklico: "Kako si drzneš temu gospodu in junaku, ki je moj sin, reči, da laže?" "In vendar ni govoril resnice," je neustrašeno odgovorila. Že pri prvi besedi krivover-skega poba je opazila, da bi rad zvalil vso krivdo na duhovnika, in to ne sme biti; naj bi spustil nanjo svojo jezo ta kri-voverec, toda ne pusti, obreko-vati svetega moža, nikakor ne. "Pravite, da je psoval duhovnik, vi ste psovali!" je vzkliknila z jasnim, napol otroškim, napol dekliškim glasom in je s pogumnim pogledom izzivala svojega mladega preganjalca. "Vi ste s svojim mečem napadli njega, ki vam ni ničesar storil, niti ni imel orožja; on se ni branil, pač pa sem jaz z zastavo skočila med vaju. Zakaj pa tega ne poveste?" "Kaj? /'Kako?" je železno-strogo vmes posegel sodnik. "Ti si se dejansko zoperstavila mojemu sinu, to si si drznila, ti ubogo niče?" "Da!" je glasno odgovorila! "Henrik, zakaj mi nisi tega povedal?" Ta je z glavo nazaj zamahnil, divje je gledali ter se je grabil za pas meča. Naj hudič vzame vse skupaj. Sedaj ga je že vdrugiič usekala ta satanska papežnica, vrhutega mu še očita, da je lažnik, da govori neresnico. "Sem li stara baba, da naj vam natvezem vsako prazno Guerrilla heroes of a nation that-refuses to die! j otrok moj! Tudi jaz^ sem mu jih nekaj povedal, in sicer najprej ! Tak človek si ne pusti kaj takega reči!" Štefana je povesila glavo. Ni zadovoljen ž njo, to ji gre močno k srcu. Sodnik se je obrnil k morilki, ki je zopet pred njim klečala, ter se j£ tuintam ledenomr-zlo, žugajoče ozrl na meniha in deklico, ki sta tam zadaj stala in .pričakovala zasliševanja. "Nadejam se," je rekel morilki, "da si vse po pravici povedala in da nisi ničesar zamolčala. Sedaj mi pa še povej, če ti je oče tvojega nesrečnega otroka najprej zakon obljubil in je šele potem prelomil besedo, ali pa o zakonu ni-i ti govora ni bilo med vama." "Ne poslušaj sedaj, Štefana, kar ta-le govori," je polglasno velel Albert z onim glasom, s katerim ji je govoril v izpoved-n:ci. Deklica je sočutno opazovala ubogo grešnico in je vprašala: "Zakaj pa ne? Kdo pa je?" "Ne vem, toda ni se ogibala hudih priložnosti, tega pa tebi ni treba slišati." Vzel je iz brevirja podobico s tiskano molitvico ter jo ji podal. "To-le beri," je rekel, "da ti ne bo dolgčas." Štefana je začela brati. Svetovalci so slišali, kar je menih rekel deklici; posmeho-vali so se, eden pa je rekel: "Kako nežno vest imajo. Muhe precejajo, kamele pa požirajo." "Obljubil mi je zakon. Bog mi. je priča, strogi gospod," je odgovorila morilka, na sodnikovo vprašanje ter je pritisnila roko na srce. "Na sv. Tomaža dan še mi je rekel "Jerica, ne bodo še cvetele vijolice, ko te bom popeljal v cerkev, jaz, tvoj najzvestejši, in bova mož in žena!" "Torej te je nalagal," je z E K S T R A ! "Women at Arms!" TO JE AMERIŠKA SERIJA Vcjaški vlak. Prosimo informacij Kartun. Novice. NAZNANILO IN ZAHVAL* Žalostni naznanjamo, da je dne 16-1943 umrl na svojem domu, 16011 Holmes A dragi sopro gin oče . Michael Marti! v starosti 58 let. Doma je bil iz vasi Cerov Sv. Mihael pri Žužemberku, odkoder je priše riko pred 42 leti. Dne 20. januarja 1943 smo ga po opravil grebni sv. maši v cerkvi Marije Vnebovzete P večnemu počitku na sv. Pavla pokopališče. ^ Tem potom se želimo iskreno zahval^1 ^ so nam v času bolezni in naši največji žal° ^ kaj dobrega ter nas tolažili in se udeležili ? ( sv. maše ter spremili rajnega do groba. gjiij Posebno pa se zahvaljujemo Rev. Ce obisk in podelitev sv. zakramentov ter cel* grebne obrede in sv, mašo. ^fO1] Prisrčna hvala vsem, ki so tako števili10 . JJ zja svete maše, ki se bodo brale za mirni P0^0^] nega ter vsem, ki so s krasnimi venci okrasil' Ji krsto. Naša iskrena zahvala društvu sv. J°<{ 11 169 KSKJ; društvu Katoliških Borštnarjev, in podružnici št. 3 SMZ, ki so se udeležili Pog izkazali rajnemu zadnjo naklonjenost. Pj Naša iskrena zahvala naj velja tudi vSe