Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV.—LETO IV.
Single Copy 3c.
CLEVELAND, 0., SREDA, (WEDNESDAY) JUNE 15, 1921.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
ŠT. m NO.
Posamezna številka 3c.
SVETOVNA INDU-STRUALNA KRIZA SE VEČA.
KABELJSKA POROČILA AMERIŠKIH KONZULOV KAŽEJO SPLOŠNO SLABŠANJE POLOŽAJA, BREZDELJE VSEPOVSOD SE VEČA.
Washington, D. C. Trgovski department je pravkar objavil mesečno poročilo, izdelano na Podlagi poročil ameriških konzulov in zastopnikov po Evropi, iz katerega je razvidno, da se indu-strijalna depresija, posebno pri Večjih narodih, še vedno veča, in da je jako malo upanja na bližnje izboljšanje.
Vsa poročila kažejo, da se import in eksport niža, da obrat po vseh industrijah pada, medtem ko ameriški dolar stalno viša svojo vrednost nad liro, marko in frankom.
V Angliji je industrija docela paralizirana vsled štrajka rudarjev, ker ne marajo sprejeti pogojev profitaželjnih lastnikov, ki bi radi, da bi se delavstvo povrnilo nazaj na tisto stopnjo izkoriščanja, ki je bilo uveljavljeno pred vojno. Seveda to ne gre, in tako trpi vsa industrija. I H. A. Adams, zastopnik trgovskega departmenta v Berlinu, po-? foča, da je nemška industrija Spričo nemirov v SleZiji, kjer se Nahajajo veliki rudniki, silno Prizadeta.
Padanje denarne vrednosti v I-taliji, Franciji in Nemčiji se še vedno nadaljuje, posebno Italj-.ia se nahaja v izredno resnem Položaju.
Trgovski ataše v Rimu, McLean, poroča, da se je italijanska Zunanja trgovina zelo znižala v zadnjem času, in da se industri-Jalna kriza stalno slabša. Dosti italijanskih tvrdk je bankrotira-in vrednost lire še vedno pada. Banke so zelo previdne pri izdajanju posojil, in denar je zelo teško dobiti. Eksport kot eksport je slab, trgovina v vseh ozi-rih je neaktivna, in znižano nakupovanje je očividno vsepovsod.
Italijanska industrijalna kriza Je v zadnjem času postala še bolj akutna, in izgled za izboljšanje Je jako majhen. Veleposestniki in kapitalisti, katerim preti plačevanje visokih davkov, vodijo obširno agitacija za modifikacijo zakona, ki določa zaplembo vseh vojnih profitov.
Brezposelnost bo očividno-ye precej časa trajala, toda lzgled na žetev je dober.
Dominantno vprašanje v Angliji danes je izpor oziroma štrajk 1,200,000 rudarjev, posledica česar je splošno ustavljanje 'idustrije. Poročila ameriškega ^govskega zastopnika v Londo-11 u pravi v tem pogledu:
"Kot posledica rudarskega "trajka, je industrija Velike Britanije docela ustavljena. Premog, ki je potreben za obrat jav-naprav, se importira iz ino-^mstva. Štrajk je povzročil tu-splošno stagnacijo v trgovini, t°da v splošnem prevladuje mnenje, da kadar se spor poravna, j® daj da se bo položaj hitro izboljšal. V gotovih krogih pa se l2raža mnenje, da izboljšanje ne ^ore biti trajno, dokler ne pride cl° novega znižanja pri ceni premoga in plačah delavcev."
Amerikanec ubit v Šieziji.
Berlin, 14. junija. — Louis Smyder, doma iz Bostona, je bil 29. maja v bližini Myslwitz, Zgornja glezija, do smrti pretepen od poljskih upornikov. Tako poroča Karl Born, mašinist iz Hamburga, ki je pred enim tednom ušel iz tamkajšnjega okraja, in je danes dospel v Berlin.
Born pravi, da je Smyder pokazal upornikom ameriški potni list, in da je izjavil, da v šlezijski spor sploh ni zainteresiran, toda vodja upornikov ga je navzlic temu udaril s puškinim kopitom po glavi, nakar so se napadu pridružili še drugi.
Born, ki tudi pravi, da je bil podrejen brutalnemu postopanju, je potoval v družbi z Ameri-kancem, ki si je prizadeval, da uide iz uporniškega ozemlja.
-O—---
FARMERSKA DELAVSKA KOMISIJA ODIDE V RUSIJO.
Chicago, 14. junija. — Danes je bilo naznanjeno na glavnem stanu farmersko-delavske stranke, da bo to poletje stranka poslala v Rusijo komisijo, da prouči tamkajšnji položaj. Komisiji bo načeljeval Parley P. Christen-sen, ki je bil pri zadnjih volitvah predsedniški kandidat stfranke. Komisija bo odpotovala 1. julija.
--o-
TISKARJI STAVKAJO.
Boston, 14. junija. — Tu so zastavkali tiskarji jutranjih in večernih listov. Večerni listi so danes še vseeno izšli, toda v pomanjšani obliki. Predsednik krajevne unije izjavlja, da je štrajk neavtoriziran.
Poročilo iz Londona tudi pravi:
"Rudarski štrajk je pomagal tovarnarjem in trgovcem na debelo, da se iznebijo produktov, ki so bili izdelani po visoki ceni, in računa se, da bo to važen fak-
tor pri izboljšanju trgovskega položaja. Kot se poroča, so sedanje zaloge še vedno nekoliko abnormalne."
Važna je tudi naslednja točka poročila:
"Vlada ima v Argestinijl, Avstraliji in Ameriki velike zaloge pšenice, katero prodaja po 4 in-
6 šilingov nižji ceni kot pa na domačem trgu.
Padanje denarne vrednosti v Avstriji se še tudi vedno nadaljuje. Ameriški zastopnik na Dunaju, W. F. Upson, poroča, da je bilo nedavno razveljavi j en je trgovske pogodbe z Nemčijo doseženo na prijateljski način, da pa ljudska glasovanja glede priklo-pitve k Nemčiji povzročajo politične nemire.
Francija razpisuje nova posojila v prizadevanju, da poravna svoje izdatke; njen eksport in im port še vedno pada.
Iz Belgije'se poroča, da upajo na industrijalno oživitev, to pa vsled štrajka na Angleškem.
Finančni položaj na Portugalskem je neugoden, trgovina je počasna, in splošno se izraža želja po ameriškem kapitalu za razvoj domačih industrij.
N. L. Anderson poroča iz Ko-danja, da ni nikakih znamenj izboljšanj ekonomskega položaja, in da eksport in import na Švedskem in Norveškem pada. Sli-čen položaj vlada tudi na Španskem; pomorska trgovina je ze-
lo slaba, in veliko parnikov. mora odhajati iz pristanišč napol praznih.
Pomoč ponesrečenim rojakom v Pueblo, Colo,
Strašna povodenj, ki je vničila del mesta Pueblo, je kruto zadela našo cvetočo kolonijo v tem zapadnem mestu. Kakor je razvidno iz časopisov, je nižji del mesta, takozvani "Grove", skoraj popolnoma v razsu-Iu; hipni naval vodovja je kar pometal hiše pred seboj in število mrtvih in ranjenih je ogromno.
Ravno v tem delu mesta, so večinoma stanovali ta-mošnji Slovenci in drugi Jugoslovani, in — dasi nimamo še nikalkega poročila od tamošlnjih rojakov, ker je bilo nemogoče ob teh strašnih razn^erah, vendar je za'libog gotovo, da je ta-mošnja katastrofa kruto zadela naše rojake.
Jugoslovanska kolonija v Pueblo, v kateri »o prednja-čili Slovenci, je bila jako cvetoča in napredna. Bilo je tam sedemnajst jugoslovanskih društev, imeli so svojo cerkev in mnogo trgovin.
Mnogo ja'ko znanih rojakov, delavnih na polju naših organizacij, so tam stanovali. Sedem članov glavnih odborov jednot je imelo svoj sedež v Pueblo. U-pajmo, da je vsaj smrt prizanesla našim tartiošnjim rojakom.
Čim so pršSle prve brzojavke o povodnji v Pueblo in je bilo razvidno da je ravno ''Grove" največ trpel je jugoslovanski oddelek Foreign Language Information Service takoj odposlal okrožno brzojavko na vse jugoslovanske osrednje or-
ganizacije in jeknote, opo. zorivši jih na nesrečo, ki je zadela našo kolonijo in na potrebe hitre pomoči, ki je v takih slučajih dvojne vrednosti.
Že tekom 24 ur sta se priglasili dve Jednoti, in sicer Narodna Hrvatska Za-jednica v Pittsburgu, ki je brzojavno naznanila, da je takoj odkazala $2.000 za pomoč ponesrečencem v ro-ke mayora v Pueblo. Slovenska Svobodomisel. Podporna Zveza v Chicago pa je vposlala sledeče pismo:
'"Vaš brzojav, naznanjajoč podrobnosti o katastrofi v Pueblo, Colo., v kateri je prizadetih 4,000 Jugoslovanov, prejel. Ukrenil vse potrebno, da se nesrečnim priskoči na pomoč v najkrajšem času. Zahvaljujoč se za obvestilo, ostajam ud an i William Rus, tajnik S. S. P. Z."
Ni dvoma, da bodo tudi druge Jednote priskočile na pomop. Kakor čujemo, se je med tem organiziral med rojaki v Pueblo posebni odbor za pripomoč ponesrečencem, in ni dvoma, da se bodo tudaj tudi naši rojaki individuelno odzvali klicu za pomoč sorojakov v Pueblo, Colo.
Naše čitatelje opozarjamo, da( tudi v našem uradu sprejemamo prispevke za pomoč nesrečnim rojakom v Pueblo. "Enakopravnost" ima tamkaj dosti naročnikov, in skrbeli bomo, da ves izročeni denar pride na me-rodajno mesto.
PROFESIJONALNI DELAVSKI VODJA OBTOŽEN ROPARSTVA.
Chicago, 14. junija. — Nocoj je bil aretiran in se nahaja v ječi unij ski vodja Timotej Murphy, ki je poznan pod priimkom "Big Tim", ker je baje priznal, da je bil vodja velike poštne tatvine, ki je bila izvršena preteklega aprila na Dearnborn poštni postaji, in ko ie bilo ukradenih $350,000. Prijet je tudi Murphy-jem tovariš Vincenzo Cosmano, in se tudi nahaja v ječi. Za prvega je določeno $100,000 varščine, za drugega pa $75,000. Murphy se nahaja zaprt v Jolietu, Cosmano pa v Waukeganu. V zvezi z ropom so prijeti tudi Murphy-jev šofer, dward Geirun, Petre in Frank Gusenburg, poštni u-službenec W. Becker in Ralph Teter, ki je bil svoječasno usluž-ben na pošti.
Murphy se sicer ni vdeležil ropa, toda' kot se zatrjuje, je bil vodja roparskega načrta, in je gledal, ko se je rop uprizoril. Teter ju je pred ropom dal baje $100, po ropu pa $700. Murphy in Cosmano sta baje dobila večji del ropa, medtem ko se je med ostale razdelilo po $1000 v gotovini in po $13,000 v bondih. (Koliko je resnice na poročilu nam ni znano, toda znano je, da se med ameriškimi profesionalnimi unijskimi voditelji najdejo tudi ljudje najpodlejših značajev. Delavstvo jim je samo molzna krava in orodje, s katerim iz-
ANGLIJA IN FRANCIJA SE NE MORETA SPORAZUMETI>
'London, 14. junija. 1— Ker Anglija in Francija nikakor ne moreta priti do sporazuma, na kakšen način da naj bi se izgnalo poljske in nemške upornike iz spornega ozemlja Zgornje Šlezi-je, je pričakovati, da bo Anglija delovala na to, cla se čimpreje skliče seja najvišjega zavezniškega koncila, da odloči to zadevo.
V diplomatskih krogih se zatrjuje, da je položaj v Šieziji vz-prico nesporazuma med zavezniki zadnje čase postal nadvse resen, akoravno se Poljaki na več krajih umikajo.
Buenos Aires, 14. junija. — La Nacion prinaša danes brzojavko iz Pariza, v kateri se poroča, da se je Andre Tardieu, ki je bil minister v Clemenceau-ovem kabinetu, in ki^je eden izmed naj-silnejših nasprotnikov Briando-ve vlade, se je izjavil, da nesporazum med Francijo in Anglijo obstoja že od začetka leta 1920 naprej. Nazirartja Anglije in Francije z ozirom na razorožitev Nemčije, glede odškodnine, radi kazni, določenih od versaillske pogodbe za Nemčijo, glede okupacije Ruhra in Zgornje Šlezije, kakor tudi glede Grške in Turčije so bila vedno v nasprotju.
siljujejo denar na vse strani, kjerkoli se da. Op. ured.)
Dve pivovarni obtoženi kršenja pro-hibicije.
PROHIBICIJSKI AGENT V qLEVELA^DU JE ODREDIL, DA SE PREGLEDA CELOTNO ZALOGO CLEVELAND HOME BREWING CO. IN EILERT BEVERAGE CO.
Zvezni prohibicijski agent v Clevelandu, Fred Counts, je včeraj odredil, da se ustavi vse delo v pivovarnah Cleveland Home Brewing Co. in Eilert Beverage in aretiralo se je štiri uradnike omenjenih družb, ki sta obtoženi, da sta izdelovali pivo, ki je vsebovalo več kot pol procenta alkohola.
Aretirani so Henry Eilert, predsednik Eilert družbe; Louis Goodman, prodajalni upravitelj, • Fred J. Haller, knjigovodja in ' Kar Betz, upravitelj Cleveland Home Brewing družbe.
Aretirani so se izjavili, da so nedolžni, in so bili izpuščeni na prosto potem, ko je bila položena zanje zahtevana varščina.
Prohibicijski agent Counts pravi, da so zastopniki prohibi-cijskega urada v Clevelandu taj-, no kupili pivo, ki sta ga prodajali obtoženi družbi, in da je preiskava dognala, da vsebuje od dveh in pol do treh in pol procentov alkohola.
Kot se izjavlja Counts, se nima pri nakupu alkoholične pive nikakih teškoč. D^a prohibistič-n^. agenta sta naročila pri družbi, da naj pripelje dva zaboja take pive na njun dom, in naročilo je bilo izvedeno brez vsakega povraševanja in odlašanja.
Prohibicijski urad je zaplenil knjige obeh družb, in v skladišča istih se je poslalo suhe agente, ki so nalepili na vse sode in za,-boje notice, ki prepovedujejo prodajo ali odstranitev pive za toliko časa, da sodnija poda svojo odločitev, da-li sta družbi krivi ali ne.
To sta prvi pivovarski družbi, ki sta obtoženi kršitve pro-hibicijskega zakona, odkar je isti postal veljaven. Counts izjavlja, da je preiskava pive drugih piv®-paren v teku, In da se v kratkem pričakuje nadaljnih aretacij. Roy A. Hayne3 je novi vrhovni prohibicijski komisar. Washington, 14. julija. — Roy A. Haynes, katerega je nastavil predsednik Harding, da prevzame mesto vrhovnega prohibicij-skega komisarja Zedinjenih držav, je podal danes svojo prvo javno izjavo, v^kateri apelira na vso ameriško javnost, da prene: ha smatrati prohibicijo za šalo, in preneha z zbijanjem raznovrstnih šal na račun prohibici-je. Apelira posebno na urednike, časnikarske poročevalce, kartu-niste, pisatelje iger in pisatelje scenarijev za kinematografske predstave, da naj nikar ne rabijo prohibicije za zbujanje smeha, in g tem pomagajo, da se izpol-nuje zakon.
Hayne3 je mnenja, da ako se vsepovsod govori, piše in prikazuje prohibicijo v humoristič-nem tonu, tedaj ljudje izgube re-&pekt do zakona samega, in ga kršijo čisto lahke vesti. Priznava, da ima prohibicijski department premalo moči na^-azpola-go, da bi vsilil izvajanje prohibicije, ako pri tem neče sodelovati ljudstvo v splošnem.
Delavstvo odgovarja
Gary-u.
Denver, Colo. 14. junija. — Voditelji ameriškega strokovno organiziranega delavstva, ki so zbrani tukaj na konvenciji Ameriške delavske federacije, so danes dali odgovor na govor, ki ga je držal 13. junija pred dijaki Syracuse univerze predsednik U. S. jeklarske korporacije, Elbert H. Gary.
Gary se je v svojem odgovoru o-greval za "individualno svobodo" delavcev.in je dejal, da unije jem ljejo delavcu priliko za osebni napredek. Dejal je, da kar pomni človeška zgodovina, delavstvo ni bilo še nikdar bolj spoštovano in da ni še nikdar prejemalo višjega plačila za svoje delo kot ravno danes. (Seveda, Gary je pri tem pozabil povedati, da je to zasluga delavskih organizacij, ne pa kapitalistov. Op. ur.)
Delavski voditelji na konvenciji delavske federacije so na vsa izvajanja Garyja odgovorili s tem, da so v svojih govorih opozarjali na delavske razmere, ki vladajo v tovarnah U. S. jeklarske, korporacije.
"Mi bi Garyju docela radi verjeli, da hoče dobro delavcem," je dejal Frank Mortison," če bi jim dal osemurni delavnik in' če b; jim pustil, da .se organizujejo za svoj napredek in'izboljšanje svojega položaja."
Gary je v svojem govoru pred dijaki tudi dejal, cla je delodajalcem blagostanje delavcev bol pri srcu kot pa komu drugemu.
Morrison pa na to odgovarja, da ako bi bilo Garyju blagostanje delavcev v resnici pri srcu, tedaj ne bi jih nagnal k 12- .--nemu delu in trgal njihove plače ob V3;»ki priliki.
James Duncan iz Quincy, Mass., pa je izjavil, da Gary jr poznan kot star sovražnik delavstva, in vse, kar on reče, je brez uporekanja naperjeno proti koristim delavstva.
-o-
Delavstvu ugodna odločitev.
Chicago, 14. junija. — Vladni železniški odbor je danes podal odločitev, ki pomeni zmago za delavstvo. Tri železniške drr.oe so namreč hotele, da naj bi se vsa^a posamezna unija železniških uslužbencev, ki so uposljoni po železniških delavnicah pogajala z družbami posamezno glede podpisa delovne pogodbe.
Namen tega je bil seveda ta, da se delavsko odporno silo koli-likor mogoče oslabi, in delavdl s.) se proti temu pritožili pri vladnem železniškem odboru. In odbor je danes -podal qdločitev, ki določa, da je delovna pogodba sklenjena med raznimi železni* lcimi družbami in skupno unijo vseh posameznih železničarskih obrti veljavna za vse posamezne unije brez vsakih nadaljnih pogajanj med unijami in družbami.
Ta odločitev se tiče posebno treh železniških družb, in sicar Chicago, Burlington and Quin-cey, Chicago and Eastern Illinois in pa Texas and Pacific železni 1 kc družbe."
SVINČENA RUDA NAJDENA V IOWA CITY.
Dubuque, la., 14. junija. — Poroča se, da se je danes v osrčju mesta našlo največjo7zalogo svinčene rude, kar se pomni. Odprlo se je 40 Čevljev globok in 160 čevljev dolg rov.
Wranglovei v Sibiriji.
Washington, D. C. — Uradna poročila, ki prihajajo semkaj, pravijo, da se namerava odposia-ti v Vladivostok in vzhodno Sibirijo okrog 4000 čet, ki so ostanek Wrangiovih proti-sovjetske armade, ki je bila tako neusmiljeno poražena na Krimu. Tozadevno obvestilo so podali zavezniškim zastopnikom v Carigradu častniki bivše Wranglove armade, ki je raztresena zdaj po vsej Turčiji.
Očividno je, da ostanki Wranglove armade ne morejo iti v Sibirijo brez zavezniške pomoči. Zavezniški zastopniki niso nič kaj vneti za ekspedicijo Wrangiovih čet, in zanikujejo, da se namerava od poslati v Vladivostok kako večjo število monarhistič-ne ruske armade. Tudi japonski visoki komisar v Carigradu je zanikal tozadevna poročila.
Gotovo je, da ako bo odposlalo kakšen del nekdanje Wranglove armade, tedaj se bodo te čete pridružile ali Semenovim. ali pa Kappelovim proti-sovjetskim četam, ki zdaj rogovilijo po vzhodni Sibiriji.
V tukajšnjih diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da Kappelovo proti-sovjetsko kampanjo podpira Japonska, kajti vesti iz daljnega vzhoda zatrjujejo, da je Japonska odložila nameravano umaknitev iz Sibirije, in da vzrok tega tiči J zavzetju Vladivostoka od strani proti-boljševiških čet.
Ruska sovjetska vlada je protestirala pri zave'znikih proti zavzetju Vladovostoka od strani Kapp&lovih čet, in obtožuje japonsko vlado, da aktivno podpira proti-sovjetske čete. Državni department je prejel slične proteste tudi iz Sibirije. Državni tajnik Hughes posveča sibirskemu položaju veliko pažnje.
-O-
Nesporazum glede separatnega mirm
Washington, 14. junija. —• Jako negotovo je vprašanje, da-li bo senatna zbornica sprejela Por-terjevo mirovno resolucijo, ki je bila včeraj sprejeta v poslanski zbornici, ter zavrgla Knoxovo mirovno resolucijo, ki jo je senat že tudi sprejel.
Na vsak način bo vzelo precej časa, predrjo se bosta obe zbornici zedinilt'na tem vprašanju, in predno bo prva ~v 1 resolucija poslana predsedniku v podpis.
--—o-
LASTNINA TUJEZEMCEV.
Od akcije kongresa glede sklepa separatnega miru z Nemčijo in Avstro-Ogrsko je tudi odvisno, kdaj se bo povrnilo lastnino državljenov Avstrije in Nemčije, ki se še vedno nahaja v rokah vladnega oskrbnika za tujezem-3ko lastnino. Kot se sporoča, je vladni oskrbnik zaplenil samo v državi Ohio $390,000 zemljišč, za $1,350.000 delnic ip obveznic in za $115,000 dolžnih pisem. Vsa ta lastnina, ki pripada državljanom Nemčije in Avstrije, ki ne žive v Zedinjenih državah, b"> ostala pod ' kdno administracijo do sklepa miru in dokler med ameriško ter centraln:rnl vladami ne pride do tozadevn ; n sporazuma.
STRAN 2.______
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. 82.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75, 8 mo. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._____SINGLE COPY 3c.
Lastuje in izdaia ca
Amerižko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) JUNE 15; 1921.
mmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmt^mtfmmmmm n« l i mi imji f " 1 __ ] »mmmm^mmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmm^mmmamm^mmmmmmm^fmmmmmmmmmmmmtmmm
ZA SLOVENSKI NARODNI DOM.
Nikdar še ni nikomur prišlo na misel, da bi priporočal ljudem, da naj jedo, da naj pijejo in si kupujejo svoje vsakdanje potrebščine. To vsakdo sam napravi v največji meri kot mu je mogoče brez vsakega propagiranja in siljenja. To je življenska potreba vsakega posameznika in vsakdo ji skuša zadostiti in jo utešiti po svojih najboljših močeh.
Zato pa je tem bolj čudno, ako je treba še posebaj priporočati in širiti misel o potrebi Slovenskega narodnega doma v Cleve-landu, ko isti vendar ni nič manj potreben za slovensko naselbino kot vsakdanja hrana za posameznika. Iz tega je razvidno eno dej stvo, in to je, da nam primanjkuje misel za skupno delo. Ako bi vsi Slovenci v Clevelandu kot celota tako skrbeli za naše javne skupne interese kot za svoje osebene, tedaj bi bil Dom že davnaj izvršeno dejstvo. Vsakdo mora priznati, da je naš instinkt skupnosti razvit še v zelo majhnem obsegu. Nedostaja nam nekakega lokalnega patrijotizma, ki bi nas priganjal k skupni akciji v zadevah, ki so odločno skupnega značaja in ki so enako kotistne in potrebne za vse širše kroge naše javnosti.
Pri vseh takih zadevah bi se morali umakniti vsi strankarski, osebni ali drugačni predsodki in napraviti prostor za nepristransko požrtvovalnost, ki bi donašala prijetne in dolgotrajne sadove nam vsem. In ako je bila kdaj kaka taka akcija započeta med Slovenci v Clevelandu, ki zahteva in je upravičena do take brezpogojne posvetitive, tedaj je to akcija za Slovenski Narodni Dom.
Dosti dolgo se že goji ta misel med nami, dovolj se je že debatiralo in pregovarjalo, in skrajni čas je že, da se kaj napravi. Zdrava je debata, in koristno je, če ljudje dosti diskuzirajo o načrtih pred započetim delom, toda tudi pretiravanje v tem oziru ubija. Voda, lci stoji del j časa na enem in istem mestu, začne smrdeti, posameznik, ki ne napreduje, začne nazadovati in tako je tudi z vsakim gibanjem. V vsakem živem organizmu pride tre notek, ko je treba ali storiti odločilni korak napram cilju ali pa napraviti križ čez vse lepe načrte. In tak trenotek je došel tudi za gibanje našega Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Ko se zberejo danes zvečer zastopniki društev in posameznih delničarjev na izvanredni konferenci, naj imajo pred oči to dejstvo, ako hočejo izpolniti svojo dolžnost napram slovenskemu življu v Clevelandu.
Dom nam je potreben v vseh ozirih. Potreben nam je za razvoj naše domače kulture, za naše politično kot tudi družabno življenje. Predvsem po potrebujemo Dom za našo mladino. Ona se sicer tega ne zaveda, toda zavedati pa se moramo ostali, ki vemo,-kaj je dobro zanjo. Mladina sama ne bo prišla med nas, ko ji ne bomo dali primernih prostorov. Zapustila bo naše kroge, se po-tujčila in celo spomin na nas jim bo neljub in neprijeten, ako je ne bomo znali pridobiti za nas. Njene zahteve niso niti velike in ne pretirane; in pri tem nam bo pomagal tudi naravni instinkt, ki se nahaja v krvi slehernega in ki se rad odzove prijaznemu povabilu, ako so okolščine ugodne. Ni ga otroka slovenskih staršev
••ENAKOPRAVNOST"
na primer, ki ne bi ljubil slovensko pesem. Celo materisko govorico je morda pozabil tekom časa, ko je bival med tujci, ali pa jo samo še za silo obvlada, toda začuje naj napev naše slovenske pesmi, pa vam zopet čuti slovensko, poje in raja se v nji kot otrok in popolnoma nič ga ni sram priznati, da je sin svojega naroda.
Mi sicer nismo eni izmed onih optimistov, ki mislijo, da je mogoče ohraniti tu rojeno mladino za nas na vse večne čase, toda kot živi ljudje verujemo v borbo. Ni treba da bi se naši otroci potujčili, dokler imamo v naših rokah sredstva, da to odvrnemo. Tako ne zahteva samo naš lastni egoizem, temveč tudi interesi naših otrok.
Slovenci pripadamo k slovanskemu plemenu, katerega bodočnost v svetovnom življenju se šele odpira. To moremo trditi na podlagi zgodovine in današnjih dogodkov, ne da bi nam kdo mogel očitati propagiranje šovinizma. Kdo se je pred nekaj leti zmenil za slovansko Rusijo. Smatralo se jo je za nekako mešanico barbarskih plemen, kateri vlada po "milosti božji" postav. Ijeni car. In danes? Vse govori o Rusiji, o načrtih, namenih in idealih. Njene važnosti se zavedajo in jo priznajo vsi tisti, ki so ji prijazni kot tudi oni, ki so ji sovražni. Gotovo je toliko, da bo v bodočnosti igrala važno vlogo. In ne samo Rusija, tudi drjgi slovanski narodi, med njimi tudi jugoslovanski, so dosegli neodvisnost, in tako bo njih vpliv pred svetom z vsakim dnem večji.
Toda kaj pa ima to z Narodnim Domom v Clevelandu opraviti, se boste morda vprašali. Da, ima opraviti, in dosti. Svet se ne bo še kar čez noč izpremenil iz pekla v paradiž, in tako se bodo morali naši otroci ravno tako boriti za življensko ekzistenco kot mi. V življenju pa je tako, da kdor več zna, ta boljše shaja. Ako bodo v Ameriki rojeni slovenski otroci razumeli slovensko, se bodo lahko priučili tudi drugim slovanskim jezikom, in tako jim bo odprta marsikaka pot k napredku, posebno v trgovskem življenju, ki bi jim bila drugače zaprta. Sploh pa vsako znanje v tem ali onem oziru pomaga človeku pri dobivanju nadaljnega znanja te ali one vrste.
Seveda, finančno vprašanje je pri zadevi našega Doma jako važno. To vam pove vsak, s katerim govorite o nameravanem zidanju. Morda smo to celo preveč pretiravali. Bolj po pravici bi bilo povedano, Če bi rekli, da je naša nezadednast še dosti večja od finančnih teškoč. Posebno oni, ki bi lahko dali, se doznaj še niso v zadostni meri odzvali klicu za naš narodni dom. Brez najmanjšega dvoma se lahko trdi, da imajo elevelandski Slovenci naloženega na raznih bankah več kot pet milijonov dolarjev. Treba bi bilo investirati samo obresti od te svote v delnice Slov. narodnega doma, pa bi bila na razpolago že precej čedna svota. Ne ttretiravfcj.no torej finančnih teškoč. temveč I.Jimo vsi brez razlike kreoko na delo, in v teku enega leta nas bo pozdravljal naš Slovenski narodni dom, pod katerega krovom bo dovolj prostora za nas vse.
Iz stare domovine*
O morali in dvojni morali je
predavala sinoči 17. maja na dekliški šoli pri sv. Jakobu naša vrla pisateljica, ga. Manica Na-dlišek - Bartolova. Učna soba je bila popolnoma zasedena, ter se je poleg žensk udeležilo predavanja tudi mnogo moških. Tema, ki si ga je izW-ala predavatelji-2a, je aktualen. Nemorala se je razpala žalibog tudi po našem narodu. Pohlep po lahkem in velikem zaslužku ter po čim udobnejšim uživanju življenja se je razmahnil celo med nekdaj solidnimi Slovenci. Vojno dobičkarstvo, verižništvo, tihotapstvo, sleparstvo, tatvine, ropi, prodajanje časti: to so pojavi, ki so bili včasih velike izjeme, ki pa so dandanes na dnevnem redu. Slovencem se kvari značaj. Voj-
na in razmere, v katere nas je pahnila, so krive v največji meri vseh različnih pojavov brez-vestnosti, lehkomiselnosti in razuzdanosti, nad kiterimi se moramo zamisliti. Odpore, močan narod je le moralen, za svojo čast in pošten j o ponosen narod. Nemorala je začetek konca. Predstav iteljica je omenjala vse oblike, v katerih se kaže razširja nemorala : brezobzirno egoistna špekulacija, nedostojna moda, nespodobni plesi, brezsramnn. literatura, leposlovna in dramat-ska, ki proslavlja vlačugarstvo in z naslajanjem brodi po seksuva!-nosti, kakor bi' ne bilo važnejših in lepših motivov, zlorabljanje vere za medsebojno hujskanje, slaba, pohujšljiva domača vzgoja, bedna stanovanja itd. Dolžnost šole je, da se posebno zanima za omajano ljudsko vest in zlasti ženstvo naj poskrbi, da se
iztrebijo iz naše družbe strupeni cvetovi hipermoderne lažikul-ture! Zdravo, ponosno, čisto ženstvo prinesi narodu zopet spas iz današnje moraVle mlake! A tudi mošvto se naj zaveda, da je pohajkovanje po dnevi in ponoči po krčmah in kavarnah na propast družini, naroda in državi! Po ruskem in srbskem vzoru naj bi se možje ve: brigali za lastni dom, za deco, pomagali ženam vzgajati vrle značaje ter se tudi v prostih urah posvečali koristnemu delu ali izobrazbi. Morala je le ena, za oba spola ista. Predavateljica je žela vseobče pri-znahje za pogumne svoje besede.
Tihotapstvo s dolarji. — Iz Maribora nam pišejo: Pred dnevi smo poročali, da se na tukajšnji carinarnici aretirali neko Ljubljančanko, ki je hotela spraviti preko naše meje 5000 dolarjev, katere je imela skrite na zelo intimnem mestu. Dotične gospodične M., ki je, mimogrede o-menjeno, Nemka, so seveda takoj izpustili, čim je plačala diktirano ji globo v znesku 10.000 K. Dolarji so bili naplenjeni in pripadejo do polovice državi, do polovice pa organu, ki je tihotap-ko zalotil. 5000 dolarjev je v našem denarju okroglo 650.000 K. Carinik dobi torej kakih 300.000 kron. Lep zaslužek! Dolarji so bili last dveh ljubljanskih gospodov.
Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrla ga. Elizabeta Sluga. Pogreb je bil v nedeljo ob 2. popoldne iz Selendrove ulice št. 2, — v Mariboru pa ga. Tonca Golob, soproga dirigenta Jadranske ban ke. Truplo je bilo prepeljano v Ljubljano, kjer je bilo v torek popoldne pokopano.
Tragedija v Šelenburgavi ulici. — 15. maja ob zgodnjih dopoldanskih urah je bila Šelen-burgova ulica zelo živahna. Številni pasantje so se v skupinah gnetli okoli prodajalne optika Karola Jurmana. Vsi so govorili o tragičnem dogodku, ki je bil nekaj minut popr^je v omenjeni prodajalni. Kmalu po 8. uri, ko je bila prodajalna odprta, je v njo vstopil mlad gospod in je z nervoznim povdarkom vprašal edino prodajalko, 19-letno Kri-sto L.: "Kje je gospod Jurman?" Mlada Krista, znanka doslečeva,-je kratko odvrnila: "Ga še ni!"
Vtem trenotku je gospod potegnil iz desnega zadnjega žepa samokres in nameril proti prodajalki, ki se je v strahu in kriku skušala umakniti.. Strel je počil in krogla je mladenko zadela v desni kolk. Prodajalka se je instinktivno sedla na tla, da bi se obvarovala še nadaljnih napa-
dov. Po prvem strelu je gospod samokres obrnil proti sebi in si pognal dva strela, enega v prsa, drugega v sence. Zgrudil se je takoj mrtev na tla.
Na mesto tragičnega dogodka prihiteli ljudje, zlasti oni, ki so slišali strele. Ranjeno prodajalko Kristo L. so prepeljali z izvošče-kom v javno bolnišnico, kjer so jo sprejali na kirurgičnem oddelku.
Na mesto je došla tudi policijska komisija, ki je dala po zdravniški ugotovitvi smrti sa-momorilčeve truplo odpeljati v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Kakor so dognali, je samomorilec 21-letni Engelbert Svetlin, pomožni uradnik poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Vzrok samomoru ljubezen. Svetlin je že dalj časa dvoril mladi Kristi, ki pa je v zadnjem času kategorično odklanjala vse njegove Ijuba-vne ponudbe. Spisal je več poslovilnih pisem. Zanimiva je okol-nost, da je bil Svetlin intimen prijatelj narednika K., ki je pred dvema mesecema izvršil podoben samomor na Karlovski cesti.
Na naslov razmejitvene komisije. — Pred nekoliko dnevi je "Slovenski Narod" priobčil vest, da bo "Dom na Vršiču" pripadel najbrže Jugoslaviji. Nisem kom. petenten za to, da bi razsodil, ali ta vest odgovarja popolnoma resnici in tudi ne ali je vir, iz katerega je izšla, avtentičen. Stara izkušnja, zlasti pa pogajanja v svrho sklenitve rapallske pogodbe, nas uče, da tineva ni hvaliti pred večerom. Dovoljujem si zato opozoriti merodajne faktorje samo na važnost, katero ima "Dom na Vršiču" za jugosloven-sko zaledje zlasti za vas Kranjska gora. Planinska koča ali kakor se imenuje "Dom na Vršiču" je bila ustanovljena 1. 1912. Glavna zasluga za ustanovitev gre dr. Tičarju. Koča se nahaja na vrhu prelaza. Vršič. Njega lega je divna. Na severni strani štrli v nebo Mojstrovka (ca 2000 m.), na južni strani pa sivi celo poleti tu in tam s snegom posejani Prisojnik (ca 2500 m.) Proti vzhodu se razprostiva skupina gora kakor Škrlatica, Špik, Police itd., proti zapadni strani pa se nudi očesu Trenta in deloma že doli na reko Sočo, katere izvir je oddaljen od Vršiča pičle 2 uri. Mimo "Doma na Vršjču" vodi tudi edina praktično uporabljiva pot na gori Prisojnik in Razor. Sploh velja Vršič kot ena glavnih izhodišč za ture v Julijskih Alpah. "Dom na Vršiču" je oddaljen tri ure od vasi Kranjska gora. Za to vas je prelaz Vršič ka-
kor tudi koča velikega gospodarskega pomena. Dejstvo je, da je tri četrtine letoviščarjev prihajalo pred vojno v Kranjsko goro samo radi prekrasnega izleta k "Domu na Vršič", polnega naravnih lepot. Med temi naj omenim le pogled na Prisojnikovo okno. Kranjska gora je bila glasom statistike tujskega prometa za Kranjsko med letovišči 1. 1913, na tretjem mestu. Torej njena važnost kot letovišče se nikakor ne more protiravati. In privlačna sila par excellence za Kranjsko goro je bil izlet na Vršič. Kranjska gora izgubi z možnostjo izleta k Domu na Vršiču skoraj vse šanse, da bi se v bodočnosti' razvijalo kot letovišče. S tem še ni rečeno, da Kranjsko goro letovišče nima nobenih drugih izletov; lega vasi predkaša v lepoti marsikatero švicarsko letovišče. Toda nikakor ne morem, da ne bi dovolj poudaril važnost Doma na Vršiču za Kranjsko goro letovišče.	I. Montis.
IZNAJDITELJ KINEMATOGRAFA UMRL.
London, 13. maja. — Pred par dnevi je umrl Friese Zreen, iz-najditelj kinematografa. Kakor že razni drugi veliki iznajditelji, je tudi Green umrl v revščini. A-merika mu do zadnjega časa ni hotela priznati iznajditeljstva. Dne 10. t. m.je bil tu shod lastnikov kinematografov in izdelovalcev filmov. Sklenili so, da naberejo potrebne svote za življensko preskrbo Greenove vdove in otrok.
BBBBBEBBKflBBBBBBBBElBBBBfla«
NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK ZA DRŽAVO PENNSYLVANIA
je pooblaščen gospod
JOHN JAKLIČU,
:kateri;:; 'Mp obiskal vse tamošnje naselbine in agitiral za naš list. On je pooblaščen nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino. Gospod J. Jaklich je zeyeden delavec, ter želi, da se naroči vsak zaveden rojak na naš list. Upravništvo tega lista ga toplo priporoča in želimo, da mu gredo tamošnji Slovenci na roko. Delavci moramo biti naročeni na delavske liste, to naj bo mnenje vsakega, ter se naj naroči na list ^Enakopravnost", katerega lastuje j o delavci.
Upravništvo.
V galopu je pridirjala skozi vrata. Mnoge roke so bile pripravljene, da jej pomagajo -jn vsakdo jo je pozdravil z največjijn spoštovanjem, kajti pridobila si je tukaj samo prijatelje. Mnogo dobrega je storila tu, denar za to pa je jemala lahkega srca od svojega premoženja.
Nadzornikova hčerka jej je izročila šopek, ki ga je sprejela Vera z ljubeznivo zahvalo. Nežno je pobožala mlado deklico ter dejala smehljaje: ''Kako lepo se razvija mala."
Razgovarjala se je s tem in onim svojih uradnikov, sprejemala poročila, stavljala strokovna vprašanja, se zanimala za starejše prebivlce in bolnike v vasi ter obetala, da jim pošlje okrepčil.
Vsi so bili očarani nad toliko ljubeznivostjo. Potem so se obrnili k svojemu vladarju, ki je počasi prijezdil s svojim pobočnikom. 'Tudi on je bil priljuden in poln milosti.
"Dovedite nam takoj čveterovprego, ljubi ravnatelj."
"Prosim, Svetlost!"
"Kako krasni so ti vranci in kako lahak in graci-jozen je ta visoki voz!" je vzkliknila Vera. "Gospod ravnatelj, ali mislite, da se mi bodo konji pokorili?"
"Gotova, gospa grofica. Prosim, da levega prednjega konja včasih malo pobožate, potem je najbolj voljan."
Ovtfla je roko okrog konjevega vratu in ga gladila. V Dernhofovih prsih se je nenadoma vzbudila zavist napram tej živali, a sramoval se je tega čustva, in to mu je za hip pokvarilo dobro voljo.
Potem, ko je ravnatelj vodil konje na vse načine vožnje, je prosil grofico, naj ona poizkusi voziti.
"Pogum kontesa," jo je bodril knez.
Smejala se je in zavihtela lahno na voz. S krepko roko, a vendar gracijozno je vodila pogumne živali. Knez je zaploskal in vsi drugi so sledili njegovemu zgledu.
"Se enkrat!" jej je zaklical.
Vozila je brezhibno.
"No — ali so gospodje zadovoljni?"
"Izvrstno, grofico," prisrčno se je smehljal. Ostali so jo obkrožili in jo obsipali s komplimenti.
"Kdaj torej pride cetverovprega v Solitude ?" je vprašala.
"Jutri že, milostiva gospa."
Gospada je šla v dvorec, v staronemško sobano pit kavo, uradniki pa so se odstranili.
Dernhof je bil skrajno slabe volje in se je začel jeziti nad vsako stvarico. Tako se je na primer ljutil, da si grofica ni odvezala pajčolana, nego ga je le iztež-ka nekoliko dvignila, da je mogla piti. — To je že zopet ena njenih prismojenih idej — si je mislil; — nositi v tej vročini to gosto tkanino tikoma pred obrazom! In kako je objestna — danes ima svoj ekstravagantni dan. — Ker je iimel dovol vzroka, biti sam s seboj nezadovoljen je bil krivičen do nje. Njegov mračni obraz jo je zabaval in smehljala se je.
"Dernhof, zakaj je vaše obličje tako čemrno?" ,
"Gospa grofica, zdi se mi, da je današnje poletno popoldne jako vroče, zato me vaš tesno zavezani paj-čolan naravnost plaši."
Knez se je smejal. Vedel je že, da se Dernhof in grofica večkrat dražita in to ga je zabavalo.
"Takoj vam odtegnem povod vaše plašljivosti, dobri moj Dernhof; ogledati si hočem nekoliko svoje posestvo. — Na svidenje, gospodje!"
Nadzornik in gospodinja sta jo vodila po vsem velikem in krasnem posestvu, ki je bilo vzorno urejeno.
"Milostiva grofica, rad bi opozoril še na neko po-
sebnost," je dejal nadzormlk, "mladi jazbečarji, silno smešni so — tukaj, prosim."
"Presrčkani — kako so komični."
"Ali smem poslati enega jutri v 'Solitude ?"
"Hvala, ne, moj mali Cherry hoče biti samodržec: psička bi ne harmonirala. Rada bi pa takega jazbečarja ppklonila. Pokličite, prosim, gospoda pl. Dern-hofa."
Pobočnik se je le nerad odzval temu klicu. Biti
si je mislil — v takem razpolože-
sam ž njo sedaj nju
Gospa grofica, ukazujete?"
Gospod stotnik, rada bi poslala Agati Stuermer-jevi psička. — Kateri je najljubeznivejši?"
"Mislim, da tale."
Dobro, dajte gospodu nadzorniku naslov gospe doktor Stuermerjeve, ne morem se ga spomniti. Ali ne marate tudi enega izmed teh komičnih malih živalic? Staremu, grižljivemu samcu, — kakoršen ste pač vi — pristoja pes in pipa — predvsem pa pes."
Dernhof se je smejal. "Rad ga sprejmem, samo prosim, da ga blagovoli gospa grofica sama izbrati."
Vzela je malega jazbečarja v naročje, se poigrala z njim ter pritisnila njegovo glavico k svojemu obrazu.
"Kako mehak je, kako dražesten — tu!"
Položila mu je psička na roke in odšla.
Pobočnik se je ozrl za njo; dotikaje se s svojimi ustnicami pasje glave, je strastno vdihoval fin: vijolični vonj, ki se ga je živalica takoj navzela.
"Kako se ji mudi!" — si je dejal — "deset minut že ne more biti brez ,njega. Sedaj ga pozdravi, kakor da ga že četrt leta ni videla. — In sodil je popolnoma prav.
"Ljubi nadzornik, bodite tako dobri, pa mi pošljite jutri ščene v moje stanovanje. Ne bi pa rad, da se psa zamenjata, privežite mu zato kaj okoli vratu — tako — hvala, — pojdi, moj možic!"
Počasi namenoma zadrževaje se, je stopal proti dvorcu.
Na povratku je vprašala Vera Dernhofa: "Ali moramo jezditi zopet za parado skozi vse mesto?"
"Druga pot je celo uro daljša, gospa grofica."
' Oh, ne, to bi moglo njega Svetlost utruditi. Pa jim privoščimo še enkrat ta prizor. Končno pa smo dobrim prebivalcem mesta N. dolžni nekoliko izpremem-be — saj se res preveš dolgočasijo. Rada bi sama vozila četvero-uprego skozi mesto. Zakaj bi ne občudovali mojega kočiranja? Oh, kar vidim jih, kako vro skupaj. Grofica Wintersteinska s četverovprego! — Ljudje se ustavljajo, hite k oknom s tako naglico, d« utarejo z nosovi šipe — oh, kako smešno! To moram res napraviti. Ali mi dovoliš, Egon?"
Zakaj ne? Saj vendar vem — najsi se v tvoji nO' tranjščini še tako pode škratje šegavosti — tvoje vedenje bo vedno odlično in nad vse korektno!"
"Kako me poznaš, prijatelj!"
"Tudi, mene lahko pelješ enkrat ——r zunaj na prostem, ljubica."
"Imeti moram že več vaje, ker je odgovornost prevelika, — Ali naj vas vozim, Dernhof?"
— Jaz si lahko zlomim vrat, kakor je videti, je rekel sam pri sebi, :n potem glasno: "Iskrena hvala, gospa grofica, ni mi dosti za tako vožnjo."
"Brrr — uljudni ste kakor vedno. Dobro je,
da
sem poklonila jazbečarja —- pipo tudi še dobite."
Gospoda sta se smejala.
"Jako dobre volje si, srce moje."
"Da, zelo — toda prosim, ne daj, da bi dovršila večer sama, Egon, pojdi z menoj na večerjo. In tudi vi, gospod Dernhof, bi se mogli pridružiti."
"Ako Svetlost dovoli?"
"Slavnostno ste povabljeni."
"Najudanejša zahvala."
Tiho zase popevajoča je odšla v toaletno sobo, kjer se je preoblekla, odpustila komornico, se vrgla v svoji dragoceni beli čipkasti opravi na počivališče, zarila svojo glavo v blazine ter dejala: Nocoj bi rada umrla — moja sreča je zenitu —"
ZA ZABAVO IN POUK
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
MODERNA SMOTKA
Lahko so manjše — toda ne bolj-še. Te smotke kadijo moški, (gS&SW ki znajo ceniti dobro ISl^sSsllW kvaliteto.
Pišite po naš katalog ^ premijev št. 4 * I. LEWIS,
C.'a.r Mfd, C«. New.rk N. J.
■ Najvefijn nrodvisna zdelovalnic4 sinotlc
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. GLAIR AVENUE,
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD - HMELJ — SLADKOR
in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno
le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zoirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK
6401 SUPERIOR AVE.
OGLAR
CLEVELAND. OHIO
II
g
n
DENARNE NAKAZNICE
DRAFTI IN KABELSKE POŠILJATVE
za Jugoslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih tržnih cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-zemski denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke.
Oglasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agenciji American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu:
2048 East 9th Street. Cleveland, Ohio.
Ali pišite v vašem lastnem jeziku na FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
AMERICAN EXPRESS COMPANY.
65 BROADWAY, NEW YORK, N. Y.
II
O
13
o
Dr. Vojeslav Mole:
POLJAK O JUGOSLAVIJI.
(Inž. Stanislav Roszkowski: S. H. S. Szkice z Jugoslawji. Warsza-wa. E. Wende i Sp. 1921.
Ko sem se pred par tedni mudil na Poljskem in prišel v dotiko z najrazličnejšimi ljudmi, ki igrajo večjo ali manjšo vlogo v poljskem duševnem in javnem življenju, sem opazil veliko izpremem-bo, ki bi morala vsekakor zanimati tudi našo javnost. Ta izpre-memba se tiče zan'imanja za Ju-j goslavijo in jugoslovenska vprašanja .Seveda poznanje naših razmer seveda niti približno še ni popolno ali pa vsaj pravilno, — toda kakšno pa je pri nas povprečno poznanje Poljsike? V naši javnosti se še vedno stereotipno ponavljajo tradicijonalne fraze o Poljakih, ki po veliki večini niso J| bile pravilne in resnične niti ne tedaj, ko so nastale, še manj pa so pravilne danes, ko valovi tam popolnoma novo življenje. A medtem ko zajemajo naši časopisi svoja poročila o Poljski povečini iz kaln'ih nemških virov, imajo vsaj glavni poljski dnevniki svoje stalne jugoslovenske poročevalce — in se celo zgodi, da prinašajo, kakor n. pr. krakovska ' Nowa Reforma" v svoji velikonočni številki kot uvodnik — pismo iz Zagreba.
Poljaki uvidevajo kulturno in gospodarsko važnost ujedinjene Jugoslavije, Velike zasluge v tem oziru sta si pridobila poljski general konzul v Zagrebu, dr. A. •Szczepanski in njegov tajnik, dr. Lubaczewski, prvo poljsko brošuro o novi Jugoslaviji pa je na-pitsal pred kratkim g. Stan Roszkowski, ki se je mudil preteklo jesen pri nas in je zdaj zbral v majhni knjigi svoje jugoslovenske vtise.
Brošura je zanimiva tudi za nas. Sestavljena je iz kratkih člankov, v katerih se zrcalijo vtisi popotnika — nepristranskega o-pazovalca našega življenja, in v
katerih je zabeležno marsikaj, česar mi niti sami ne vidimo, ker nam je preblizu. Pisatelja zanima vse, kar vidi in sliši, opisuje Zagreb, Beograd, Ljubljano, Sarajevo, Split, Dubrovnik, sestavlja v tabelah številke naše etnografske .geografske in gospodarske Statistike, piše o poljskih kolonistih v Bosni, o centralizmu1 in federalizmu, o socialistih in komunistih, o političnih strujah in strankah, o začasnem parlamentu, o konstituanti, o ruskih beguncih, o Jugoslaviji in Poljski,
—	o koroškem plesbicitu, o našem razmerju napram Italiji, o krivici, k(i je doletela zlasti slovenski del Jugoslavije v rapall-ski pogodbi. Zanima ga, kako se realizira naše ujedinjenje; vidi njegov historično-logični po-stulat, popolno upravičenost in neobhodnost, vidi pa tudi, da to ne gre in ne pojde brez težkoč, ter opozarja na podobni položaj Poljske, ki je v narodnem oziru popolnoma enotna, a so težnje v njenih treh sestavnih delih mnogokrat neidentične.
Če naše življenje v sedanjem hipu ne bi bilo tako razkosano, tako neenotno, kakor je v resnici, bi bilo marsikatera opazka v brošuri g. Roszkowskega dober memento. Ko govori o Zagrebu, pravi med drugim: ,,Toda kdo ve, ali — kakor v Jugoslaviji sploh, tako tudi v Zagrebu
—	ne odvzema temu duševnemu življenju veliko preveč sil, morda veliko preveč razvito politično življenje, — ali se ne spušča veliko preveč ljudij, ki bi mogli služiti narodu s svoji mintelek-tom, na burno valovje politike in strankarskih sporov. Sicer pa — mogoče je to samo prehoden pojav, kii so ga izzvale zares nenavadne razmere, v kakoršne je prišla Jugoslavija ob koncu vojne."
Najzanimivejše so za nas pisateljeve opazke o razmerju med Poljsko in Jugoslavijo. V predgovoru stojijo besede: "V bližnji bodočnosti, ko bodo odstranjene nenormalne razmere, ki otežkujejo ali onemogočUjejo mednarodno trgovino, se bosta Poljska in Jugoslavija lahko vzajemno izpopolnjevali na način, ki ga je za obe strani jako želeti. Za jugoslavensko meso, kože, vino in sadje bo mogla Poljska nekoč vračati petrolej, izdelke tvor-nic tkanin, sol in sladkor. Zato je spoznanje Jugoslavije za poljsko javnost pomembnejše in važnejše ,kakor se splošno misli; in ravno temu spoznavanju naj služi ta knjižica — kot prvi poskus na tem polju."
V	članku "Jugoslavija in Poljska" pa pravi pisatelj: "Poljska in Jugoslavija bosta v bodoče mnogokrat primorani politične skupno delovati, česar si pa ni mogoče misliti brez vzajemnega zbližanja in spoznavanja." Avtor poudarja veliko izpremembo, ki je nastala v Evropi in v slovanskem svetu s tem, da je nastalo' neodvisna Poljska, opozarja na važno vlogo, ki jo bo brez dvoma igrala v tem svetu Poljska, opozarja pa tudi na važen pomen, ki ga ima na vsak način Jugoslavija kot političen faktor v srednji Evropi, zlasti v slovanskem svetu in radi tega tudi za Poljsko. Poljska tega ne sme prezreti in zato je izvanredne važnosti, da poskrbijo poljski mero-dajni faktorji za to, da se v Jugoslaviji razširi spoznavanje poljskega naroda in poljske države in da se razpršijo nepravilni nazori, ki so tam razširjeni o Poljakih — predvsem zaradi tega, ker se je dozdaj Poljska premalo brigala za ta bratski narod in njegovo državo. Za vzor postavlja pisatelj Čehe, ki so si znali z neumornim delom med Jugo-sloveni pridobiti simpatije in velik vpliv v celi jugoslovenaki javnosti. Ta naloga — popšsatelje-vem mnenju — sicer ni lahka, vsekakor pa se je morajo Poljaki lotiti z odkritostjo in prisrčnostjo.
V	bvošuri so tupatam opazke, ki ne zadenejo jedra razmer, čemur 9e pa ne smemo čuditi in česar se g. pisatelj sam dobro zavedi; saj so ti članki nastali pod hipnimi Vtisi, tekom pisate-
ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA.
— Konec. —
DODATEK K ZAPISNIKU ČETRTE REDNE KONVENCIJE J. R. Z.
Na četrti seji, dne 12. marca popoldne, ko se je poimensko glasovalo o predlogu odseka za resolucije glede odškodnine 'Pro-letarcu' oz. J. R. Z. in popravku br. Somraka k tej po odseku predloženi resoluciji, je poimensko glasovanje izpadlo, kakor 3ledi:
"Prvo glasuje zbornica za predlog. br. Somraka, ki predloga, da se iz resolucije, predložene po odseku, črta svota $1,-500.00 in vstavi svota $1,000.00.
Za popravek $1,000.00 glasujejo:
Zavertnik, Turk, Stefančič, Somrak, Cainkar, Udovič;
Proti popravku v resoluciji glasujejo:
Godina, Jerant, Zornik, Zaitz, Zalaznik, Aleš, s. Aleš, s. Udovič, Obid, Jurca, Lučič, Oven, Gottlicher, Todorovič, Bezlaj, Furlan, Taučar.
Sr.-Artač in Vogrič se vzdrži-ta glasovanja.
Predlog za popravek v resoluciji propade 6 proti 17, 2 se vz-držita glasovanja.
Nato se glasuje za resolucijo brez popravka ali dodatka, kakor predložena po odseku za resolucije; glasovanje izteče kakor sledi:
Za resolucijo glasujejo:
Godina, Jerant, Zornik, Zaitz, Zalaznik, Aleš, s. Aleš, s. Udovič, Obid, Jurca, Lučič, Oven, Gottlieb c:\ Todorovič, Zezlaj, Furlan, Taučar.
Proti resoluciji glasujejo:
Zavertnik, Turk, Stefančič, Somrak, Cainkar, Udovič, Artač;
Vogrič se vzdrži glasovanja.
Predlog za resolucijo brez popravka ali dodatka, kakor predložen po odseku, sprejet 17 proti 7; 1 se vzdrži glasovanja.
Odbor Zapisnikarjev IV. Konvencije J. R. Z.
-,Q-
IZVLEČEK ZAPISNIKA I.
REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA J. R. Z. PO IV. REDNI KONVENCIJI J. R. Z.
(Izgl. urada J. R. Z.)
Seji predseduje br. Zaitz, zapisnik vodi Zalaznik. Na seji so navzoči člani stare in nove eksekutive J. R. br. Aleš, s. Aleš, br. Godina, Gottlicher, Lučič, Oven, Taučar, Udovič, s. Udovič, Zavertnik, Zalaznik, Zaitz.
Zapisnik zadnje seje sprejet, kakor prečitan. Z odobrenjem zapisnika zadnje seje je končano delo stare eksekutive. Nov odbor imenuje br. Aleša predsednikom seje, ki zavzam ; vodstvo seje.
Prva naloga novega gavnega odbora je, da se konstituira v dve eksekutive, kakor predpisujejo nova pravila.
Br. predsednik odpre nominacijo za eksekutivo J. R. Z. No-minirani so: Aleš, Godina, Lučič, Zavertnik, Oven, Taučar.
Nominacijo sprejmejo: Aleš, Godina, LuČift, Zavertnik, Oven. Število odgovarja pravilom, nakar jih predsednik proglasi izvoljenim.
Nato odpre br. predsednik nominacijo za eksekutivo A. J. C.
Ijevega kratkega bivanja na ju-goslovenskih tleh. Iz vse knjige pa veje prisrčnost in razumevanje In zato moramo biti g. Rosz-kowskemu resnično hvaležni.
Njegova knjiga je prva stopinja s poljske strani v spoznavanju nove Jugoslavije. Upajmo, da jej bodo kmalu sledile druge! Znamenja so že dana: Krakovsko mestno gledališče uprizori v kratkem Cankarjevo "Pohujšanje v dolini šentflorijanski", v Varšavi pa izide še letos antologija iz Cankarjevih novel v poljskem prevodu. Tud'i na bregovih Visle naše ime ni več tuje.
B'd. Ltd. Nominirani so: Taučar, UUdovič, s. Aleš, Gottlicher, s. Udovič, Zalaznik.
Nominacijo sprejmejo: Udovič, s. Aleš, Gottlicher, s. Udovič, Zalaznik, katere predsednik proglasi izvoljenim v eksekutivo A. J. C. B'd. Ltd.
Ker pravila zahtevajo, da mora imeti eksekutiva A. J. C. B'd., Ltd. še 4 trustees so ostali člani glavnega odbora, to je: Taučar, Artač in Turk imenovani trustees, k tem pa je izvoljen še br. Godina iz eksekutive J. R. Z.
Na predlog br. Zavertnika se sklene, da ima vsaka eksekutiva pravico sklicati sejo celega glavnega odbora, Kadar hoče sklicati sejo glavnega odbora eksekutiva A. J. C. B. Ltd., tajnik tega odseka obvesti tajnika eksekutive J. R. Z., ki je dolžan po pravilih sklicati sejo.
Br. Zalaznik predloži seji resolucijo glede reciprocitetne pogodbe med Ameriko in Jugoslavijo, kakor to nalaga zadnja konvencija. Resolucija je z malim popravko-.vi br. Zavertnika sprejeta.
Resolucija se glasi: RESOLUCIJA.
JUGOSLAVENSKO REPUB-LIČANSKO ZDRUŽENJE, politična organizacija ameriških Jugoslovanov, s sedežem v Chicago, Illinois, dobiva od svojih članov in somišljenikov nebroj i konvencije, da dobi vsak član ek-
je samo formalnost in ni vzroka še za nadaljnje zavlačavanje or strani jugoslovanske vlade.
V interesu jugoslovanskega delavstva y domovini, smatra Jugoslovansko Republičansko Združenje svojim dolžnostim, da opomni vlado v Beogradu, da nemudoma podpiše reciprocitet-no pogodbo z Zedinjenimi Državami Severne Amerike, da bedno delavstvo, ki je pri tem prizadeto, pride do upravičenih ded-ščin, katere v svojem bednem stanju neobhodno potrebuje.
SPREJETO, dne. 23. marca 1921, na prvi seji eksekutive J. R. Z. po IV. redni konvenciji J. R. Z. v Chicagi.
Po nalogu:
IV. Redne Khnvencije J. R. Z. Eksekutiva Jugoslovanskega Republicanskega Združenja.
Resolucija se odpošlje br. Kristanu v domovino, cla jo predloži ustavotvorni skupščini, ki naj urgira, da se omenjena pogodba nemudoma podpiše in reši to mučno situacijo.
Nadalje predloži seji br. Zalaznik dodatek k zapisniku konvencije, to je k četrti seji, ko se je glasovalo o predlogu odseka za resolucije in popravku br. Somraka. Seja uvidi, da je dodatek potreben in upravičen, nakar ga sprejme.
Nadalje stavljen podpiran in sprejet predlog, da glavni urad nabavi dovolj zapisnika zadnje
pišem, v katerih se apelira, da porabi organizacija ves svoj vpliv, da se med Zedinjenimi Državami Severne Amerike in Jugoslavijo, katero nekateri tudi imenujejo Državo Srbov Hrvatov in Slovencev, nemudoma sklene rs~ ciprocitetna pogodba.
Zedinjene Države Severne Amerike so med vojno zaplenile vse dedščine, ki naj bile izplačane dedičem živečim v državah, ki so bile v vojni z Ameriko. Ta imetja so sedaj hranjena v Washingtonu po "Alien Property Custodian."
Med temi zaplembami so tudi dedščine, kj naj bi bile izplačane Jugoslovanom v domovini, to so dedščine zapuščene po v Ameriki um rlih Jugoslovanih, za časa vojne se oficijelno avstrijskih državljanih. Največ tega zaplenjenega premoženja Jugoslovanov obstoja v posmrtninah, izplačanih po raznih jugoslovanskih podpornih organizacijah.
Uprava "Alien Property Custodian" v Washingtonu ne more izplačati dedičem zapuščin, dokler ni med Ameriko in Jugoslavijo oz. Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev sklenjena recipro-citetna pogodba.
Vse ostale države v Evropi imajo omenjene pogodbe z Ameriko že podpisane in neumevno nam je zavlačevanje od strani jugoslovanske vlade, vspričo dej. stva, da je vlada Zedinjenih Držav Severne Amerike storila že pred desetimi meseci vse potrebne korake, da se sklene recipro-citetna pogodba med njo in Jugoslavijo.
Jugoslovanski delavec, ki trpi splosno pomanjkanje vsled pravkar minule vojne in nje posledice neurejenih raamer, in ki je prvi poklican, da spravi novo državo na noge, je tisti, ki trpi vsled tega zavlačevanja.
Podpis reciprocitetne pogodbe
sekutive po en iztis in da se pošlje dovolj na vse naše somi šljenike v domovini.
Stavljen, podpiran in sprejet predlog, da celokupni odbor odločuje o razpustu urada. Ko bo br. Zalaznik poročal, da je delo, katero še preostaja po konvenciji končano, se snide cel odbor, ki razpusti poslovanje gl. urada.
Br. Taučar poroča o J. R. Z. obligacijah. Poročilo se vzame na znanje.
Br. upravnik prečita pismo Joe Britz-a, ki se nanaša na zadnjo pošiljatev A. J. C. B. Po kratki debati sklene celokupni odbor, da se vstopi z omenjeno stranko v korespondenčno zvezo in zadevo reši v smislu debate.
Zatem se eksekqtivi J. R. Z. in A. J. C. B'd., Ltd. konstituirati sami zase, tako da so odbori za bodoče kakor sledi:
Eksekutiva J. R. Z.:
Predsednik ....... Frank Aleš
Tajnik ........ Philip Godina
Pomož. tajnik .... Joško Oven
Blagajnik ......Philip Godina
Clan odbora ...... Milo Lučič
Za eksekutivo J. R. Z. podpisujeta čeke:. Godina in Aleš.
Eksekutiva A. J. C. B'd., Ltd.:
Predsednik......Frank Udovič
Tajnik ..... Frederic Zalaznik
Blagajnik ......... Gottlicher
Trustee........ Frank Taučar
.. ..........John Artač
............John Turk
.......... Philip Godina.
Nadzorni odbor za obe ekse-kutivi: Bartol Jerant, Anton Zornik, Lazar Todorovič.
Centralni odbor za obe ekse-kutivi: Jurca, Stefančič, Furlan.
Fr. Zaitz, Fr. Aleš,
predsednik.
F. Zalaznik, zapisnikar.
Konec.
— čifcajte
"V močvirju velemesta*
Roman i«-življenja priseljenke v Ameriki GENA m. Naročite pri AmeriSfco-Jugflstovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
JUNE loth, 1921.__" "ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
Mrs. Kaber je izpovedala.
Grmada obtežilnega materija-
la, ki se je zbrala tekom zadnjih tednov proti Mrs. Evi Kaber, ki je obtožena umora svojega moža, je nastala tako velika, da se je zgrudila pod njo, in kot posledica je včeraj izjavila, da vse priznava, in da bo povedala vse.
Docela uničena in poražena je včeraj popoldne izjavila pred o-krajnim pravdnikom Stantonom sledeče: "Zame ni nikakega u-panja več. Zdaj lahko rečem karkoli hočem, ne da bi mi ali koristilo ali škodovalo, toda moja hčiMarian je pri vsem tem docela nedolžna. Ona je samo nedolžna "žrtev okolščin. Pripravljena sem povedati vse."
Mrs. Eminia Colavito je zdaj obtožena, da ni samo napravila strupene pijače, s katero se je hotelo umoriti Kaberja, temveč da je bil to sploh njen posel in da je na ta način zastrupila tudi več drugih ljudi. To strupeno pijačo, ki jo je imenovala "medicino", je pripravljala po nekem srednjeveškem italijanskem receptu, katerega ji je izročil neki zdaj že dolgo časa mrtvi kaznjenec, imenovan Tofana, ki je svojo strupeno iznajdbo imenoval "Aqua Tofana".
Mrs, Colavito je prodajala to pijačo med ljudi, ki so hoteli zdravila za ozdravljenje kakih slabih ali dobrih lastnosti. Včasih je bila ta pijača zelo strupena in je povzročila smrt onega, ki jo je zavžil, včasih pa je bila docela neškodljiva. Sestojala je iz navadnega "popa" jw olja, ki se ga rabi za mazanje šivalnih strojev, toda ljudje so ji plačevali za majhne steklenice po $10 in še več.
Včeraj je dobil okrajni prose-kutor Stanton v roke dve taki steklenici medicin, kateri se je kupilo pri Mrs. Colavito. Mož, ki je kupil te dve steklenici, je izjavil. da mu je Mrs. Colavito obljubila, da bo njena "medicina" ozdravila njegovega brata, ki se nahaja v državni umobolnici v Newburgu. On pravi, da mu je obljubila, da bo brat ozdravel, kadar izpije za $1000 njene medicine".
Kupil je že 30 do 40 steklenic, katerih vsaka je veljala po $10 toda ker ni bilo na bratu opaziti že nikakih znamenj izboljšanja, je obupal nad uspešnostjo "me-dicinov" in jih je prenehal kupovati. Ta moški, katerega ime se ni dalo v javnost, pravi, da mu je znano, da je neka ženska takoj umrla, ko je zavžila mešanico, katero ji je dala Mrs. Colavito.
— Sinoči se je vršila seja navadnih stavbinskih delavcev, na kateri se je glasovalo tudi glede povrnitve na delo. Rezultat glasovanja danes zjutraj še ni bil znan. Kot znano, so navadni delavci prenehali z delom, ker se je njihove plače znižalo za veliko več kot pa plače boljše plačanih stavbinskih delavcev. Tudi uni-
ja stavbinskih strojnikov je sprejela resolucijo, in jo je poslala na koncil stavbinskih obrti, da isti dela na to, da se plača na-
riijo in vložila prošnjo za ločitev od Steven Czarneya, 3640 Independence Rd. Ona pravi, da je izpila na zdravje bodočega moža
JUNE 15th, 1921.
vadnih delavcev še ekrat izroči j kozarec vina v katerem, pa je splošemu razsodiščemu odboru" v ponovne razmotrivanje. Poslov ni zastopniki vseh unij pa so včeraj odločili, da se morajo delavci najprej vrniti na delo, potem bo šele mogoče kaj takega ukreniti. Navadni stavbinsld delavci so do 1. maja dobivali po 87 in pol centa od ure, zdaj pa se njih plačo znižalo na 57 in pol in GOcentov od ure.
— Denar ali smrt. Trije Cle-velandski bogatini so dobili zadnji teden grozilna pisma, v katerih se zahteva od njih od $8,000 do $10.000. Od V.R. Browninga ki je presednik Victor Browning Co., zahtevajo zarotniki $10,000, od Samuela T. Nash-a, ki je eden izmed uradnikov pri Cleveland Provision Co. $8,000, v pismu, katerega je prejel Prescott od Saginaw Lumber Co., se tudi zahteva $8,000. Vsem trem se preti, da ako denerja ne prinesejo na določeno mesto, jim bodo pognana v zrak domovja in tovarne. Nash in Browning sta se obrnila na policijo, ki jima je svetovala naj položita na odmerjen kraj zavoje, toda ne z denarjem, temveč nabasana s papirjem. Oba sta se ravnala po nasvetu, iz skrivališč pa so detektivi opazovali, kdo pride po
Sokolstvo.
bilo, kot je kasneje spoznala, neke vrste prašek, pod vplivom katerega je šla a Stevenom na sod-nijo po poročno dovoljenje in postala nevesta, še predno so jo učinki omenjenega praška zapustili. Poročena sta bila 23. maja.
—	V nedeljo 19. junija priredi slov. soc. klub št. 27 na Re-harjevi farmi piknik, na katerega se vabi vse zavedno delavstvo iz Clevelanda in okolice. Ako povemo, da bo na pikniku nastopil tudi pevski zbor ''Zarja" tedaj mislimo, da ne bo treba nikogar še posebej nagovarjati k vdeležbi. Na tem pikniku bo zapel tudi tJsto skladbo, ki je na zadnjem koncertu povzročila toliko zadovoljstva in odobravanja. Če ste bili navzoči, že veste katero imamo v mislih, ako pa ne, tedaj pa tudi veste, katera pot vodi v Euclid, O.
—	Samomor je poskusila izvršiti 52 letna Frances Balze, 4096 E. 5 7. St. Zdaj se nahaja v St. Alexis bolnišnici, kjer je izjavila, da je zavžila strup, radi bolezni moža, ki je že dolgo časa nezmožen za vs^ko delo.
—	Mr. Jos. Skuk, predsednik i dram. društva "Ivan Cankar", je prejel od Mestne hranilnice ljubljanske pismo, v katerem se na-
-	' J " - - w X'l » »kMVV« V*4li OV 1IU
denar; a bilo ni nikogar. Polici- znanja, da se je naložilo poslano
ja je mnenja, da je pisala vse tri pisma ena in ista oseba. Zeli se tudi, da živi pisec nekje v ColUnwoodu ker se označeni prostori, kamor naj bi žrtve prinesle denar, nahajajo v Collin-woodu in ni razdalja med njimi nič kaj velika.
Telovadbi odsek Slov. Sokola v Clevelandu je imel svoj 6. sestanek v prostorih br. Sever and Nagode. Odsek je dobil iz Ljubljane od Jugosloven-skega Sokolskega Saveza pismo, v katerem se lepo za-hvaluje za ustainovi'tev tega odseka. Priporoča, da bi se ime tega odseka od sedaj naprej imenoval Sokolsko društvo v Clevelandu vsled sklepa novosadske-ga sabora. Po kratki debati se je sklenilo, da se ime odseka spremeni kakor prej označeno. Obje-dnem pošiljajo,Sokolski znak, legitimacijo, koledar 1921 in predpis za nošnjo sOkolskih znakov. Odsek našega Sokola je sklenil, da vloži prošnjo, da pristopimo kot člani v Jugoslov. Sokolski Savez.
Novi člani: Louis Poniikvar, Fr. Rožanc, Anton Kralj, Louis Zupančič, Anton Zakrajšek, Edward Hočevar in Andy Mirtič.
Število članov je naraslo torej
na 77.
V mladinski oddelek se bili vpisani in sprejeti: Filip Stefan-čič, Frank Natlačen, Edward Str-nel, Robert Strnel, Andy Mozek, Henrik Popolak, Stefan Skulj, J. Avsec, Ludvik Cimperman, William Ažman, Louis Ažman, Rudolf Mozek, Robert Tekavc in Maksi Tdkavc; skupaj 14.
Za učitelja za mladino je bil imenovan br. Frank Krašovic.
svoto 30.000 kron pod našlo- Vaie 8e bodo vršile vsako sredo
vom: dramatično društvo Ivan Cankar, Cleveland, Ohio, in da se jo more dvigniti le v svrho zgradbe spomenika pokojnemu pisatelju Ivanu Cankarju in to samo proti podpisom predsednika, tajnika, blagajnika in pečata dru Ivan Cankar"
r, , »	,	t j i štva "Ivan Cankar" Cleveland,
—	Za kopalce. Ce bo v soboto ! q
gorko vreme, namreč vroče, se boste šli lahko že kopat v jezero; tako pravi upravitelj mestnih parkov Fred Thomas. Moški in ženski kopalci bodo letos lahko kazali kolena, toda i'enskam se priporočajo nogavice. Vse odredbe glede kopanja so iste kot lansko leto.
—	Otroci in vžigalice. Najnevarnejša stvar za otroke so vžigalice, ki jih pa zelo mikajo in če le morejo, jih kje dobijo in v kakem kotu užigajo. Včeraj so se otroci igrali z njimi za gara-šom na 5704 Central Ave. Ogenj
i se je najpreje vnel pri smeteh, nakar je objel tudi garaž, kjer je naredil za $200 škode, predno se je ognjegascem posrečilo pogasiti.
—	Jutri ob 7:30 zvečer se vrši
v Kunčičevi dvorani javen ljudski shod Slovenske Delavske Zadružne Zveze v Collinwoodu. Gre se za ustanovitev podružnice na severni strani collinwoodske na« selbine in rojaki so vabljeni, da se vdeleže shoda. Na shodu govori tudi Frank Somrak. Tudi slovenske gospodinje so vabljene, da pridejo in se seznanijo z delovanjem konzuma.
—	Kupid in vino. Ana Czar-ney, 3714 Warren Rd. je poročena šele 19 dni, a je že si^ zakonskega stanu in želi ločitve. Včeraj zjutraj je prišla na sod-
ŠEST MRTVIH, KO SE JE U-TRGAL OBLAK.
Sayre, Okla., 14. junija. — Včeraj se je v tej okolici utrgal
in petek od 6:30 do 8. ure zvečer v Sever and Nagode dvorani. Pri semnju S. N. Doma bodo pomagali sledeči bratje. J. Jemec, St. Dolenc, Joe Legat, John Sau-rich, Louis Košnik, Joe Košnik, Frank Leskovec. Br. starosta L. F. Truger poroča, da se namerava v Collinwoodu, in Euclidu, O. ustanoviti telovadni odseiki.
S tem je bil dnevni red končan. Starosta zaključi sejo ob 10:30 zv.
Frank Hudovernik, taj.
Zminj v Istri, šli v šolo in prisi lili učiteljici, da sta morali podpisati izjavo, da ne bosta več poučevali hrvatskega jezika v ta-mošnji šoli. Gospod Kleinmay-er?!
Ameriški konzulat v Zagrebu.
ki se je preselil v svoje nove prostore na Zrinjskem trgu št. 19, bo začel uradovati dne 10. maja. Vhod na stranke, ki prosijo vizum, je v Gajevi ulici 13. Vizumi se bodo deliti od 9. do 12. dopoldne. Pristojbina za vizum znaša 400 dinarjev, ki se sprejema samo v jugoslovenskih bankov-kah. Prosilci morajo predložiti zdravniško izpričevalo in potrdilo pristojne politične oblasti, da nepripadajo nobenemu društvu, ki se nahaja v protislovju z načelnimi naredbami vseh priznanih držav.
Rodoljubna novoporočenca. —
Povodom svoje poroke sta darovala Dragotin in Ela Prelog 1000 K. za našo potrebno in koristno C. M. družbo.
Za ljubljanske oslepele vojake
je podaril gospod Gašper Bolte v Ljubljani 100 K. — v spomin g. Filipa Tratnika.
MALI OGLASI
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
...............................................11111111111 j | ] 111; ] | u, 1! i H J11 n i i r...................
Naš zastopnik za
BARBERTON in okolico je
g. Silvester Lavrič
kateri je upravičen pobirati zaostalo naročnino in dobivati nove naročnike. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo..
HIŠA s tremi, štirimi ali sedmimi sobami se odda v najem. Vprašajte na 659 E. 160 St. (139
GARAŽ V NAJEM. V najem se odda garaž. Vprašajte pri predsedniku gospodarskega odbora S. N. Doma, John Marnu, 6220 St. Clair Ave. ali pa pri oskrbniku Doma, 6409 St. Clair Ave.
(141
Proda se prav poceni &ROCERIJA IN MESNICA
zaradi odhoda v stari kraj. Poišče se v uradu tega lista.
R. M. S. P.
UDOBNA POT NEW YORK—HAMBURG
ORDUNA. .18. iuniia. 30. iuliia ORBITA 2 iuliia, 13. avgusta
OR0PESA 16. julija, 27. augusta
Izredne udobnosti za potnike 3. razreda.
ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
26 Broadway	New York
IŠČE SE dekle za splošna hišna j dela; mora biti izvežbana 'in govoriti bodisi angleško ali nemško. Zglasiti se je pri Mrs. Klein, 7302 Carnegie Ave.	(140
RADA BI zvedela za naslov svoje tete, ki se je nahajala nekje v Mantani. Za njeno sedanje ime ne vem. Preje se je pisala Marija Vidmar po domače Tomeča iz Gradenca, fara Hije. Prosim cenjene rojake, ki vedo za njen natančen naslov, naj mi ga javijo, če pa sama bere te vrstice, naj mi piše na naslov Mary Kodrich, 30 Lincoln Ave., Sharon, Pa.
Duhovnik proti Srbom. — "No
va Doba" poroča, da je na kleri-oblak, vsled česar je nastala to- [:kalnem volilnem shodu v Fran
likšna povodenj, da je v njej iz. gubilo življenje šest oseb. Kot se poroča, je voda danes začela padati.
--O-
kolovem pri Vojniku kaplan F. Krajnc iz Maribora hujskal ljudstvo proti Srbom, češ vsi naši davki gredo v Beograd, od tam pa ne dobimo nič. — Omenjeni
POZOR! POZOR!
Vsi oni, ki so se prijavili pri društvih za pomoč na semnju, ki ga priredi Klub S., N. Doma so prošeni, da se vdeleže seje dne 18. junija ob 7:30 zvečer v S. N. Domu soba št. 3.
Boris Paulin, tajnik.
SOBA
j.v, UUK,U11U n,^. _ VIUOUJ5IU za ene£a a'i dva fanta se odda.
MORNARIŠKI STROJNIKI SO (kaplan je urednik mariborske Vpraša naj se na 5421 Stanard SE VRNILI NA DELO. \ "Straže", ki je glasilo najreakci- Ave- zs°rai v °sPredju-
Kadar se selite
se zanesljivo obrnite na našo tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjše truck-e za vse prilike.
TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte :Bell Rosedale 5300
John Ušeničnik 6303 Glass Ave.
Washington, 14. junija. — Delavski department poroča, da je dobil sporočilo, da se strajkujo-či mornariški strojniki po vseh pristaniščih vračajo na delo. Delavski tajnik izjavlja, da bo danes imel konferenco tudi z zastopniki ostalih štrajkujočih mornariških delavcev, in da pričakuje skorajšnje poravnave. Kot se sporoča, so strojniki sprejeli 15-procentno znižanje plače, odpravljena je tudi izredna plača za preko-urno delo,
--O--
Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali.
jonarnejših elementov nekdanje AVTOMOBIL APRODAJ. gusteršičeve klerikalne stranke. Ker nujno potrebujem denar, Fašisti izsilujejo izjave proti prodajam svoj 'avtomobil za po-poučevanju hrvatskega jezika.— lovično ceno. Obrnite se na M. Dne 3. maja so prišli fašisti v Boič, 1 4809 Thames Ave. (141
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
Trgovino s sladščicami
CONFECTIONERY od LOUIS ZUPANCA
in se prav toplo priporočam. Postregel vam bom z mehkimi pijačami, sladoledom, sladščicami, cigarami, cigaretami in z raznim drugim tobakom.
JOSIP FRANCEL
1066 ANSEL RD.	Cleveland. Ohio.
SQUIRE EDGEGATE ——»Youl) H;ave to Agree That Mr. Simpkins' Argument Carries Logic!
\ s — , _. . --> r	--" ^ —
.....................................lit:.......................
DELNIČARJI SLOV. N. DOMA.
POZOR!
Dne 15. junija -1921 se vrši V Rude - Božeglava dvorani (prej Birkova dvorana) izvanrefina delničarska seja S. N. Doma. Pri-četek ob 7:30 zvečer. Ta konferenca je sklicana v svrho odobre. nja ali pa spopolnitve načrta in proračuna za novo poslopje. Ker je ta seja jako važna so vsi delničarji uljudno vabljeni, da se iste vdeleže. Kdor se ne more sam vdeležiti naj pa pooblasti druzega delničarja, da ga bode zastopal na omenjeni seji. Tozadevna pooblastila se dobe pri tajniku L. Medvešek v S. N. Domu št. 6.5Jb pondeljkih in petkih zvečer od 7 do 8 ure. Vsi na to sejo. L. Medvešek, tajnik. iimi«Hniwniujiniiiiamiiin|iiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiaiiiiiiii
■BSBBBEIBBHW8BE1HH
DR. J. I ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 63. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let.
DEH
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN CO.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
TvorniSka znamka reg. t pat. nr. Zdr. dr.
Slaven že več kot 50 let.
Glejte za tvornlSko znamko
SIDRO.	|
Novi ceniki!
Ravnokar smo dobili nove cenike farm v katerem dobite slike poslopij in raznih poljskih pridelkov. Ceniki so pisani v angleškem jeziku. Kdor ga hoče imeti, naj pride ponj
JOHNZULICH
Farm Agency. 6313 ST. CLAIR AVE. Cleveland, O.
00
® KrH ® 1) I=1 ® F-^-I # I
Vas bolijo zobje?
Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči in tudi revrnatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar.
Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopojnim delo v parih
tednih. Govori se slovensko.
Dr. E. S. SNYDER
ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave.
Uradne ure od 9 do 12; od 1 do 5; zvečer od 6 do 8.
BY LOUIS RICHARD
...........................................................iiniiiiimiig
j American "Line j
Direktna postrežba
-iz
"Stari Simpkins je pač prava korenina.	"Mr. Simpkins, dovolite mi, da vam ča-	"Rad bi vas videl hoditi po našem mestu
Jlh lma, ze na Pleo,h' Pa se moram P^v stitam na vaši Čil osti vzpričo vaše visoke sta- še kakih sto let. ampak mislim, da to ni mo. pošteno podvizati, da ga dohitim."	rosti."	goče."
"I, zakaj bi ne bilo! Danes se počutim dosti krepkejšega kot pa pred sto leti."
1 New Yorka v Hamburg I
g Velike moderne Twin S Screw ladje	I
MINNEKAHDA
| (nova) samo tretji razred I
21. MAJA
| Minnekahda____30. junija	|
1 Manchuria ,.. .. 14. julija	§
| Mongolia ......28. julija	f
! RED STAR LINE I
| NEW YORK-HAMBURG §
DANZIG—LIBAU | Samland....... 16. julija §
Samo 3. razred. | Zglasite se v družbinem g |	uradu
| 9 Broadway New York |
1 ali pri lokalnih zastopnikih, g S	3
SiniiiiMiniiiiiiiiiiiitJiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiinmiHiiaiMiH"««1*
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST1*