Miroslav  Zupančič:                                          .^J
Marta.                         ,^H
Na stari postelji je ležala koscena in izmozgana ženska. ČTUe, globoko vdrte oci je upirala v iemen kot boine izbe, ki jo je pojemajoča luc leščerbe raedlo razsvetljevala, Ob postelji je sedela osemletna Buha in bleda deklica z velikimi, plašitimi očmi.
»Murta!< se je oglaaila ženska s suhira, pretrganim glasom, ne da bi odtrgala pogled iz temnega kota.
Otrok se je zdrznil; prcplašen je sledil pogledu bolnice in ni odgo-voriL Umirajoča je okrenila glavo na trdem zglavju in pogledala otroku v oči, v katerih je odseval strah, Njene prsi so bolestuo zahropele: globoka bol jih je bila izpreletela. Počasi je dvignita kosčene roke izpod odeje in jih iztegnila proti deklici, ki se je zdaj.ci stisnila k njej in skrila svoj obraz na njenein.
V očeh umirajoče so se zaleskeiale solze. Zastrmela se je v strop, kjer so se pozibavali temni kolobarjt.
»Marta!«
Dekletce ni odgovorilo, le še bolj ae je stisnilo k njej.
»Pojdi klicat očeta! V gostiliti je. Reci mu, da naj pride doinov. ker sem pri koncu.«
Otrok se je preplasen odmakml. Ni razumel njenih besed: boječe je ponovil: >Pri koncu? —<
»Da, reci mu tako!«
122
Deklica je plašno pogledala proti oknu: zunaj je bila tema in veter je bril okrog Mše.
>Pojdi, Marta! Ogrni si ruioT da ti ne bo mraz!«
Deklica je vstala, stopila po ruto in se začela počaai ogrinjati.
?Pridi sem, ti bom pomagalaU
MaJrta je stopila k postelji. Dolga, suha roka je »mahnila, ko se je iztegnila, da bi ji pomagala. Otrok se je stisnil v veliko ruto iu oči so mu obviseli na oknu.
>Pojdi!< je ukazala bolnica s pojeraajočim glasom.
Deklica je stopila k vraiom in jih z boječo roko odprla. Strah jo je bilo teme in noga ji je obstala. Obrnila se je proti postelji. Bledi, košeeni obruz jo je gledal, ustnice so se odprlc, a iz njih ni bilo glasu; samo po-fcimala ji je, da naj gre.
Oirok je pogledal proseče. nato se je vdano obrmil in stopil v tenino vežo. Vrata so se zaprla za njim.
NoČ je bila temua iii brez zvezd. Oster veter je pilial. Kraj je bil samoten: pot do vasi je držala skozd gozd.
Deklica je stopila iz hiše in se plašno ozrla naokrog. PiŠ vetra jo je •objel: skoraj bi bila omahnila. Stopila je par korakov naprej in obstala. St^rah jo je bilo gozda in «amotne steze.
sPojdi po oceta!« ji je ukazal neki notranji glas, da se je zdrznila.
Tesneje se je zavila v ruto in stekla po razpokani, zamrzli cesti. Krajci in franže ruie so plapolali v vetru
Zdajci je pot presla v zaiišje, se vila med visokimi drevesi in se spu-stila nato po klancu v vas.
Deklica je že težko sopla,
^Pri koncu? — Kaj to pomeni? — Da, da, mamica bo pila zdravjla in ¦fconec bo njenih holečin, — Oče ima s seboj zdravila. maniica bo pila in... konec ... konec ... konec .,,«  si je ponavljala.
Iz daljave se je slišalo zvižganje vetra.
Dospela je v vas in se ustavila pred nizko, umazano krčmo. Okna so iila zasopena: izza njih je prihajalo hripavo petje. Otrok je stopil k oknu, «e vzpel na j*rste in pritisnil obraz k Šipi, da bi \"idel v sobo. Zavese so zastirale okno; le ozek trak ob robu jo b,U nezastrt, toda sopara je bila iako gosta, da so se videle za njo samo spaČene sence.
sTata, tata!« je p*olglasno ihtela. ^Oh, ko bi prišel sedaj ven! Povedala bi mu, da ga kliče mamica, ker je... Konec... Žakaj mi ni povedala, kaj io pomeni? Tata ve in nri bo povedal. Gotovo ve; saj mi je ukazala mama, jiaj mu rečem tako. Pridd, tata!«
Bala se  je  stopiti v  krcmo.
»Tain notri so tako hudobni ljudje! — V krčmah poseda vedno liudobec, zato je tudi tata ... Tata! — Oh iie bo prišel, nikoli ne bo prišel! — Kako da ne ve, da sem jaz tukaj? — Tata ... ia .. .U
»Otrok, kam pa zijaš?«  se je ogiasif poleg nje glas.
Deklaca se je hipoma odmaknila od okna in pogledala preplašena tujca. Biil je vi.suk niož, rdečega in veselega obraza, oči so mu dobrohotno mezikale.
^Čigava si?c jo je vprašal, ko je videl strah in osuplost v njenih očeh.
Povedala mu je in nato tiho an boječe dodala:
^Prišla sem klicat očeta. Mama je rekla, da naj pride domov, ker je pri koncu.c
^A tako?« je rekel z zategnjenun glasom. >Pojdi z mano!
123
Pcijel jo jc za roko, ki mu jo je plaho prepustila, odprl je vrata in jo mehko potisnil pretl seboj  v sobo.
¦ V sobi je biil velik~hrup in vse zakajeno otl tobačnega diina. Pri mizali so sedeli pivci in se vneto pogovarjali. Bili so že vsi vinjeni. Časih je kdo hripavo zapcl, nesel kozaTee k ustom, ulihnil, tla ga je izprazn.il in nato nadaljeval zaspano petjt\ gledajoc malomamo kozarec, ki ga je vrtel med prsti. Med nnzami se je sukala debela krcmariea, se prijazno smehljala,. odgovarjaia na neslane šale in   ... donaŠala vina.
Oeklica je bojeČe obstala pri vrntih: velike, plašne oČi so se oziral& po sobi, Bala se je krčme in teh ljucH.
V oddaljencm kotu izbe je sedel ujen oct\ Bil je skloujen nad niizo, 7. razniršeuimi lasmi, s klobukom potisnjeniai na tilnik in je kvartal.
- JanezU jc zakričal mož, ki jo bil pripeljal v sobo. s-Tvoja stara je-pri  koncu.«
»Pri koncu?«: je pijauo zazelial in se leno obrnil. Oči je <.imel motne i» krvave, ustne mokre m spačeue. : Tako! Ali ste mi prišli povedat? Mar bi jo bili wl konca odmaknili.*
NavzoČi so bugili v hrupcn smeh. Čule so se razne apazke. Okrenil se je zojiet k mizi j*ji nadaljeval igro. Zdajci se je nečesa domisJil: »Pridi sem!« jc ukazal otroku.
Deklica se m zpanila.
»Na, nesi to stari! Reci ji, da je to zaduji denar, ki sem ga zavrgel zaujo. Rajši bi ga bil ztipdl!« je rekel in ji pomolil slekleničico z zdravilora,. po katero je bil sel že zjutraj.
Otrok jo je bojecc vzel: obstal je za trcnutek, nato je šel zbegano do vrai, jrili odprl in hitro izgiiiii.
jMania, sedaj iinam zdravilo! — Xcš, mamica, boŠ pila in boš ozdra-vela. Oh, ne, mamica, saj ne boš umrla, saj ne... Ktiko so budohni tisti ljudje in tatn... Nc, niama, nc smcš umreii!« je polglasno zailitela.
Tekla je po klancu tmvkreber. Veter ji jc pital v obraz; vclika ruta «e ji je oplctula med tiogami. Spotcknila se je ob koncu na zamrzlj cesti, spoteknila se je in padla z z-okami naprej. Stekleničica, ki jo je krcevjto stiskala v pesii, se jc razbila: na otrokovi dlaiii se je prikuzala dolga, črna lisa. Deklica je zajokala na glas in se hitro pobrala. — v-Zdravilo! — Ma-mk-a l>o umcla in jaz bom kriva, jaz .. .<
Sklonila se je: na cesti je bil črn njadež. Zaihtel* je. Krvaveco roko je krČevito pritismila k ustoni in se vgriznala t prste. Oči je imela vse v solzah.
m\c, marnica, ne smeš umreti, ue smes!«
Stekla je naprcj, krcevito ihteČ.
Jaz bom kriva, ker seni razbilu. — Oh, zakaj se je moralo tako zgo-diti? — Mama čaka zdravila in jaz... Pri koucu! — To pomensi? ¦— Zakaj ui rekla: »Umrla bom.< — Kako je dobra! Ni rekla tako, ker je vedela, da bom jaz kriva in ni hotcla, da bi bila žalostna. — Ko bi vsaj tudi jaz umrla! Mama, odpusti ini!«         •
Prišla je do bise iu je obstala. Skozi okno izlje je prihajala medla, pla-polajoca svetloba.
v/.a tistim oknom leži maiaicu in ue vc...<
/aihtela jt\ Stisnila sc je k vratom: bala se jiih je odpreti,
»Mamica čaka zdravila. Ko bi vsaj tukaj umrla!«
Naslouila je vročieno čolo na krvaveČo roko, ki je držala za kljuko. Težko je sopla iji polglasno ihtela, iz oči so ji kapale debele solze.
>Jaz bom kniva... Odpusti mi, mama! Saj boiu tudi jaz umrlaU
124
Opogumila  se  je  in  pritisnila  na  kljuku:   vrata  so  zaškripala in  se ociprta. Stopila je pocasi in plašno skozi vežo v izbo.
1          Bolnica  je ležala  nepremieno z priprtimi oemi. Med  trepalnicami in
na temnih kolobarjih pod očini so sc lesketale strjene solze. Na rumeno-bledem obrazu je odsevala medla luč leščerbe. KošČene roke so ležale na odeji iztegnjene ob telesu.
Deklica se je plasuo približala postelji, striueč v ktJŠČeni obraz. Tre-petala je, kajti bala se je le grobne tišine.
sMamica spi«, je dahnila.
Skloaila se je iia materino roko, naslonila nanjo svoje vroče čelo in zaihtela: »Mamica, odpusii!*
Luč je zaplapolata mocneje in st* vtrnila: ])riraanjkovalo ji jl* lwlo ulja.
»Mamait jc zaplakala glasno.