AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 259 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 2D, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. NOCOJ JE ROOSEVELTOV SHOD "Ameriška Domovina" priporoča prave prijatelje delavstva. Volimo za Roosevella, Daveya, Mihelicha in sodnika Lauscheta Odkar so prišli prvi naseljen-' ci našega rodu v Cleveland pred dobrimi 50. leti, in začeli orati ledino na društvenem, gospodarjem in političnem polju med Amerikanci, ni bilo še toliko zanimanja za predsedniške volitve, kot ga imamo letos v Clevelandu in širni slovenski okolici. Naš narod, ki je med prvimi v Clevelandu, po zavednosti, značaj nosti in visokem političnem razumu, je že dosegel mnogo v ameriški javnosti. Ponosni smo, ker je "Ameriška Domovina" na Polju poštenega ameriškega državljanstva mnogo pripomogla k temu. Od časa do časa je potrebno, da v javnosti pokažemo svojo moč in našo ameriško zavest. Potrebno je to, da potem vedo državne, okrajne in zvezne vlade, koliko nas, ki smo državljani in da imamo veliko pravico odločevati, ko se plete usoda naše nove domovine. Nocoj večer je prilika za vse naše slovenske kot tudi bratske hrvatske državljane, da se pokažejo v vsej svoji sili in pridejo "a politični sestanek Roosevelto-vih demokratov, ki se vrši v ve-liki dvorani S. N. Doma na St.; Clair Ave. Pokažimo se, da bodo nasprotji, izkoriščevalci in izdajalci j "as in splošnega ameriškega de-' lavstva vedeli, da smo mi v progresivnih demokratskih vrstah; 111 da zahtevamo, da je vodja i Na shodu nocoj večer bo govoril governer države Ohio, Martin L. Davey, ki je zopet :andidat za izvolitev. Governer )avey ima sijajni delavski record za seboj, ko je tekom dveh et svoje administracije do.sled-io zavrnil vsak klic, da pošlje /ojaštvo v mesta, kjer so bili de-avski štrajki. Governer Davey je vselej izjavil, da vojaštvo je a sovražnika Amerikancev, ne za streljanje delavcev! Vse delavske organizacije ga toza-ievno podpirajo. Shodu bo predsedoval predsednik Demokratskega kluba v 23. vardi, Mr. John L. Mihelich, ki je prvi slovenski kandidat v zgodovini Zedinjenih držav za kongresmana. Mr. Mihelich se je odločil za kandidaturo, potem ko je .sedanji kongresman, laži-demokrat Martin L. Sweeney izdal predsednika Roosevelt a. Brez vprašanja je, da če potegnemo Slovenci in bratje Hrvati v 20, kongresnem okraju skupaj s Čehi, Poljaki, Slovaki, Litvin-ci in s preteženim številom ostalih ameriških državljanov, da imamo najbolj sijajno priliko Mihelicha izvoliti v kongres. In končno: prvič v tej kampanji boste slišali našega sodnika Frank J. Lauscheta, ko bo A Governer Davey, sodnik Lausche, Mr. Mihelich in drugi odličui govorniki vas bodo pozdravili V torek, 3. novembra, bomo imeli priliko izvoliti 59 javnih uradnikov v Clevelandu in v Cuyahoga county. Volivni dan je vaša prilka, da odločujete, če želite imeti tako ali tako vlado. Glede predsedništva Zedinjenih držav dobite pojasnilo na drugem mestu današnjega lista. "Ameriška Domovina" je skozi 40 let svojega obstanka pozivala rojake, da postanejo ameriški državljani. In kakor hitro :o postali državljani, smo skrbeli, v kolikor je bilo pač mogoče, da so naši ljudje dobili zaslužek, denar, da so se lahko preživljali. Enakega rekorda nima noben drug slovenski časopis v Ameriki. V najtežjih časih ameriške depresije, smo na primer izvolili v Clevelandu za župana demokrata Millerja. 677 naših rojakov je dobilo delo ocl župana Millerja, potom posredovanja sodnika Lauscheta, in to v času., ko .se ..dela nikjer drugje ni moglo dobiti. V istem letu, 1932, je bil izvoljen za kongresmana v 20. okraju Martin L. Sweeney. Takoj jotem ko je bil izvoljen kongres- manom in ko je slovesno prisegal na predsednika Roosevelta, ga je izdal. Ako Sweeney ne bi bil za Roosevelta, bi propadel že takoj pri volitvah v letu 1932. Sweeney se kot kongresman nikdar ni zanimal za naše interese. Okoli nas, ki predstavljamo 50,000 mož in žena broječi narod, pride ob času volitev in skuša dobivati glasove. Par let smo Sweeneya poslušali, potem p,a, ko smo pronafli, da deluje direktne proti našim interesom in preti vsakemu' predlogu Roosevelta, smo se odločili, da vržemo Sweeneya v politično pozabljenost. Pomnite, slovenski in hrvatski državljani, da imate moč v 20. kongresnem okraju, da porazite Sweneya. Pomnite, da je kongresman Sweeney odžrl našemu narodu skoro dva miljona dolarjev, ko se je kot demokrat zvezal z razvpitim republikancem Davisom in požrl našemu narodu kruh in zaslužek, ki ga je razdelil Slovencem bivši župan Miller! Ako želite, da boste imeli v resnici pravega zastopnika v kongresu Zedinjenih držav, na- redite križ v krogu pod petelinom jutri, prekrižajte in prečrtajte ime na isti koloni, Martin Sweeneya, potem pa poglejte v zadnjo kolono predsedniške glasovnice in naredite križ pred imenom John L. Mihelich. Tako boste vi državljani vsaj deloma poplačali tatvino dveh milijonov dolarjev, katero je povzročil kongresman Sweeney, ko se je zvezal z republikanci, da so dobili v roke mestno vlado pod Davisom, ki je vrgel na cesto 600 naših rojakov. Volili bomo za sodnika Frank J. Lauscheta, ne samo, ker je odličen sin našega naroda, pač pa tudi, ker je zmožen in ugleden ameriški državljan. Nadalje volili bomo za državnega senatorja Wm. Boyd-Boiča in za državnega poslanca Joseph Ogrina in za county komisarja Joseph Moharja. Končno pa še enkrat: Naredite na predsedniški glasovnici križ v krogu pod petelinom. Potem poiščite ime Martin Sweeney v isti koloni, prečrtajte to ime in naredite križ pred imenom John I.. Mihelicha. Čas je, da dobimo svojega zastopnika, v kongres! En sam delavec Edini delavski vodja, ki se je dosedaj izjavil za izvolitev Londona bodočim predsednikom, je George Loughlin, prvi pomožni predsednik unije železniških strojevodij. Loughlin je izjavil, da Roosevelt ni bil pošten napram železniškim uslužbencem. Njemu je odgovorilo kakih 200 uradnikov raznih železniških unij, rekoč, da se imajo unije predsedniku zahvaliti, da niso danes razbite. Zahvala vsem ameriškim Slovencem ameriškega naroda, Franklin Roosevelt, ponovno izvoljen! javno na pozornici S. N. Doma govoril za Roosevelta in Mihelicha. Ako se v resnici zanimate za uspeh svojega naroda pri volitvah v torek, pridite in pokažite se, kako ste močni! Nocoj vam je dana prilika! Apel na dekleta! Jutri se bo rabilo kakih deklet pri raznih vo-'ivnih kočah 23. varde. Pomagale bodo z vzor-cmimi volivnimi listki za sodnika Lauscheta in za kongresnega k a, n didata Mr. Mihelicha. Prošene so, da se še danes zglasi-jo na domu Mr. Mihelicha, 12-00 Addison Rd., kjer dobijo potrebne informacije. Štetje bo počasno Štetje glasov jutri zvečer, bo do zaprte volivne koče, bo jako počasno, in sicer prvič, ker bo glasovalo nenavadno visoko število državljanov, in drugič je nenavadno mnogo kandidatov. Kar se tiče Clevelanda, bomo dognali nekaj malega okoli 8:30 zvečer, potem se pa bodo oddajale vesti vsake pol ure potom vseh radio postaj. Po vseh Zedinjenih državah bo oddanih do 45,000,000 glasov, ali pet milijonov več kot v letu 1932. železniška nesreča V bližini Princeton, N. J. se Je v petek ponesrečil brzovlak Pennsylvania železnice, poznan Pod imenom "The Clevelander." Brzovlak je bil namenjen v Clevelandu. Ob priliki nesreče je bila ena oseba ubita, 18 pa ramenih. Brzovlak je vozil par minut pred posebnim vlakom, ki £a vporablja republikanski pred-ffdniški kandidat Landon. Nje-posebni vlak so še pravopisno ustavili, da ni zadel v ruševine prvega vlaka. Volivni dan praznik? Zastopniki raznih delavskih umj, zlasti onih, katerih člani so zaposleni pri WPA vladnih projektih, so poslali v Washington brzojav na administratorja Hop-kinsa, da proglasi volivni dan za Praznik, tako da bo vsem dana Prilika, da glasujejo. Hopkins bo zahtevi najbrž ustregel. Skebi v službi republikanske stranke Albany, N. Y., 31. oktobra. V delavskih krogih Amerike se je pojavilo veliko vznemirjenje, ko se je zvedelo za novico, da je republikanska stranka najela gotove skebe in največjo skebsko tvrdko v Ameriki, da pazi na velivni dan na "sleparije" od strani demokratov. Policija v tem mestu je že aretirala 15 do-tičnih skebov, ki so bili v službi Railway Audit & Inspection Co., katerega kompanija je bila obsojena od kongresa, da potom skebov vohuni v delavskih vrstah. -o- V East High šoli Tudi v East High šoli so imeli dijakinje poskusno glasovanje za predsednika. V šolo pohaja 2072 učencev. Izmed teh jih je oddalo 1,824 svoj glas za predsednika Roosevelta, dočim je dobil republikanski ^kandidat Landon samo 119 glasov. Lemke jih je dobil 69, Thomas 31 in Brow-der 30. V omenjeno višjo šolo zahaja več sto 'slovenskih učencev in učenk. Pijanci ne bodo volili Iz Columbusa prihaja poročilo, da je bilo policistom v vseh mestih naročeno, da preprečijo pijanim voliti v torek. Pijanci povzročajo največ težav pri volitvah, pravi državni tajnik George Myers. Oropana posojilnica Štirje roparji so prišli v soboto v pi-ostore Economy Savings & Loan Co. na 4211 Pearl Rd Odnesli so $200 v gotovini. Iz Bradley, ill. Mr. Charles Karlinger je dobil iz Bradley, 111., brzojav, da je tam preminui John Drašler, doma iz Dola pri Brezovici, soprog Mrs. Anne, rojene Smole, doma iz Kamnika pri Preserju. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek. Bodi ran j ke mu možu mirna ameriška zemlja. Mati ubila sina Iz Fremont, Ohio, se poroča, da je Mrs. Leila Carter, 37 let stara, napadla svojega 18 let starega sina s sekiro in ga ubila, nakar si je sama končala življe-i nje. Kot pripovedujejo sosedje' je ženska že cel mesec grozila, da bo umorila vso družino. i Slab uradnik Louis Pickrell, prvi pomožni ravnatelj državne komisije za kontrolo opojne pijače, je bil v soboto aretiran, ko je vozil avtomobil v pijanem stanju in je ogrožal ljudi na ulicah. Zelo nizke cene Opozarjamo na oglas Mr. Frank Gorenca, 1435 E. 55th St. V njegovi trgovini dobite ves ta teden vse blago po skrajno znižanih cenah. Volivni dan V torek je predsedniški volivni dan. Vse volivne koče bodo odprle ob 0.30 zjutraj do d'.30 zvečer. Kdorkoli je pri vratih volivne koče ob 0.30 zvečer, pride gotovo na vrsto za volitev. Pričakuje se, da bodo dospele prve vesti o uspehu volitev nekako ob polenajsti uri zvečer. -o- Kandidati trosijo silne vsote denarja Washington, 31. oktobra. Poročila, ki prihajajo v kongresni .irad za volitve, naznanjajo, da mnogi kandidati trosijo več denarja za izvolitev, kot pa bodo dobili za svojo plačo v uradih. Neki kandidat za zveznega senatorja je prijavil kongresnemu odboru za volitve, da je zapravil že $100,000 tekom kampanje. Ako bo izvoljen za senatorja, bo dobil tekom šestih let $63,000 plače. Neki drugi kandidat poroča, da potrosi teden-ko $2,000.00 na banketih in za oglaševanje po uličnih plakatih. Kongresni odbor ,ni izdal imena teh kandidatov v javnost. -o- Newyorski župan La Rev. Coughlin je zopet pre-kliceval New York, 1. novembra. Rev. Charles Coughlin, radio pridigar, je imel preteklo soboto večer radio govor, tekom katerega je predklical svoja nedavna očitanja, ko je nazval predsednika Roosevelta — skebskega predsednika. Rev. Coughlin je dejal, Iz glavnega urada demokratskega kampanjskega odbora smo dobili včeraj sledeče pismo: Ko me je vodstvo Narodnega demokratičnega volivnega odbora pozvalo, da služim kot predsednik odbora slovenske sekcije, sem to čast radostno sprejel, ker sem bil prepričan o državljanski politični zavednosti naših slovenskih rojakov. Spoznal, sem. pcj, tedaj. da so naši slovenski ameriški državljani navdušeni pristaš? našega velikega predsednika Franklina Roosevelta. Pogumna in uspešna borba proti depresiji, njegov program za gospodarsko varnost v bodočnosti, njegovo goreče človečanstvo, naprednost in poudarjanje pravic širokih mas, vse to je našlo odziv v srcu in umu naših rojakov in rojakinj. To sem vedel in sem bil prepričan, da delovanje v kampanji;: za zopetno izvolitev prefisedni-ka Roccsevelta bo jako hvaležna 1' ni'loga. Vzlic temu so me ra-; dostno presenetili mnogovrstni izrazi navdušenja za predsednika Roosevelta, ki so prišli na Narodni odbor s strani slovenskih naselbin širom Združenih držav. Vsem članom slovenskega odbora, vsem sedelovateljem v slovenskih naselbinah, zlasti pa slovenskim časopisom, ki so bili verno zrcalo naziranja naših ro-j j ako v, vsem slovenskim volivcem in volivkam — prisrčna hvala! Prepričan sem danes, da nihče izmed slovenskih volivcev ne bo ostal 3. novembra doma in da bodo vsi soglasno oddali svoj glas za ponovno izvolitev predsednika — Franklina Roosevelta. — Louis L. Drašler, predsednik slovenske sekcije pri narodnem demokratičnem volivnem odboru. --o- Davey prerokuje Governer države Ohio Martin Davey je včeraj izjavil, da !pričakuje, da bo izvoljen z 200 tisoč glasovi večine v torek, in da ne bo zaostal za več kot za 50.000 glasov za Rooseveltom Davey je vodil nenavadno živahno kampanjo za ponovni izvolitev. Gostilne zaprte Gostilne morajo biti na vo livni dan zaprte, oziroma n dovoljeno prodajati opojno pi jačo. To velja za čas od 6.3* zjutraj do 6:30 zvečer. Pozne je so gostilne zopet lahko od prte. izjava delavcev glede Landona Columbus, Ohio, 31. oktobra. Liga skupnih delavskih organizacij države Ohio, je poslala uredništvu "Ameriške Domovine" včeraj sledečo izjavo: "Delavska liga države Ohio je dobila te dni izredno poslanico od Thomas Crowe, ki je predsednik Delavske federacije v državi Kansas. Mr. Crowe, ki pozna republikanskega predsedniškega kandidata Landona, pravi o Landon u sledeče: "Governer Landon nikakor ni prijatelj delavcev, in njegov rekord, kar se tiče nastopa napram delavcem je skrajno nepošten napram delavcem. V zadnji številki časopisa "Labor World," ki izhaja v Pittsburghu, je tiskano absurdno poročilo, da je Kansas Federation of Labor odobrila Landoncvo delo. Doti-iii članek je spisal neki laži-delavski vodja, kateremu je Landon preskrbel dobičkanosno delo. "Mi izjavljamo napram vsej Ameriški javnosti, da governer Landon ni prijatelj delavcev, da, še ..več.,, on je nasprotnik vseh organiziranih delavcev. Vse organizirano delavstvo iz države Kansas soglasno podpira predsedniško kandidaturo Franklin 1). Rosevelta. -o- Odvetniki in Lausche Velika skupina najbolj pro-minentnih odvetnikov v Clevelandu je v soboto ostro obsodila priporočilo o d v e t n i š ke S zbornice, da volivci oddajo svoj Guardia bo na delu New York, 31. oktobra. New-yorški župan La Guardia je izjavil, da bo na volivni dan ves dan na delu in pazil, da se volitve vršijo pošteno. Od 6. ure zjutraj do 9. zvečer, ko se zaprejo velivni prostori, bo osebno nadziral vse volivne koče. La-Guardia je republikanec, toda je ves čas predsedniške kampanje deloval za ponovno izvolitev oosevelta. * španska socialistična vlada je zaplenila telefonski sistem v republiki. da ni mislil predsednika žaliti in slovesno izjavlja, da Roosevelt ni skebski predsednik ter ga prosi odpuščanja. To je že tretjič, da je moral Rev. Coughlin tekom kampanje prositi odpuščanja. Prvič, ko je nazval predsednika, da je lažnik in izdajalec, drugič, ko je izjavil, da je predsednik bogotajec in sedaj, ko je izjavil, da je — skeb. Mi ne verujemo, da bi Rev. Coughlin vedel, kaj govori, ker mora neprestano preklicevati, kar je govoril. -O-;- . Msgr. Burke umrl Iz Washingtona se poroča, da je tam umrl za srčno kapjo Msgr. John J. Burke, generalni tajnik National Catholic Welfare konference, eden najbolj poznanih in odličnih katolikov v Ameriki. Avto žrtve Tekom nedelje je bilo v Zedi: njenih državah ubitih 198 oseb od avtomobilov. V Michiganu in v South Carolini so avtomobili ubili po 20 oseb, v Pennsylvani-ji in v državi Texas, pa po 14. Zgubljena ovratnica V petek večer se je izgubila v okolici St. Clair Ave. in Addison Rd. siva kožuhovinasta ovratnica. Kdor jo je našel, je prošen, da jo prinese na 1034 Addison Rd., kjer dobi nagrado. * Država Texas je sklenila nadaljevati z državno razstavo v prihodnjem letu. glas- Pearsonu za Common Pleas sodnika. Ti odvetniki so izjavili, da bi se moral Pearson sam nemudoma umakniti kot sodnik radi škandalov pri Standard Trust banki. Med odvetniki, ki so podpisali to zahtevo, so tudi sledeči: Edward Bushnell, bivši predsednik odvetniške zbornice, Wm. Gordon, bivši kongresman iz 20. okraja, Parker Fulton, bivši pomožni generalni pravdnik države Ohio, Morris Philpis, Wendell Falsgraf in stotine drugih. -o——■— t___ — Vstopnice za opero Kdor želi prihodnjo nedeljo slišati sijajno opero "Nikolaj Zrinjski," naj se potrudi po vstopnico v slaščičarno Mrs. Makovec v Narodnem domu.— Opero bo proizvajal naš odlič-Ini pevski zbor "Zarja." Kot Ičujemo, je že sedaj težko do-jbiti dobro vstopnico. Zani-imanje občinstva za opero je |nenavadno in se pričakuje naj-|manj 1500 udeležencev. Stroški kampanje | Demokratska stranka je potrošila samo zadnji teden pred volitvami nekaj nad pol mi-. lijona dolyarjev. Radio go-. vori na raznih postajah so veljali nad $250,000. Skupni ) stroški demokratske kampanje znašajo dosedaj $8,430,-115, dočim so republikanci po- - trosili nad 5 milijonov dolar-ijjev. Banke zaprte [) Radi volivnega dneva bodo v ^ torek, 3. novembra, vse banke v - mestu zaprte že ob 1. uri popol-i dne. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio ___Published'dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. _Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. •»H^SS No. 259, Mon., Nov. 2, 1936 Roosevelt-Lausche-Mihelich Pred štirimi leti so naši rojaki in z njimi vred milijoni Amerikancev stradali in pobirali odpadke, da so se mož in žena ter njih otroci preživeli, ako niso hoteli umreti od lakote. Mnogo jih je umrlo radi stradanja, drugi so pa umrli od gnjilobe odpadkov, katere je dajal tedanji predsednik Zedinjenih držav — Herbert Hoover —onim, ki so bili najbolj lačni. Zedinjene države so najbogatejša dežela na svetu. Hoover, predsednik dežele v letu 1932, ni storil ničesar, da bi preprečil umiranje delavskega naroda radi lakote in pomanjkanja. Imel je pa topove in strupene pline, da je pregnal delavce iz Washingtona, ki so prišli prosit za kos kruha! V letu 1932 se je spametoval ameriški narod in je izvolil demokrata Franklina D. Roosevelta za predsednika. Roosevelt je šel na delo in končno dosegel s pomočjo kongresa, ki mu je bil ves čas zvesto na strani, da smo se otresli depresije in se je vrnil zaslužek in standard življenja ameriškim državljanom. Videli smo in čutili, kako so zgi-njali iz javnosti prostori nazvani "Hoovertown," kjer so brezposelni delavci iskali odpadke in smeti, ko so umirali pod republikansko regimentancijo tisočeri radi lakote, za-struplenja in depresijskega obupa! Rooseveltu ne morejo danes druzega očitati kot to, da je potrošil nekaj tisoč milijonov dolarjev, da je vsaj za silo potolažil lačne in nage! Landon, nesrečni kandidat republikancev v letošnjem letu, pridiga že tri mesece po deželi, da Roosevelt ni imel pravice potrošiti miljarde za lačne želodce in raztrgane suknje in obleke delavcev in uradnikov v Ameriki. Landon še ni nikdar povedal, da je njegov predhodnik, predsednik Hoover, v zvezi z velekapitalizmom, pahni! ameriški narod v sramotno stradanje, ki je brez primera v zgodovini Zedinjenih držav. Nikdar v zgodovini narodov ni bil bolj resničen pregovor, ki pravi, da mora biti sad, katerega napadajo tako številni roji, v resnici dober. Roosevelt je za ves svoj trud in delovanje napadan od številnih, toda brezpomembnih faktorjev, ki skušajo še v nadalje držati ameriški narod pod strahovlado in v pomanjkanju. Nasprotniki Roosevelta so: Coughlin, katerega so zasačili pri špekulaciji srebra, pomilovanja vredni dr. Town-send, ki je zaslužil nekako šest milijonov dolarjev za sebe, ko je vlekel ameriško starino za nos, komunisti in socialisti, in končno velekapitalisti, katerim je Roosevelt pristrigel peruti. V resnici čedna družba sršenov, katero bo ameriški narod obsodil 3. novembra. Volite za Roosevelta, kajti nikdar prej niste imeli še prilike voliti za boljšega prijatelja in človeka, ki se bori za vaš napredek. >\i t[i :|c Predsednik Zedinjenih držav sam ne more imeti nobe-■ nega uspeha, ako imamo kongres, ki mu je sovražen. Kongres dela postave, predsednik jih izvršuje. Ameriški narod ne more v svojo ogromno škodo doživeti nesreče, da bi izvolil jutri kongresmane, ki so nasprotni Rooseveltu. Kongres in predsednik morata sodelovati, če želimo, da se bo bodočnost ameriškega naroda v vseh ozirih izboljšala. V Clevelandu samem imamo mi Slovenci in naši bratje Hrvati priliko, da izvolimo lojalnega in iskrenega zagovornika Roosevelta v kongres. V našo škodo smo morali dose-daj trpeti, da je zastopal 20. kongresni okraj v Clevelandu, 1 kjer voli 20,000 Slovencev in bratov Hrvatov, kongresman Martin Sweeney, ki pravi, da je demokrat, toda je večkrat izdal predsednika Roosevelta, kot pa je petelin zapel, p redno so Krista obsodili v smrt. Največja državljanska dolžnost vseh naših državljanov je, da jutri porazimo izdajalca Martina Sweeneya s tem, da prečrtamo njegovo ime na demokratski glasovnici in volimo za dobrega prijatelja predsednika, za našega lastnega rojaka John L. Mihelicha, ki bo prihodnji kongresman 20. okraja. Naj gre sleherni naš državljan v torek na volišče in s svojim glasom porazi sovražnika Roosevelta ter odda glas za Mihelicha. Slovenci in brati Hrvati v Clevelandu se tudi zavedamo, da smo opravičeni do mnogih visokih mest pri ameriški politični, eksekutivni, postavodajni in sodnijski upravi. Do eksekutivrte uprave pridemo v kratkem, v postavodaj-nem oddelku smo pa že zastopani tako v državni postavo-daji po Mr. Ogrinu in Mr.Boyd-Boicu, kot smo zastopani pri mestni upravi potom peterih naših councilmanov. Jutri bomo pa izvolili s pomočjo poštenih Ameriških državljanov tudi zastopnika v sodnijski oddelek vlade, ko bomo volili Frank J. Lauscheta okrajnim sodnikom Cuyahoga county. Brez vprašanja je, da bo sodnik Lausche v resnici izvoljen.] Mi želimo le, da bi dobil tako ogromno število glasov izmed! vseh kandidatov, da se bo čast, karakter in zavednost Slovenskega naroda, ki se bori že 30 let za ameriško državljanstvo, ponesla v najširše ameriške kroge. Ne ostanite doma jutri! Volite za svoje ljudi, za zna-| čajne ameriške državljane. Sodnik Lausche zna biti naš. mihodnii župan, governer ali pa predsednik Zedinjenih držav! Samo zvršite v polni meri svojo državljansko dolžnost! ! f Jutri je važen dan za nas vse Cleveland, O.—Malo pozno se oglašam zaradi politike. Tako malo je dopisov letos v naših lokalnih listih v prid našim kandidatom. Včasih je bilo več zanimanja, danes pa vse nekako molči. Ali so vsi tako sigurni, da bomo zmagali 3. novembra na vsej črti, da tako malo agi-tirajo za naše kandidate. Poglejmo republikance, kako se trudijo in agitirajo. Vseh intrig se poslužujejo, vsake vrste laži in zavijanja prinašajo na dan, da bi pobili in uničili našega dobrega predsednika. Nobena laž jim ni preumazana, samo da bi se dokopali na površje in nam dali zopet Hooverjeve zlate čase nazaj in bi zopet armade lačnih hodile okrog in iskale po garbič kantah odpadkov, da bi si nasitile želodec. Pa tudi med nami Slovenci se dobijo take izgube, ki so pozabile, kaj smo imeli pod Hooverjem in se danes upajo hoditi po hišah in agitirati za republikance. Take je treba pognati od vrat. Ali smo v Clevelandu najbolj z'aspani, da tako malo pišemo dopisov v naše lokalne liste in agitiramo za predsednika? Vsi drugi listi so polni dopisov v prid predsedniku, naj bo Glas Naroda ali Amerikanski Slovenec, v naših lokalnih listih pa ni drugega kot vedni surprise partyj i, banketi, opere, Slavcki in fkrjančki in ne vem kaj še vse. Pa vedni prepiri med seboj. Kam nas to pripelje bomo videli, če bomo tako nadaljevali. Cankarjeve ustanove je bilo toliko potreba v naselbini, kot petega kolesa. Le glejte, da bomo ohranili te liste, ki jih imamo sedaj. Če dobimo slamnatega Landona, bomo imeli mogoče zopet Hooverjeve čase in potem pojde rakom žvižgat ustanova in tudi oba lista zraven. i!:.'.':.".- Saj bo itak vseeno čez 15 ali 20 let, ko mi stari naseljenci izginemo. Z nami bo izginila tudi slovenščina, naša mladina se ne bo brigala za slovenske liste, pa če se še tako trudite z ustanovami. Slovenci in slovenščina bo utonila v amerikanizmu če ne bo iz starega kraja naseljencev. In mesto da bi skupaj delali, pa so sami prepiri po naselbini in blatenje naj bo tega ali onega. Zadnje čase je bil g. Grdina precejšnja tarča naših prosvitljenih. Jaz in marsikdo je mojega mnenja, da je g. Grdina več napravil z enim samim mazineem za naselbino in slovenski narod tukaj, kot vsi taki, ki se danes zaletujejo vanj z vso svojo napredno pametjo. Ko sem bila v starem kraju, so me ljudje spraševali, če je g. Grdina tako bogat, da toliko žrtvuje za svoj narod. Vidite, tudi tam vedo zanj in za njegova dela za narod. Samo tukaj mu in ga bo podpiral v kongresu. Izdajalec Sweeney mu bo pa samo v oviro, ker mu bo metal polena pod noge ter mu nasprotoval. Ali je izdajalec Sweeney že napravil, kar je kongresman, kaj dobrega? Ne, nobene reči, razen cele vrste izdajalstva. Ven s takim kongresmanom. Saj je dovolj sramotno za 20. okraj, da ima takega izdajalca za zastopnika. če bodo vsi slovenski in hrvatski volivci oddali glas i& Mihelicha, pa bo šel izdaja-ec Sweeney na smetišče, kamor spada. Vsi za Roosevelta in Mihelicha! Pozdravljam vse volivce in volivke, ki boste volili /.a te naše može. Terezija Rozman, 992 E 64th St. --o- Naše jesenske prireditve Cleveland (Colinwood), O.— Zopet se nahajamo v dobi raznih prireditev. Iz raznih dopisov je razvidno, da se bo poleg plesov in prostih zabav vršilo dokaj lepo število tudi koristnih prireditev, kot pevski koncerti, igre, operete, opere. To je jako svetla stran našega kulturnega življenja. Saj imamo od koncertov ali dramske predstave nedvomno veliko večji užitek, kot pa od proste zabave in plesa, ki nam pusti za spomin trudne noge in težko glavo. Od dobre predstave pa se duševno poživimo in tudi izobražujemo. Mi Slovenci imamo toliko lepih pesmi, poučnih iger, operet, oper, spevoiger, da bi bil že kar narodni škandal, ako bi vsega tega gradiva ne podali v javnost. Gradiva dovolj, talentov tudi ne;manjka, torej samo na delo za narod. Pretežna večina nas izseljencev ni videlo v stari domovini drugačnega odra kot kadar smo imeli zidarje pri hiši. Ti so ga postavili, da so mogli zgradbo zidati na visoko. In vendar se dobi med nami talenti. ki delajo čast naselbinam in narodu, kljub njih zapozneli izobrazbi. Kaj pa naša mladina? Lahko trdimo, da mladina nas starejše nadkriljuje, to pa zato, ker ima lepše priložnosti se izobraziti v raznih panogah kot smo jo imeli mi. že davno je začela "mašiti" naša mladina vrzeli pri naših pevskih zborih, sedaj pa že prevzema vodilne vloge pri dramskih predstavah. To je veselo znamenje. Naša dolžnost torej jcf, posvečati več (pozor; nosi i koristnim predstavam. Koristili bomo sebi, mladini in narodu. V nedeljo .15. novembra priredi pevski zbor Ilirija svojo jesensko predstavo. Vstopnice nosijo naslov "Srce in denar" in "Fovodnji mož." To bo zopet nekaj zanimivega, že samo ime vleče. Srce — brez srca človek nekaj kalinov meče polena pod noge in ga blati. Jaz g. Grcli-nata osebno malo poznam in on mene ne. Ne mislite, da to pišem iz osebnega prijateljstva, ampak zato, ker vsakega blatite, pa če je še toliko storil za narod, če ni vam po volji. Mr. Filipič se tudi nekaj re-penči in ima nas za buteljne. Jaz pravim g. Filipiču, le počasi, mogoče- bodo še prišli časi, ko bodo dobri centi od nas, kakor so že bili. Vi ne bi bili danes to, kar ste, če ne bi bili pri buteljnih in da vam niso prav ti pomagali naprej. Takrat pa nismo bili nazadnjaki, ko smo vam nosili cente. Danes lahko psu-jete'ko ste postali visoki in visoko napredni. Svetujem vam, da le nikar previsoko ne leteti, ker pregovor pravi, da se z visokega lahko prav nizko pade. Sedaj pa še malo o politiki. Cenjeni volivci in volivke sirom Clevelanda! Dajte 3. novembra izdajalcu Sweeneyu tako brco, da se mu bo tako kolcalo, da mu bo izdajalski jezik ven padel. Vsi oddajte svoj glas za Mihelicha, ker on je za Roosevelta re more živeti, kot Ford ne more vozili brez motorja. Je pa srce večkrat tudi usodno za človeka, ako ga pustiš da ti neovi-iano razbija v tvojem telesu. Za zgled si vzemimo angleškega kralja, o katerem časopisi toliko pišejo. Denar je pa zopet ena tvari-na, ki jo ima vsak rad v posesti. Za denar se dobi marsikaj, le smrti se ne odkupiš, pa zveliča-nja si ne pridobiti, drugače ima pa veljavo povsod. Ako združimo srce- in denar, potem to že nekaj več pomeni kot ameriška mtttmmmtmmtmtmmnmtmmmtt beseda "baloney." To bo zanimiva predstava, vredno jo bo iti pogledat. Druga opereta bo "Povodnji mož." Teh sedaj menda ni več, baje so pa živeli v starih časih. Do revnih so bili zelo usmiljeni in pa bogati so bili. Kdor je bil pri povodnjem možu v milosti, mu je izpolnil tri želje. Ako so bile želje lepo zamišljene, je bilo to dctičnemu v srečo, ako ne, je bila to najhujša pokora. Ker bosta ti opereti nekakšni 3gledali, v katerih se bo videlo 'takšni smo ljudje v eni dobi in kakšni v drugi, ali po domače povedano, kaj vše stori mladenič, da si naveže dekletovo srce .n kako postopa s svojo ljubo ienico, ko je enkrat njegova. Zato se cenjeno občinstvo že sedaj opozarja, da poseti to zanimivo predstavo. Vstopnice se lobe pri vseh članih. pevskega zbora. Cena istih je 75c in 50c. Srečen bo tudi eden posetnikov, ker se bo kar s kolesom domov peljal. Vabi Ilirija. -o- Zdaj sem jaz na vrsti Cleveland, O.—Spodaj podpisana bom šla z veseljem v voliv-no kočo na 3. novembra, da volim za sodnika Lauscheta. Pa tudi moj mož bo volil isto. Krna-u bo leto dni, kar sem dobila državljansko pravico in za pri-5o mi je bil sodnik Lausche. Da je izkažem hvaležno za njegov ;rud, bom volila zanj, saj dru-?ače mu itak ne morem poplačati. Stopi torej, državljan, v torek 3. novembra v volivno kočo, pa bo še glasov preveč za našega Franka. Kdo pa ne bi voli zanj, ko je z vsakim tako prijazen in ljubeznjiv. Imeli ga bomo vedno, kot ga imamo sedaj za sina slovenskega naroda. Vsi ga spoštujemo. In kjer se pokate, vse nanj: gJeebt: Ves naroči je zanj, saj- se njegove slike bleščijo po vseh hišah, napisi so na avtomobilih. Tudi na moji hiši se blešči njegova slika. Kar ginljivo je, ko greš po ulicah ir vidiš toliko njegovih slik in napisov. Da, narod ga ljubi in bt volil zanj. Pozdrav! Jennie Mišmaš, 1404 E 53 rd St. --o- Nesramne laži o zakonu za socialno pravico Zakon za socialno varnost (Social Cecurity Act), vzako-njen pod Rooseveltovo administracijo, je bil pozdravljen od naj odličnejših socialnih organizacij v Ameriki, od merodajnih skupin socialnih delavcev, od verskih in dobrodelnih ustanov, kakor tudi od predstoječih delavskih organizacij kot največji čin socijalnega napredka v moderni dobi. Republikanski propagandist in zastopniki tovarnarskih udru-ženj se sedaj — tako dolgo po vzakonitvi — začeli kar naenkrat psovati ta zakon in ga označevati kot š vin del. Nekateri tovarnarji so šli še dalje in v nekaterih industrijalnih središčih so, dasi zakon to prepoveduje, razdelili delavcem plačo v kuvertah, nosečih sledečo trditev: "Znižanje plače. Začenši od januarja 1937 smo prisiljeni od Rooseveltovega New Deal zakona odbijati 1 % od Vaših mezd in izročiti ta odbitek vladi. Končno se ta utegne povišati do 4. Morda dobite ta denar nazaj v prihodnjosti, ali le te-daj, ako kongres dovoli denar v to h vrh o. Ni nikakega jamstva. Odločite se pred dnem 3. novembra — volivnim dnevom — dali hočete ali hočete riskirati to." To je nesramen primer lažne propagande. Popolna resnica o zakonu za socialno varnost in izpodbijanje nesramnih laži, ki jih razširjajo v sebične namene, je zapopadeno v sledeči seriji vprašanj in odgovorov, priprav- ljeni od zveze Scripps-Howard-ovih časopisov in razposlani iz Washingtona pod datumom 26. oktobra. Odgovori, niso povzeti iz ust republikanskih zlikovcev, marveč iz zakona samega. Radi resnice same in v korist pošte-lemu delavstvu je umestno, da jih vsakdo prečita širom dežele. Tu so dejstva: Vprašanje: Kaj bo moral delavec plačevati? Odgovor: Za prihodnja tri leta on plačuje 1 )d sto svojih mezd. Ta znesek se povišuje do 1. 1949, ko doseže 3 od sto, in to je, kar bo plačeval od tedaj naprej. Z drugimi besedami, ako zasluži $100 na mesec, plačuje sedaj $1.00 na mesec; po $3.00 po koncu dva-lajstih let. Vprašanje: Ali delodajalec kaj plačuje?? Odgovor: Da, on plačuje isti znesek, ki ga delavec plačuje. Vprašanje: Kaj bo dobival delavec za svoj denar? Odgovor : Dobival bo dosmrtno pokojnino, čim postane 65 let star Vprašanje: Kaj bo dobival delodajalec? Odgovor: Nič, ra-:un da se bo rešil dolžnosti, ki jo nekateri priznavajo, da bi poskrbel za privatne penzije za tvoje lastne delavce. ODBITKI PO DELODA JALCIH Vprašanje: Kako se pobira ielavcev prispevek? Odgovor: Zakon nalaga delodajalcem, da ja odbijajo od plače delavcev n ga izročajo vladi. Vprašanje: Kam gre poltem .a denar? Odgovor: V zakladnico Združenih Držav. Vprašanje: Ali more vlada potrositi delavčev dolar za dru-,re svrhe? Odgovor: Nekateri lelodajalci skušajo dajati tak /tis o tem. Res je, da je Vrhovno sodišče svoj čas razsodilo, da carkoli vlada pobira spada v splošni sklad. Ali roakon za so-jijalno varnost je ustanovil poseben starostni rezerni sklad in določa, da se v ta sklad mora .'sako leto vložiti tak znesek, da jo račun za starostno zavarovanje aktuarno zdrav. Ta znesek bo vsako leto mnogo večji, kot znesek, ki ga treba izplača-.i za pokojnine. Zakon določa, da bo ostanek sklada nosil 3% jbresti in se mora investirati v vladnih bondih. Vprašanje: Ali je ta zakon uvedel "davek na mezde"? Odgovor: Zakon govori o "davku" (tax), to pa le radi tega, da se odgovori predpisom ustave, kakor jih je raztolmačilo Vrhovno sodišče. Dejanski to ni ni-kak davek, ravno tako ne kakor ni "davek" denar, ki ga delavec vlaga v hranilnico. Ta prispevek je in ostane njegov denar, shranjen zanj, da se mu zagotovi varnost v starosti. KDO MORA PLAČEVATI? Vpraša n j e: Kateri delavci morajo plačevati? Odgovor: Vsi delavci razun poljedelskih delavcev, domače služinčadi, slučajnih delavcev, uslužbencev federalne, državnih in lokalnih vlad. uslužbencev verskih, dobrodelnih, znanstvenih in prosvetnih ustanov. Vprašanje: Ali tudi ti drugi delavci dobivajo pokojnino? Odgovor: Ne. Le oni, ki prispevajo v sklad, so upravičeni do pokojnini. Vprašanje': Kaj se zgodi, ako se delavec preseli iz ene države v drugo? Odgovor: To nič ne dene. Gre za federalni sklad in ta se nanaša na delavca ali delavko, kjerkoli naj dela. Vprašanje: Kaj se zgodi, ako je kdo odpuščen ali postane preveč bolan, da bi mogel delati ali ako se ženska omoži in preneha delati? Odgovor: Ko nehate delati, nehate plačevati v sklad, toda no zgubite pravice do denarja, ki ste ga že vplačali. Delavec ali delavka, ki nekaj časa ne dela radi kateregasibodi razloga, začne zopet plačevati v sklad, čim začne zopet delati. Ni nika-kih plačil za zamujeni čas. Plačuje se le, ko se dela. Ko dose- že starost 65 let, začne dobivati pokojnino na podlagi vsakega tedna, v katerem je delal med 1. januarjem 1937 in dnevnom, ko je dosegel starost 65 let. Naprimer: Ako mlada ženska dela pet let in se potem poroči ter ne gre zopet delat, jo upravičena do penzije, ko postane 65 let stara, ki se izračuna na (Dalje na 3. straDl) Če verjamete al' pa ne tmtman Naše "udruženje" gre v klasje, kot je bilo videti iz dopisa cenjenega zastopnika postav, g Leota Kushlana. če še enega dobimo v to prepotrebno unijo, pa bomo trije. Veš, Leo, najbolj čudno se mi zdi, da hočejo tudi ženske pristopiti zraven. Ta je pa nova, da bi bile ženske proti govorom. Se reče, so pa proti najbrže samo radi tega, ker pri banketih večina samo moški mlatijo pleve, ženske morajo pa samo ploskati. Zdaj so se pa tega naveličale. Kaj praviš, ali bi jih kazalo vzeti vmes?? Jaz jim nisem nič gotovega obljubil. Tvoje pisanje, Leo, je bilo orajt in me prav veseli, da se bahaš z menoj, ker sva skupaj doma. Ampak prvi sem jaz, da boš vedel. V odbor bi rad prišel, kaj ne. Well, v odbor že lahko prideš, ampak to ti pa že kar naprej povem, da blagajnik in p 'edsednik bom jaz. Veš, saj ti zaupani, ampak zaradi lepšega je najbolje, da odvetniki niso pri blagajni. Liga za varstvo ljudi, kot svetuješ, se mi strašansko dopade. Ampak ker si to svetoval ti, ne morem sprejeti. Ali bi ti imel kaj proti imenu "Liga za pre-zerviranje jezikov?" Prezer-viranje bi se lahko spremenilo v ohranjevanje, da ne bo kdo zamenjal ali mislil, da bomo jezike prezervirali kot volovske ali prašičje parklje. Z mojim odborom, da bi nosili govornike v ekstra sobo, kjer bi dopolnili svoje spiče, se tudi ne strinjaš. Lepo te prosim, kdaj se je pa še kak advokat s kako stvarjo strinjal. Torej ti ne zamerim. Ali so tvoj očka kdaj zakovali vola? Vidiš, tako se tudi meni lahko kak predlog sfrdama. Rad pa vidim, da si izmenjamo misli, saj jih jaz itak ne upoštevam. Tvoje namreč. Priznati pa meram, da si v tem pogledu odprte glave in nagnjen k dobrim lastnostim. Mene zdaj skrbi, kako bo naše občno zborovanje ali konvencije izpadla, ko smo že naprej proti vsakim govorom. Saj moramo vendar mi dajati drugim zgled in na naši skupščini absolutno ne bo smelo biti nobenih govorov. Banket bo pa lahko. Kaj misliš, ali bi morda navijali plošče. Predlogov ne bo nič. Kdor se ne bo strinjal z našimi predlogi, ga bomo vrgli ven. Jaz komaj čakam, da bo kakšen banket, če bož šel z menoj, bova lahko videla, v koliko se je najina, prav za prav moja, ideja obnesla in če se jo bo kaj upoštevalo. Rad bi videl tistega, ki si bo upal govoriti, če bo naju videl tam. če boš zvedel za kak banket, mi telefoniraj, ali pa tikec kupi zame. Ako imaš še kako idejo v drvarnici, je nikar ne drži v :aledju, ker ljudje komaj čakajo, da zvedo kaj več o tem. Ampak da veš, vse to je brezplačno, da se ne boš b a d r a 1 s kakšnim računom ali kontuma-com. — Serbus! P. S. Sicer pa ne misli, da sem tako neumen, da ne bi vedel, zakaj si naenkrat tako vnet za to udruženje. Ti si se spreobrnil šele po oni nedelji, ko si slišal na banketu moj govor. Torej le kar v oči si poglejmo in položimo karte na mizo. Ti ne zamerim, ker bi v nasprotnem slu-čauj jaz napravil isto, samo da te za hudimana ne morem zalotiti pri kakšnem spiču. Eden igralcev pri igri "Re-poštev" je imel v svojih mladih letih tale poklic, kot so ukazali njegov oče. Uganite, I kateri je? ! HIIIIMIimilimiH')»HWHI»lWIMHHli»«i KRIŽEM PO JBTBOVEM KOLEDAR Po nemSknm izvirniku K. M»y« DRUŠTVENIH PRIREDITEV MALI OGLASI "And When I'm Dead and Buried, Susannah Don't You Cry" Odda se apartment stanovanje, drugo nadstropje, sedem sob. Ali pa stanovanje v 3. nadstropju, pet ali šest sob. Vpraša se pri Tony Rudman, 719 E. 157th St. (260) I AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. I v Slovenskem Narodnem Domu I PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; I POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; I OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke BREZPOGOJNA POKOJ- j NINA 1 Vprašanje: Ali more kdo do- ' bivati pokojnino, ko doseže starost 65 let, ako ima kako lastnino in druge prihranke? Odgovor: Seveda. On dobiva mesečna plačila, ravno tako kakor bi jih dobival od kake družbe za zavarovanje na življenje, katera ne vprašuje, da-li upravičenec ima ali nima kaj denarja. Vprašanje: Kaj nudi' republikanski kandidat mesto Rooseveltovega načrta? Odgovor: On je mnenja, da le prav siromašni starci bi morali dobivati pokojnino; z drugimi besedami, on bi hotel odpraviti ves prispevalni sistem zavarovanja in uvesti miloščino za delavce, ki so v Cimperman Coal Co 1261 Marquette Rd. HEnderaon 3113 DOBElt premog in točna POSTREŽBA Se priporočamo F J. CIMPERMAN J. J. FRERICK8 LOUIS OBLAK TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderaon 2978 Obrnil sem torej "glavo svojega konja," kakor pravijo Kur-di, proti Evropi, pa sklenil, da mimogrede obiščem še Hadde-dine. Denarne skrbi me zaenkrat niso vznemirjale. Našel sem namreč v razvalinah babilonskega stolpa zaklad, ki je obilo zadostoval za potovanje' do doma- Tistega zaklada pa nisem izkopal iz razvalin stolpa, ampak sem ga našel na kraju, kjer sem najmanj mislil, da se bo nahajal krivični, pa vendar tako zelo potrebni mamon. Ob potoku je namreč bilo, kjer sva taborila in zdravila kugo. Halef je spal ali prav za prav ležal v globoki nezavesti, meni pa je bilo že toliko bolje, da sem lahko trezno in jasno mislil. In razmišljal sem o najinem težavnem položaju. Oslabela sva bila, brez denarja sva bila, — kako bova prišla vsak na svoj dom? Pa sem se spomnil na besede stare Mare Durime, nekdanje kurdijske kraljice, dobre ženice, ki sem se ž njo sešel gori v kurdijskih gorah in ki mi je bila zelo naklonjena. Ko sva se Poslavljala v Lizanu, mi je dala ^a spomin amulet, štirioglato vrečico iz bombaževega blaga, in rekla: "Vzemi ga! Pa dokler je zaprt, ti nič ne pomaga, če pa boš kedaj v stiski, ga odpri! — Ruh-i-kulian ti bo pomagal, četudi ne bo v tvoji bližini." Seveda, tistikrat nisem mislil, da bi mi njen amulet utegnil kedaj koristiti, obesil sem ga na vrat in ga nosil iz spoštovanja do stare kurdijske kraljice in v spomin na njo. Pa odkrito moram povedati, skoraj pozabil sem nanj. Tistikrat ob samotnem potoku pa me je mučil dolg čas. In ce Je človeku dolg čas, rad vzame tudi malenkostno, neznatno stvar \ roke, samo da se zanio-ti. In povrh tega sem res bil tudi nekoliko radoveden, kaj da Prav za prav tiči v amuletu. Snel sem ga, ga razparal in našel v njem zguban kos per-Samenta. In v pergament sta Inla zavita dva angleška bankovca. Priznam, da je kazal moj ob-raz v tistem trenutku veliko iz-nenadenje, ki pa nikakor ni bi-1° neprijetno iznenadenje. Ma-ra Durme je seveda čisto prav Povedala, ko je dejala: "Dokler •le amulet zaprt, ti nič ne pomaga." Tc-da odkod je dobiia nekdanja kurkijska kraljica angleške '■•'ankovce? No, s tem vrašanjem si nisem hotel brez potrebe in brezuspešno beliti glave. Angleške fuh-tovske bankovce lahko dobiš na vsakem koncu sveta, kolikor jih hočeš, in tudi take, ki grejo v visoke številke. Ampak — nekdanja kurdijska kraljica je bila r®s zelo bogata, zato praktična žena in zelo dobrega srca, posebej pa se je še za mene siromaka zelo zanimala. Najrajši bi jezdil nazaj v Lizan in se ji Zahvalil. Z Lindsayem sem izgubil bogatega človeka, ki pa je kil v denarnih zadevah silno dostojen in uvideven.- "Plačam vse! Plačam dobro! Well!" tako je imel navadno reči in te be-Sede so za mene reveža prav mnogo pomenile. Lindsaya si-Ce*' ni bilo več, pa amulet Mare ^urime me je vsaj za nekaj časa rešil vseh denarnih težkoč in skrbi. Ko je Halef okreval, sem mu Povedal, kaj sem našel v amuletu. Vesel je bil in njegovo veselje je bilo še večje, ko sem mu Pravil, da pojdem z njim k Haddedinom. Potovanje k Haddedinom za mene ni bila nikaka žrtev. Saj so ležala njihova taborišča na mojem potu v Evropo in bilo mi je pravzaprav še ljubše, če sem potoval v Damask po daljši, pa udobnejši poti po Tigrisu do Tekrita, od tam k Haddedinom ter črez ed-Der ob Eufratu, ko pa naravnost črez veliko puščavo. In bil sem svojemu zvestemu Halef tudi dolžen, da ga varno spravim domov in v naročje njegovi Hani. Povrh je pustil Anglež svoja dva služabnika pri I-Iaddedinih, morebiti sta bila še živa in ker sem se smatral za sir Lindsayevega dediča, sem moral tudi za njegova služabnika poskrbeti. V Begdadu sva si privoščila skrbno nego in izdaten počitek, se oskrbela z vsem potrebnim za na pot in odjezdila ob Tigrisu na sever. Za slučaj, da bi ; kdo za nama vprašal, sva na stanovanju pustila vest, da potujeva k Haddedinom. Jezdila sva mimo Samarre do Tekrita in se obrnila na za-pad v iivadi Tartar, da bi se izognila rodovom Obeid, Abu Hammed in Džowari, s katerimi si rada poraza v Dolini stopnic nismo bili posebni prijatelji. Ob Tartaru sva jezdila proti severu in srečala dan hoda južno od slovitih razvalin el-Hadr dva beduina, ki sta nama povedala, da so I-Iaddedini zapustili svoje pašnike in se umaknili na jugo-zapad proti ed-Deru ob Eufratu, ker so se hoteli izogniti neprestanim napadom mosulskega mutasarrifa. Obrnila sva se torej na zapad in našla črez nekaj dni tabor Haddedinov. Z velikim veseljem so naju Haddedini sprejeli. Saj je minilo že mnogo mesecev, odkar smo z Mohammed Eminom, šej-hom Haddedinov, odpotovali, da osvobodimo njegovega sina Amad el-Gandurja iz amadijske ječe. Koj so opazili, da Moham-meda manjka. Začela sva pripovedovati in njihovo veselje se je spremenilo v veliko žalost. Ves čas so si bili v skrbeh za nas, pa vedno so upali, da se bomo vsi srečno vrnili. Toda Mohammed je padel v boju s Kurdi in njegov sin Amad el-Gandur je šel za njimi, da maščuje očetovo smrt. Vest o smrti Mohammed Emi-na je ves rod silno potrla. Videl sem, da je bil junaški šejh pri svojem rodu in daleč črez njegove meje zelo priljubljen. V žast njegovemu spominu so obhajali v vsem rodu Haddedinov n tudi pri drugih rodovih ša- ■ marrov velike žalne prireditve in s lialefom sva morala kot očividca njegove junaške smrti neprestano pripovedovati. Amad el-Gandurja še ni bilo nazaj. Po mojem mnenju je bilo tudi malo verjetno, da se bo sploh kedaj vrnil s svojega nevarnega maščevalnega pohoda na Kurde. Tudi za njim so žalovali Haddedini. Saj je bil mladi šejh določen za naslednika svojemu junaškemu očetu. Le ena o.-eba v vsem taboru Haddedinov ni žalovala. In ta je bila Hanne, Halefova žena. Ko je zagledala svojega malega junaka, je zavrisnila od samega veselja in mu planila v naročje. Vesel jo je gledal Halef, "rožo med ženami in ženo vseh žen." In ne bom vam pripovedoval, kako je bil šele vesel, ko naju je peljala v šotor in nama pokazala malega hadžija, ki se je v najini odsotnosti prijavil k romanju po dolini solz. "In — ali veš, gospod, kako ime sem mu dala?" me je vprašala srečna mati. "Kako?" "Ime mu je — po tebi in po očetu — Kara beli Halef." Ves vzradoščen je vzkliknil Halef: (Dalje prihodnjič.) WHEN THE LEAVES BEGIN TO FALL NOVEMBER 3.—Card party in ples priredi podružnica št. 14 SŽZ v Društvenem domu na Recher Ave. 8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma. 8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma. 14.—Klub zapadnih slovanskih društev priredi igro in plesno zabavo v Sachsenheim dvorani na Denison Ave. 15.—Društvo Euclid št. 29 SDZ ima plesno veselico v Slovenskem društvenem domu. 15.—Collinwood Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-let-nice v S. D. Domu na Waterloo Rd. 15.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 15.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 JSKJ proslavi 15-letnico obstanka v novi šoli sv. Vida. 21.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 21.—Klub Slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani. 22.—Koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. 22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 29.—Diamsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma. DECEMBER 6.—Svetovidski oder: predstava, v dvorani šole sv. Vida. 20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma. 20.—Novi pevski zbor Slo-jvan priredi svoj prvi koncert ;in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. I 25.—Mladinski pevski zbor , "Škrjančki" priredi igro in bo-! žičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ! 27.—Društvo sv. Helene št. [ 193 KSKJ priredi igro "Neve- sta iz Amerike" v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Svetovidski oder: božične igre otrok, v dvorani šole sv. Vida. 31.—Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. priredi Silvestrov večer. JANUAR 2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND. 9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 10. — Koncert mladinskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 10.—Baragov zbor, koncert v dvorani šole sv. Vida. 13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND. 23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma. 24.—Svetovidski oder? predstava v dvorani šole sv. Vida. 30.—Društvo Soča št. 26 SDZ, veselica v Sachsenheim gornji in spodnji dvorani. 31.—Društvo Carniola Tent št, 1288 T. M. priredi proslavo 25-letnice v Slovenskem narodnem domu. FEBRUAR 6.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. 7.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND. 7.—Baragov zbor, spevoigra v dvorani šole sv. Vida. 28.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida. MARC 14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida. 21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma. APRIL 4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave. 11.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida. MAJ 9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida. JUNIJ 20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! NESRAMNE LAŽI O ZAKONU ZA SOCIALNO PRAVICO (Nadaljevanje z 2. strani) podlagi mezd, zasluženih v onih petih letih. SPREMEMBA DELA Vprašanje: Kaj se zgodi, ako delavec ali delavka prestopi od dela, za katero je predpisano zavarovanje, na tako delo, za katero ni zavarovanja? Odgovor: Dotičnik preneha plačevati v sklad, ali je še vedno upravičen do pokojnine, ko doseže starost 65 let, na podlagi zaslužka tekom dobe, ko je prispeval v sklad. Vprašanje: Kaj se zgodi, akc delavec umre, predno je 65 let star? Odgovor: Njegova družina dobi naenkrat celoten znesek. Ta odgovarja 3 in pol odstotkom mezd, zasluženih po 1. 1936. Z drugimi besedami, ta celotni znesek je vedno večji, kot kar je delavec vplačal v sklad, kajti dočim znaša 3 in pol odstotkov njegovih mezd, so njegovi prispevki znašali 1' < do 3'-v. Vprašanje: Kaj se zgodi, akc kdo umre nekoliko mesecev potem, ko doseže starost 65 let! Odgovor: Njegova družina dob naenkrat celotni znesek, odgovarjajoči 3 in pol odstotkon mezd zasluženih po 1. 1936, manj toliko, kolikor mu je bilo izplačano na mesečnih pokojninah. Vprašanje: Ali je mogoče, da bo kdo vplačal več v sklad, kot bo od istega dobil? Odgovor: Ne nikoli. Naj bo delavec še tako mlad, ko začne plačevati in naj bodo njegove mezde še take velike, on bo vedno dobival toliko večje pokojnine, kajti te Se naslanjajo na zasluženi znesek. Vprašanje: Ali ne bi mogel biti delavec ravno tako na dobrem, ako bi se zavaroval pri privatni zavarovalni družbi? Odgovor: Ne. Vprašanje: Ali se ta načrt tiče delavcev, ki dobivajo visoke plače, ravno tako kakor onih, ki manj zaslužijo?? Odgovor: Da, ali le prvih $3,000 delavčeve letne plače prihaja v poštev. Akc več zasluži, potent niti on, niti njegov delodajalec ne plačuje nikakih prispevkov za zaslužel čez $3,000 in le ta znesek se računa za pokojnino. Vprašanje: Kako visoke bodo pokojnine? Odgovor: To je popolnoma odvisno od Vašega zaslužka. Najmanjša mesečna pokojnina pa bo $10 in največja $85. Obnos je odvisen od tega, koliko ste zaslužili in kako stalilo ste delali. Vprašanje: Ali bodo upravni stroški tega sistema snedli velik del sklada, morda vse delodajalčeve prispevke? Odgovor: Prav gotovo ne. Tri-odstotne obresti, ki jih bo letno zasluže-val denar v skladu, bodo bržkone zadostovalo za pokritje vseh stroškov. Vprašanje: Zakaj nekateri delodajalci povedajo svojim delavcem, da bodo morali plačevati 4% na svoje mezde? Odgovor: Ako to pravijo, potem lažejo. Tri odsto je največji prispevek, ki se kedaj vplača, in ta ne stopi v veljavo za dvanajst. let. Prav mogoče je, da se med tem ta prispevek zniža. starih letih prisiljeni zapriseči, da so občinski reveži. -o—i— Policisti zanikajo obtožbe radi grafta Trije policisti v Clevelandu, ki so bili obtoženi od velike porote, da so sprejemali tekom časov prohibicije podkupino od strani prodajalcev opojne pijače, so odločno zanikali svojo krivdo in so najeli izvrstne odvetnike, ki jih bodo zagovarjali na sodni j i. Vsi trdijo, da je velika porota sliša-. la samo eno stran zvona, ko je obtožila policiste, toda stvar bo vsa drugačna, ko se bo razprav-ljalo glede tega na odprti sodni-ji in bodo morale prvotne priče . zopet pričati. Policisti se nameravajo boriti proti obtožnici z . vsemi silami. -o- Španska vlada prizna "gotova nasilja" ' London, 31. oktobra. Španski poslanik v Londonu je včeraj izjavil, da je resnica, da ) je španska socialistična vlada zakrivila "gotova nasilja" te-f kom civilne vojne Taki dogod-j ki so na redu tekom vsake ci-_ vil ne vojne. Toda tudi upor-) tiiki so enako krivi raznih zločinov, je rekel poslanik. Stanovanje 4 sobe, gorka voda, elektrika in gas, z vso opremo ali brez oprfe-me, za malo družino; garaža na razpolago. 15257 Saranae Rd. Tel. Liberty 6471. JAKO ZNIŽ ANE CE-NE VELJAVNE ZA VES TEDEN Nova ajdova moka, ft. 5c Nova ječmenova kaša, ft. _ __________5c Lifebouy milo, komad 5c Fels Naptha milo, komad____________4c Velika boxa Rinso _ _ 19c ' Makaroni ali špageti 2 funta_________15c Gold Cross mleko, 6 kant enemu odjemalcu, tri kan te za 20e Se vljudno priporočam cenjenim gospod injam od blizu in daleč, da se poslužijo te lepe prilike. Te cene so veljavne za ves ta teden. FRANK GORENC 1435 E. 55th St. JBMpBfm .•; ^ 'O'.*. ^XbMM^NiLEAsCoURT BEtJHXct coa,LSTT (iOMtto fffcyg '^him-LFNly.,. cha■ ■ • Velika otvoritev • NITE CLUB PROSTOROV 16011 Waterloo Rd. Imamo državno licenco za točenje likerjev in vseh postavnih pijač. Ob priliki otvoritve, v sredo 4. novembra, praznujemo veliko proslavo VOLIVNE ZMAGE. Igrala bo fina godba za ples. Serviral se bo najboljši prigrizek. Prosta vstopnina. Pričetek ob 8:30 zvečer. GEO. TUREK SLOVENSKA PIVNICA IN RESTAVRACIJA Asad je nagubal čelo. — "Ostarel sem že," 'je rekel. — "Že dve leti je tega, kar sem bil zadnjič na morju. Kdo ve, če se nisem že odvadil umetnosti zmagovanja? Ne, ne!" — Zmajal je z glavo in pripomnil: "Ekspedicija bo pod poveljstvom Sakr-el-Bahra, in če bo Marzak sploh s kom šel, bo šel ž njim." "Moj gospodar. . ." je pričela, nato pa umolknila. V sobo je stopil Nubijec, ki je javil, da je prišel Sakr-el-Bahr in da čaka na dvorišču povelj. Asad je takoj vstal in ko .se POLITICAL ADVERTISEMENT IZVOLITE SODNIKA BURT W. GRIFFIN na okrajno sodnijo je Fenzileh obesila nanj, se je je kratkomalo otresel in odšel. Ona je gledala za njim s svojimi temnimi, žarečimi oč-' mi in v sobi je zavladala tisi-' na, prekinjena samo od časa: do časa od srebrnega smeha j nižjih haremskih dam, prihaja-1 jočega iz dalje po hodniku. —j Smeh jo je razjezil. Zaklela i je ter tlesknila v dlani. Nemudoma se je pojavila zamorka, i mlada, vitka in muskulozna ko j rokoborec in gola od pasu;' uhan suženjstva v njenem uhlju je bil iz masivnega zlata. "Povej jim, naj store konec svojemu krohotanju!" je jezno rekla. "In reci jim tudi, da jih bom dala šibati, če me ne nehajo vznemirjati!" Zamorka je odšla, nakar je takoj zavladal molk, zakaj nižje haremske krasotice so bile bolj ubogljive glede njenih ukazov kakor je bil paša. Nato pa je poklicala svojega sina ter stopila ž njim za omreženo okno, odkoder se je videlo vse, kar se na dvorišču dogaja. Tam sta videla Asa-da, ki je govoril s Sakr-el-Bahrom, katerega je obvestil, kaj je zvedel in kaj bo treba storiti. "Kdaj odjadraš lahko spet na morje?" je končal Asad. "Cim to zahteva Alahova in tvoja služba," je odgovoril brez pomišljanja korzar. "Prav, moj sin." Ob teh besedah je položil Asad z ljubečo gesto roko na ramo korzar-ja, popolnoma prevladan po njegovi takojšnji pripravljenosti. "Najbolje bo, če odjadraš jutri zarana s sončnim vzhodom. Saj ti ne potrebuješ JVaznanilo V torek 3. novembra 1936 so volitve in delno uradni praznik. Clearing House banke ne bodo odprte za poslo-vannje na ta dan po 1. uri popoldne. THE CLEVELAND CLEARING HOUSE ASS'N. POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT SLOVENCI IN BRATJE HRVATJE, VOLITE ZA Joseph MOHAR-JA ZA OKRAJNEGA KOMISARJA (County Commissioner) Ta urad je velevažen za nas Slovence, ker Ima opraviti s starostno pokojnino, z vse vrste relifnim vprašanjem In sploh vsemi gospodarskimi vprašanji, tikajoč,imi se Cuyahoga okraja. Ako smo že zastopani pri mestni vladi, bodimo zastopani tudi pri okrajni vladi in to v osebi našega rojaka JOSEPH MOHARJA katerega vsi dobro poznate kot poštenega trgovca. Z njegovo izvolitvijo bomo Slovenci natančno vedeli kako se porabi naš denar, ki ga vedno plačujemo za okrajne namene. JOSEPH M OH AR ime boste dobili v koloni pod Union Party dolgo časa, da se pripraviš na' tako pot." "Torej s tvojim dovoljenjem odhajam, da dam ukaze za odhod," je odvrnil Sakr-el-Bahr, dasi je bil nekoliko zmeden, ker mora tako naglo spet na morje. "S katerimi galejami pa boš odrinil?" "Da zavzamem eno samo špansko galejo? Odjadral bom s svojo lastno ladjo in z nobeno drugo; ta bo popolnoma zadostovala za tako podvzetje, in pri tem bom tudi laglje op-rezal in se skrival, kar bi bilo nemogoče s celo flotilo." "Hm, moder si v svoji drznosti," mu je pritrdil Asad. — "Naj te Alah spremlja na tvoji vožnji!" "Ali smem oditi?" "Trenutek še. Tu je moj sin Mazak. On se bliža zdaj svoji moški dobi in čas je, da vstopi v,službo Alaha in države. Moja želja je, da odjadra s teboj kot tvoj poročnik na to podvzetje, in da mu boš ti učitelj in zaščitnik, kakor sem bil ne-daj jaz tebi." Nu, to je bilo nekaj, kar je prav tako malo ugajalo korzar-ju kakor je to ugajalo Marza-ku. Ker je vedel, kako zelo ga sovraži Fenzilehin sin, se je bal, da se ne bo iz tega ničesar dobrega izcimilo, če se uresniči Asadov načrt. "Kakor si bil ti nekdaj moj zaščitnik," je ponovil Sakr-el-Bahr. "Ali ne bi odrinil še ti z nami na morje, o Asad? V vsem islamu ni tebi enakega in v resnično veselje bi mi bilo spet stati poleg tebe na krovu, kakor svoje dni, ko se udarimo s Špancem." "Kaj, tudi ti to svetuješ?" je končno vprašal Asad. "Mar so ti že tudi drugi to svetovali?" mu je odgovoril korzar z vprašanjem. "Prav bi bilo tako. Torej, pojdi, moj gospodar, in bodi sam učitelj in zaščitnik svojemu sinu, zakaj to bo zanj največja čast, ki mu jo moreš izkazati." Zamišljen si je Asad gladil svojo dolgo belo brado, oči so se mu zožile: "Pri Alahu, iz-kušaš me. . ." "Naj storim še več!" "Ne, ne, več ne moreš! Ostarel sem in obrabljen in potreben tu. Mar naj stari lev lovi !mlado gazelo? Mir, mir! Nadi mojimi bojnimi dnevi je son-jce že zatonilo. . . Naj zarod .bojevnikov, ki sem jih vzgojil, obdrži to, kar je moja roka za-,vojevala in ohranijo naj moje j ime in slavo islama na Sredozemskem morju." Naslonil se i je korzar j u na ramo in vzdih-nil; oči so se mu sanjavo ne-jkam zazrle. "Bila bi to lepa avantura, res je. . . toda ne, ne, odločil sem se. Ti pojdi in vzemi Marzaka s seboj ter mi ga spet varlio domov prive-di." "O tem smeš biti prepričan, zakaj drugače se tudi jaz sam ne vrnem," je odgovoril korzar. "Ampak moje upanje leži samo v Vsevednem." Po teh besedah se je poslovil ter odšel k Othmaniju, da mu da potrebne ukaze za od-jhod. Ukazal je pripraviti veliko galejo ter jo opremiti s tri sto sužnji za veslanje in tri sto korzarskimi bojevniki. Asad se je vrnil v temačno sobo, kjer sta se še vedno zadrževala mati in sin. Povedal jima je, da bo Marzak odjadral naslednjega jutra na morje. "O, sonce, ki me greješ!" je vzkliknila Fenzileh. "Ali moj nasvet pri tebi tako malo šteje, mar ni res nič več ko prah na tvojih sandalih?" "Še manj!" je rekel Asad, ki ga je minila potrpežljivost. "Res je tako, vidim, vidim," je vzkliknila ter povesila glavo, dočim je bil za njo viden lepi obraz njenega sina. "Tako je," se je strinjal Asad. "Jutri, zarana boš stopil na galejo Sakr-el-Bahra, da se izučil za bojevnika pod vod- stvom onega, čigar hrabrost in sila sta ga naredila za trdnjavo islama in dragulj Alaha." Toda Marzak je čutil, da se mora tu pognati za mater, zato je drzno dejal: "Če bom šel sploh kdaj na morje s tem krščanskim psom, bom šel le tedaj, ko bo on tam, kamor spada: priklenjen na veslarsko klop!" "Kaj!" je zalajal Asad razjarjen. V naslednjem trenutku se je obrnil ter stal pred sinom in njegov obraz je bil tako strašen in grozen, da se je spletkarska dvojica smrtno prestrašila. "Pri prerokovi bradi! Kakšne besede pa so to!" Stopil je naprej proti Marza-ku, Fenzileh pa se je tedaj v smrtnem strahu vrgla med POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT njiju ter mu stopila nasproti kakor pobesnela levinja, ki brani svojega mladiča. Toda paša, razjarjen radi pomanjkanja pokornosti pri obeh, jo je zgrabil s svojo žilavo staro roko ter jo vrgel na stran, da se je spodtaknila in padla kakor vreča na blazine na divanu. "Alahova kletev nad tvojo glavo!" je kriknil in Marzak se je zdrznil pred njegovo jezo. "Ali te je ta peklenska mačka, ki te je rodila, naučila, da se mi zoperstavljaš in pripoveduješ, kaj boš storil in česa ne boš storil? Pri koranu! Že vse predolgo sem imel potrpljenje z navadami njene ev-|ropske sorte! Jutri odrineš s 1 Sakr-el-Bahrom na morje! — ' Dalje prihodniič POLITICAL ADVERTISEMENT Živlenjepis FRANK J. KUSA kandidata za sodnika okrajne sodnije NEDOVRŠEN TERMIN, KI SE KONCA 31. DEC. (6 TEDNOV) Stanuje na 5481 E. 135th St., Garfield Heights, O. Rojen je bil 5. junija 1905 v Clevelandu. Graduiral je iz South High šole. Adel-bert kolegija in Western Reserve odvetniške šole. Bil je izvoljen mirovnim šolnikom v Garfield Heights za 4 leta, ter ponovno izvoljen za 4 leta. Kandidira za nedovršen termin, ki traja samo šest tednov. POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT THE OFFICIAL »ALLOT 18 THREE TIME« LAROER THAW THIS SAMPLE BALLOT POLITICAL ADVERTISEMENT How to vote for President Roosevelt and his ticket. Put your cross [X] under the Rooster; then draw a line thru the names of Martin L. Sweeney and Martin L. O'Donnell Now go over to the last column and vote for John L. Mihelich and Sulzn^iin^ as shown below. "'dEM^T^IKk) jil ^KEI'UBIJ^^KKT B| COMMUNIST TK.KI'T IHj """ijNI'lN TlfKKT~ ^|| -For Pre.id.nt ® ' For Pre.id.nt IS For Pre.ident H For Pre.id.nlg 7 \lj j = FRANKLIN 0 ROOSEVELT = ALFRED M. LANDON = EARL BROWDF.R = WILLIAM LEMKE 1= ~ For Vic. Pre.id.nt = For Vice Pre.id.nl = For Vice Pr..id«nt = For Vic. Pr..i! ^ ''I ''' ' ' i = WILLIAM J. KENNEDY B EARL GRIFFITH M 'V, ,I; ' l' T V..; " ; .''; H ^. g '■ I I . _----=. ii i! vi. , ? i u = = For Audllor ol St.l. g| For Auditor ol Sl.l. : \-j ; ;j, ,1 p ji = i,, .., : , =j JOSEPH T. FERGUSON || JOSEPH T. TRACY ' ■ U, I i. ■' H^ ■' i ,.]! 1' I' ^.j'1 ^ " '1 SB | 1 ! ff j || p'jffifi'j If! ' j For Treasurer of Sl.l. H- For Tr.a.ur.r of Sl.l. PL ' ' ' | ' i M' J /,!' K'F j$H;Fif M 'jj I ;. Vj j j. !' : '=' j j S \ kiljijj S CLARENCE H. KN.SLEY H__HARRY S DAY ■ ■ ^ ^ $ ^ Mg'!! A || ^ i | j | SASH. ^ I TFH0MASO,jn'yHERBE^ -*J ) ji j j" " | | ||{ ^ \ ^| For Coner...men..t-Ler,e B For Con,r...m.n..t.L.r,. g For Con,r...m.n..l-L.,I. g = = (Ku. TERMI ' = n-.'i.O'™!!!!,..., R termi i;' ( :' ':■!! !i,!:■!!,1'VJ: i|: I;; .!; £ (V.,_m----"' " "" ""—"-Z-S WILLIAM C. SANDBERC S.! j jij'1; |j!.|;H | lil . I J = .I'l I'!. '::; ' ' ■ ■ ' = JOHN McSWEENEY = GEORCE H. BENDER g_|__g," = HAROLD G~M6S"|ER B CTITM^LL " i ||| | | Fo' 1 ^S&VZiš^'*' 1|! Come over to the Independent Ticket and 1 i!H ^ i DANIEL S EARHART = BENSON OCIER = | . W , ..... j = g __=__g put your (X) in front of John L. Mihelich to = ---—--——- £ ~ For R.pr.tentative to Con.r... Br" Fo, R.pr...nl.ll.. lo Con.r... B P , ''"'"V t01 § Š 1«h district M ».K district g represent you in Congress >. =]£. 201I1 district » ...........................— fe--------- JumPAMi_ JgL,^^ Z _ -----HSt-.-i-i»it----L Jjb. IJOHN L. MIHELICH 1 --For Stale Senelor-1--KTŠ^^--BRlŠi'HN?.1 i ■"PH'!'S-!"^-! Sj felil-SBP' ffll ! 5 I —.......I I I 1 KEITH LAWRENCE......"B""" JOHN S. CILBERT | |i 1 I *" ~gfa>n»»p J.McCmSKEY B*~ SARAH HV,E, -| | § | - — BAR, t-mcTntyre~| ----ARTnUjTicIECusE [ .„ i. I: j; K | f■'!''!' t;| f!:!, , :: -----w~y^otJL------| — RTngsleV A. TAFT g j I I I ~ For Repre.ent.tip lo C.n.rel B For R.pr...nUtj^to Gen.r.l g H g g H- PATRICK BUTLER S" THOMAS 1,1.NNtT! hOUON I g I | JOHNTOTRNE^-II--RICHARD D. BOVINCTON |j | | HTRASTH. CULLY J g EDWARD J. CHERNEY | fj | J ^^F JOSEPH R DUFFY | WIl.LIAM F. EIRICK | |j g | E i i' i ■ 11 I WILLIAM HUDLETT g THOMAS S. IRELAND p UODYHUML , ALFRED LAWRENCE | P 1 | PATKIfK P. MQNAHAN [ ~raAWK C. MAWAK. JR | | JOSEPirj; OCRIN" PAUL MARSHALL g --ALMVsMltH------------jh WILLIAM E.MINSHALL. JR. |j || | | CHARLES F. SWEENEY '^C F. PATTERSON—IN || ' jfe.' £ i | |ii ^ 1 ijj|; '1 ■ ' , ;.i' !■ ! f, | ij | M ^ Sil^^ I J I ~...... ' STEPHEN A. ZONA__Bj HARRY L. WEYCANDT g U : , g S ---JOHN V. CURRY 8 WALTER I. KREWSON M | RALPH C. KNOWLES | g ---TAMETATSEVNOLDŠ-i--WILLIAM J. ROGERS | | JOSEPH"JTMOHAR g || ____^s^__= Come over to the ln- =------g 'I, wWMiiMil . » For Proucutin« Altorn.y M For ProMcutin, Atlorn., S , S For Pro..culin« Attorney g = frank T. cullitan g Fred s. day g dependent Ticket and g Cornelius maloney |l For CWrlc ol th. Court ol H For Clerk of the Court of g put yOUr (X) in front 1 For Clerk of Ihe Court of = j| .H. | ;.. j! [ ^! ■ ■ JI i.:. :' ^'! i J'' J!=| j[ ^!'" i' i i ^ 11 i: ^! ^ I Common Pl.a. B Common Pie.. = i 1= Common Pica. = |t;i:!;l r ■ : Mi:Fk; !; I S JOHN J. pusher B thos. c.cook p 0f J0hn M. Sulzmanng alex. j. quinn g , llilh'l ' il'fljg - ---»IK^OHN M: SULZMANN 1 D^priY^^ngr ^cg" p^T^^^i 1 ^o^^j;ifiiiiiiiiiiiiiip^ ^piflpgM For County T,...ur,r H Fo, County Tr...ur.r Wwk For County Trea.ur.r fill ill 11 1 I li B»|WB3a i| JS JOHN Jy BOYLE g ALBERT H. FIEBACH M]|il^^jjH WEBSTER I■ SALLEE H |j|||||||| - a«as r ttassz | ' ~ ~M , , I For Coroner g' ' 'For Coren.r ■ ||| jI J jijjl |j III 3 ! j I; iji I |; IPj For Coron.r B | | l||;l|t! I S. R. GERBER ' |g ARTHUR J. PEARSE J||f'f]fB|lif|l||l|8S 1 CE0RGE J' CREENE g{|li!|||||||l Morski jastreb PREVEL — A. Š.