PRIMORSKI DNEVNIK postaieCia^Uppo°tovini - Cena 80 lir Leto XXVII. Št. 95 (7883) TRST, petek, 23. aprila 1971 ODOBRILI SO SKUPNO RESOLUCIJO VSEH STRUJ S formalno predvolilno enotnostjo zaključen vsedržavni svet KD Na zasedanju je imel obsežen govor predsednik vlade Colombo, ki se je dotaknil gospodarskega položaja, odnosov s sindikati in javne varnosti odobri, — Danes se je zaključilo vsedržavno zasedanje KD z s*.,*"0 res°lucije, na katero so pristale vse struje, tako da je bila ^r6nach° 0”0krena- Resolucijo so podpisali Arnaud za strujo «Nuove la De Mita za «Base», Gaspari za skupino Tavianija, Gullotti ^t'Utra'Zl^'Va- *>°P°*are” Morlino za morotejce, Grassi za »Nuova Dan i !P ^ignorello za «lmpegno Democratico«. t»jnit del zasedanja je končal ---------------------- Pa **ranke Forlani. Pred njim iuv._? ?°vorili predstavniki vseh strankinih struj. bil B^redju usedanja KD pa je bg Predsednika vlade Colom-je ’ bil zelo obsežen, saj se PerpAih vlade dotaknil vseh Sanj in vladnih vpra- 9je - *° Je značilno za zaseda-terjJ■ržaY?e'8a sveta KD, na ka-®truifln? Prišlo do kompromisa med Zračil, ■ °Pitno v predvolilnem o-Vor j 111 teko bil Colotnbov go-proej.5^^0 zel° razširjeni volilni Ho« V1, istočasno pa tudi obvez grarnatranke glede vladnega pro- z oriso1^0 ie P^čel svoja izvajanja nega J? .tako imenovanega «politič-»n kvirja*’ kot se v slikovitem besednW, 7e'° meglenem političnem niitvri 'menuje politično zavez-lieije iatlrim, *:re'1’ steank k03" nja ty,eve sredine ter vsa vpraša-, njih v,Veza,na s spremembo notra-v rf^sov zavezništva. tnnaenu„zyezi ie Colombo dejal, da ntokj.,.,; at sPrašujejo krščansko de- v resnici u3 naj izbere> da pa >e da 1 obrala še pred dalj časa in ski vi ?a. zvestobo njeni zgodovin-sobnojj’ _lsl°časno pa tudi za spopadi ’ — pa tudi za spo-da se stalno presnavlja, ue Dni;*,-?83 ie mnenja, da je gle-iasna v"6 ,°Predelitve KD povsem štabi]nA;,. zvezi je bil govor o dosti Stl 1,1 0 demokratični var- KD • svojg-Je Protifašistična in se iz De^tavi • zSodovinskega izvora zo-gov j. ba komunizmu iz istih razlogov, ka .?PI gleda z vidika napoje 'tjJ Jih je treba napraviti, saj jo jyja upoštevati stvarnost, ki jCPj ; .Podstavlja, ko se preko ji, |,j azajo pomembni ljudski slo-sVoje J1? način hočejo doseči hnedk,, '1vJeve po pravičnosti in na-Hpj , KD pa menjj da zasleduje iorai i, °!jie s totalitarnim poglede i bi se zadušile vse svo-bo-nitev 7 Vsaka pluralistična razčle-je treh ^^radi tega pravi Colombo, todeu,a Zflvrniti trditve o možnosti ^i d Ja s KPI, da pa to ne po-dje y 3 ue bodo pristali na sooče-zUstj P;ar arnentu in v družbi. Še di zavrn.. Parlamentu večina nikoli tedja sn!La ’'n ne bo zavrnila soo-*a ne> KPL kii ga obratno smatra Pojasni i nujnega, saj lahko samo >štewZadeve< treba pa je tudi ^domha da 80 njena stališča av-d.iave. ‘er da ne dopuščajo zmeš- vlade Colombo je na-^butrnf0^ n°katere težave, ki so r^yale °bnavljainju vlade le-dei 2gftlt'I1a. V prvi vrsti je nave-resno delitev med stranki je fčine glede razveze zakona dluga !rial. da je bila velika za-da ni prišlo do zelo da bodn1Ze' Sedfl0 80 se obvezali, ^>ow. branili družino in njeno ivejj' . P° zakoniti poti. V tej ^dbo n i ■’ zanimivo to, česar Co- z ^ dejal _ in torej da se ni Vpna^T^Pr dotaknil zapletenega referendiuma, ki lahko 5 Za vladino koalicijo b^^kušnjo. V]^ obsežno je nato predsednik VI%W govoril o ustvarjanju nove ^ je , pabclje In nato dejal, da vtado Pokazalo, da so pred dkrbijL ri ključna vprašanja: za-teva Joč gospodarski položaj, zah-?0thie at.se Prične.io izvajati re-zavnim ki so povezane s - odnosom s sindikati te‘ otfajV* odnosom s sindikati ter 4? ki je imelo ved- S ° Je u Stode javnega reda. ki ^ skratka za tri vprašanja, s2®d seboj povezana, in se vs«h -rj*0* Pogojujejo. Za rešitev V sZ je Potrebna stabilna vla-°brvw/te'j se lahko reče, da je he priitiv0 ^vessništvo vzdržalo res-swJe’ da se je razumelo vred-J®te ter da so bite spre- ^omembne odločitve. •dto je bilo stališče pred- vlade glede odnosa gospo-'bbiho ^^Jbnktura - reforme. Co-, Pravl, da niso dejali delav-lllCllt'duntiiVBem Italijanom, če bo dobra bomo pričali bokatere ključne reforme. * 50 obrnili ln nadaljujejo blh (ZZ^uiii glede nekaterih ključ-kot so šola, davki, z reMiZ Jug> ker vse je povezano p30 vrednostjo piače In bar posledic glede splošnega raz- ^^V 'Tr. « tega, ker se tako vprašanje, in ker so se J« treba P^^ole resno Izvajati, pa «1« resno upoštevati go- vl!ade Je nato navedel ^fc^darsk težav italijanskega go-S*^MščeZ^^a r30voja. Omenil je tev težg>e ______________ _____ Itu^ Plačilne in trgovinske bi- tudi z vso pravico dejati, Lansko leto se .je zaključilo z nekaterimi pozitivnimi pokazatelji, saj so z vladno intervencijo v avgustu odstranili nevarnost za stabilnost lire, cene niso več tako naglo naraščale, stvarni nacionalni dohodek se je zvišal za 5,1 odstotka, plačilna bilanca se je uravnovesila. Vsi ti podatki dokazujejo, da italijanski položaj ni dramatičen, kot hi hoteli nekateri zainteresirani politični krogi prikazovati. Lani je prišlo do resnih težav in nevarnosti, toda lahko smo zadovoljni z globalnimi podatki. Ne moremo pa biti zadovoljni s podatki v prvih mesecih letošnjega leta, saj je januarja industrijska proizvodnja stagnirala, februarja pa je bila nižja v primerjavi s februarjem 1970. leta. Stopnja izkoriščanja industrijskih naprav se znižuje in še zlasti resni je položaj v gradbeni industriji, elektromehanični in v industriji papirja. Iz tega sledi pa nujnost, da se okrepi delo v tovarnah, saj bo drugače težko zvišati notranje povpraševanje za ljudsko potrošnjo in za investicije. Colombo .je dejal, da vlada ne bo mogla biti neprizadeti opazovalec, temveč da bo morala uvesti učinkovite posege, da se povečajo investicije, po drugi strani pa je mnenja da .je treba anticipirati nekatere že sprejete rešitve, ki jih vsebuje zakonski predlog o reformi stanovanjske politike. Colombo je nato govoril o vlogi sindikatov, in je dejal, da ie bilo pravilno, da delavci dobijo več od pomembnih dobrin italijanskega gospodarskega razvoja, da pa morajo tako sindikati delavcev kot delodajalci razumeti nove korake pri reformiranju italijanske družbe, ki jih ni mogoče uresničiti, če se proizvodnja ne bo okrepila in če proizvodne naprave ne bodo v celoti izkoriščane. Delovni odnosi v tovarnah so nedvomno spremenjeni in delovni urniki se zmanjšujejo. Odgovor na te novosti ni v tem, da se ne investira, temveč da se išče višja raven produktivnosti z masovnimi investicijami in z napredno tehnologijo. V interesu delavcev je visoko izkoriščanje naprav. Kolikor bo ostal položaj na ravni zadnjih mesecev in ne bo interesa za nove investicije, ne bo novih zaposlitev in se dohodek ne bo zvišal. Colombo je nato izjavil prepričanje, da se večja udeležba delavcev pri dobrinah gospodarskega razvoja ne ustvarja samo z višanjem plač, saj lahko delovni ljudje izgube del svojih stvarnih plač zaradi neustreznih družbenih storitev, kot so šola, stanovanje, zdravstvo in promet. V tej zvezi je predsednik vlade mnenja, da so povsem pravno napravili, ko iščejo s sindikalnimi centralami bližnja stališča o osnovnih smernicah reform v določenih sektorjih. S tem se vlada ne odpoveduje odgovornosti o zaščiti vse skupnosti. V tej zvezi je ponovil, da je vlada v odnosu s sindikati vedno jasno ocenila, da razgovori niso enostavna informacija, niti pogajanja, temveč poskus zbliževanja medsebojnih stališč. Nato je predsednik vlade govoril o tretjem vprašanju, ki so ga morali pričeti reševati in ki se nanaša na ozračje splošne napetosti ter na številna nasilja. Omenil je prevratne sile, ki so izkoriščale ustvarjanja dežel ter nato nadaljeval, da italijanska republika izhaja iz antifašizma in odporniškega gibanja. Zgodovinsko je nastala proti fašizmu, po tej žalostni izkušnji in je sedaj republika vseh, ki živijo in ki hočejo živeti v režimu svobode. Politični voditelji re- publike morajo odločno odgovoriti proti metodam nasilnega ekstremizma, ki ga je Italija že poznala in je prav da se država brani proti nasilju preteklosti. Colombo je nadaljeval, da vsi nasilni akti niso tega izvora, temveč da so tudi drugačnega političnega izvora, da pa gre vedno za nasilje. Dejal je, da ne morejo zapreti oči pred nobenim nasiljem in da je to naloga države ter da noben drug organ ne more prevzeti vloge branitelja javnega reda. Zadnji del svojega govora je predsednik vlade posvetil zunanji politiki vlade in je v tej zvezi posvetil daljši odstavek tudi odnosom z Jugoslavijo, ki so zelo pomembni. Dejal je, da .ie bil obisk predsednika Tita uspešen in da so odnosi med obema državama vodno bolj plodni. Zaradi tega je izrazil mne nje, da je bilo prav, da so zagotovili obisku tudi po odložitvi, ki Dr. Cefis predsednik družbe Montecatini Imenovanje ima poseben značaj, saj gre za arbitražo Banca d'Iialia RIM, 22. — Danes se je sestal sindikat delničarjev Montecatini, da preuči položaj, do katerega je prišlo po sporočilu predsednika Campillija, da poda ostavko na prihodnji seji upravnega odbora. Strinjali so se z normami, ki jih vsebuje sindikalni pakt ki predvideva arbitražo guvernerja Banca dTtalia in ki je imenoval dr. Eu-genia Cefisa, da ga predlaga na prihodnji seji upravnega odbora za novega predsednika družbe Monte-dison. Imenovanje je na osnovi sindikalnega pakta obvezno za vse prisotne. Generalni tajnik zveze delničarjev družbe Montedison je izjavil, da gre za imenovanje znanega mena-žerja ter da pričakujejo, da bo pri šlo do koraka naprej in do rezultatov, ki jih 250 tisoč hraniteljev pričakuje v obliki višjih dohodkov od njih vlog. RIM, 22. — Tajnik PSDI Farri je danes nia TV v okviru znane «politi&nine tribune« govoril o politiki PSDI. Ob zaključku je omenil tudi jugoslovanske socialistične izkušnje, ki jih je označil kot «zelo zanimive«. Pojasnil je, da gre za je bila razlog za polemike, ozračje j državo, ki ni «povezana», ki jo vo- kiamuniistov«, ki pa prav gotovo deluje na različen način kot druge komunistične sile. Farri je dejal, da prav gotovo obstajajo globoke razlike med italijanskim in jugoslovanskim družbenim sistemom in tudi razlike v mednarodnem položaju. CHflBANfl DELMASA SPREMLJA ZUNANJI MINISTER SCHUMANN Francoski premier na obisku v SFRJ Politični razgovori z Mitjo Ribičičem - Ugoden razvoj odnosov med Francijo in Jugoslavijo Delegacija ZKJ na obisku v Kairu BEOGRAD, 22. — Na vabilo centralnega komiteja arabske socialistične unije je danes odpotovala v Kairo delegacija Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom Nijazda Dizdareviča. Med bivanjem v ZAR bo delegacija imela razgovore z vodstvom Arabske socialistične unije o medsebojnem sodelovanju in o aktualnih vprašanjih mednarodnega položaja, posebno o sedanjem položaju na Bližnjem vzhodu. RIM, 22. — Preklicali so 48-urno stavko avtomobilskih prevozov blaga ter špediterjev, ki bi morala biti 26. in 27. aprila. Na ministrstvu za delo so se namreč pričela pogajanja, ki se bodo nadaljevala pri- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — «Sodimo, da bomo v razgovorih s predsednikom Titom, ter s predsednikom in člani zveznega izvršnega sveta našli dobre rešitve v interesu obeh držav in miru na svetu«, je izjavil francoski premier Chaban Delmas danes dopoldne na beograjskem letališču ob prihodu na štiridnevni u-radni obisk v Jugoslavijo. Predsednik francoske vlade je poudaril tradicionalno prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo in dpj-al, da je smoter njegovega obiska med drugim, da bi se seznanil z gospodarskim in družbenim sistemom, predvsem s sistemom samoupravljanja in ustavnimi spremembami, ki se pripravljajo. «Želimo, da razvijemo široko medsebojno izmenjavo; čeprav je res, da nas mnoge stvari zbližujejo na mednarodnem področju, je prav tako res, da je potrebno mnogo delati zlasti na kulturnem in gospodarskem področju, da bi se naše sodelovanje še boli razvijalo*. Skupno s francoskim premierom, ki so ga na letališču pozdravili Mitja Ribičič, Mirko Tepavac in številne druge jugoslovanske osebnosti, je prispel tudi francoski zuna- veiike lojaffinosti brez sence dvomov. \ di stranka, ki se imenuje «Zveza hodnji teden. ....1..1...............................................................H......n...,,,,,,,,,,............................................................nun.......................n........ DRŽAVNI SEKRETAR ZDA NAJ BI DOSPEL V BEJRUT V ZAČETKU MAJA Kompromis o Sueškem prekopu cilj Rogersovega obiska na Bližnjem vzhodu Potovanje ni še bilo uradno napovedano - Rogers naj bi obiskal Egipt, Jordanijo, Libanon, Saudovo Arabijo in Izrael BEJRUT, 22. — Ameriški državni sekretar William Rogers bo, kot vse kaže, obiskal v začetku maja pet bližnjevzhodnih držav. Vest ni še uradna, pričakujejo pa, da jo bo državni departma potrdil, ko bodo določeni vsi organizacijski in politični aspekti obiska. O obisku se je zvedelo najprej v Bejrutu, kjer so sporočili, da se bo Rogers v zadnjih dneh aprila udeležil zasedanja CENTO v Ankari, nato pa obiskal libanonsko glavno mesto. Sem bi moral prispeti 1. ali 2. maja, nakar pa naj bi obiskal še Jordanijo, Egipt, Saudovo Arabijo in končno še Izrael. Ameriški veleposlanik v Bejrutu Williaim Buffum se je včeraj sestal z libanonskim zunanjim ministrom Hamadom, tema razgovora pa je bila — čeprav o temi ni uradnih sporočil — izdelati dokončni načrt o Rogersovem obisku. Hamaid se pa je danes sestal z egiptovskim veleposlanikom Saibrijem ter mu verjetno posredoval željo državnega sekretarja ZDA, da obišče še Kairo. Vest o obisku je objavil tudi izraelski radio, po katerem so v tel-avivskih političnih krogih izrazili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiuiiniiiinHiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimniiiiiiiiiiii FRANCOIS DUVALIER JE BIL STAR 64 LET Umrl krvoločni diktator Haitija Od 1. 1957, ko je postal predsednik, je dal usmrtiti na stotine nasprotnikov. Državo je spravil v obupen položaj PORT-AU-PRINCE, 22. — Fran-cois Duvalier, predsednik Haitija in eden najbolj krvoločnih državnih poglavarjev modeme zgodovine, je umrl včeraj v Portau-Princeu pri starosti 64 let. Diktator je umrl še včeraj zvečer, haitski radio pa je vest objavil šele danes. Za Duvalie-rovega naslednika so že proglasili njegovega sina Jeana Clauda. Vlada je proglasila žalovanje, ki bo trajalo en mesec. Haitski radio ni navedel vzroka diktatorjeve smrti, znano_ pa je da je bil Duvalier že več časa bolan na srcu. To se je pokazalo še pretekli teden, ko se haitski predsednik ni udeležil proslav, ki so mu jih priredili v Port-au-Princeu ob njegovem 64. rojstnem dnevu. Duvalier je že pred časom določil sina Jeana Clauda za svojega naslednika. V ta namen je dal tudi spremeniti ustavo ter znižal od 49 na 20 let starostno dobo za izvolitev za predsednika republike. Ker pa je fant star samo 19 let, se je vlada sestala na izredni seji in izdala ukrep, s katerim je »povišala* Jeana Clauda v 21-letnika. Francois Duvalier — ali »očka Doc*, kot so ga imenovali v Haitiju — se ie rodil 14. aprila 1907 v Port-au-Princeu. kjer je leta 1934 diplomiral iz medicine. Nekaj časa . — ------ - i je opravljal zdravniški poklic, za v Ktode sindikalnih zah- katerega Se je izpopolnil na uni- 1969 leta ter nato verzi v Michiganu, še razmeroma mlad pa je stopil v vlado ter postal minister za zdravstvo in za delo. Po padcu režima generala Magloira je bil 22. septembra 1957 izvoljen za predsednika republike. V državo je uvedel režim najhujšega terorja: vse glavne opozicionalce je dal usmrtiti, ljudstvo pa je teroriziral s svojo osebno policijo, zloglasnimi «tonton macoutes* (kot pravijo na Haitiju strašilom za o-troke), ki .jih je izbral med navadnimi zločinci in bivšimi pripadniki OAS. Ti so izvedli na tisoče nezakonitih aretacij in na stotine umorov. Obsodil je na smrt celo svojega zeta, polkovnika Maxa Do-miniueja. ki ga pa .ie nato pomilostil. Ob svoji smrti je zapustil državo v naravnost katastrofalnem položaju: od štirih milijonov prebivalcev je 90 odstotkov neipismenih, redki intelektualci so se povečini izselili, državne blagajne so kljub stalnemu dotoku ameriških dolarjev prazne, poljedelstvo je še na primitivni bazi, industrije ni, prav tako ni več turizma, ki ie nekoč po menil glavni vir dohodka Haitija, Sovjetska delegacija odpotovala na Kubo veliko zadovoljstvo zaradi obiska. Radio pa je dodal, da ni bilo doslej o obisku nobene uradne napovedi. Na napovedani obisk je treba gledati v luči vse večjega ameriškega prizadevanja, da prevzame nekakšno posredovalno vlogo v sporu med Arabci in Izraelom, predvsem kar zadeva vprašanje ponovnega odprtja Sueškega prekopa. Ker se z vprašanjem globalne rešitve krize ukvarja že odposlanec OZN Jarring, čigar misijo ZDA podpirajo, je verjetno, da se Rogers ne bo vmešaval v splošna vprašanja, pač pa bo skušal najti osnove sporazuma o Suezu. Ameriški zunanji minister se je pred nekaj dnevi sestal s podpredsednikom izraelske vlade Alo-nom in tako slišal za stališče Tel Aviva. Obisk na Bližnjem vzhodu naj bi mu omogočil, da izve še za gledanje arabskih držav. V tej zvezi je značilno, da bi moral biti Tel Aviv zadnja etapa njegovega potovanja, tako da se bo Rogers raz-govarjal z izraelskimi voditelji, ko bo že imel globalno sliko o tem, kaj mislijo Arabci o načrtu za odprtje prekopa iin bo torej razpolagal z vsemi podatki o možnosti, da bi dosegli sporazum o tem vprašanju. O Sueškem prekopu sta se razgo-varjala v Kairu tudi egiptovski podtajnik za zunanje zadeve Šalah Go-har in funkcionar pri ameriškem državnem departmaju Michael Ster-ner, ki je v preteklih dneh dospel v Egipt. Kot poroča list «A1 Gutn-huria*, je egiptovski predstavnik seznanil funkcionarja s stališčem kairske vlade glede rešitve bližnje-vzhodne krize. Podtajnik je predvsem poudari potrebo po popolnem izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN iz novembra 1967. v kratkem pričeli razgovori o sklenitvi sporazuma o srednjeročni bla-govni izmenjavi ter o programu kul turnega in prosvetnega sodelovanja. Glede sklepa ZAR, Sirije in Libije o ustanovitvi federacije arabskih držav, je Vujiča dejal, da .ie po mišljenju jugoslovanske vlade zelo pomemben in konstruktiven korak. Jugoslovanska vlada sodi, da bo ustanovitev federacije arabskih držav pospešila tudi iskanje mirne rešitve krize na Bližnjem vzhodu in zadovoljitev zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine. Glede položaja v Vzhodnem Pakistanu je Vujiča dejal, da jugoslovanska vlada pozorno spremlja razvoj dogodkov in izrazil upanje, da se bo našla mirna rešitev v skladu z interesi naroda Pakistana. B. B. MOSKVA, 2. — Danes je dopotovala na Kubo sovjetska gospodarska delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade in predsednik Go- j v skladu z obojestranskimi željami splama Bajhakov. | jn interesi in pripomnil, da se oodo Vujiča o ustaškem delovanju na Švedskem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci na zanimanje novinarjev dejal, da .jugoslovanska vlada uradno še ni bila obveščena o rezultatih preiskave atentata ustaških zločincev na veleposlanika Roloviča in o ukrepih, ki .jih švedska vlada namerava sprejeti. Vujiča je poudaril, da jugoslovanska vlada zahteva, da se zločinci in njihovi pomagači in organizatorji atentata strogo kaznujejo in da se sprožijo učinkoviti u-krepi, da se onemogoči vsako teroristično in kriminalno delovanje proti jugoslovanskim zastopstvom in državljanom na Švedskem. Vujiča je izjavil, da je atentat na veleposlanika Roloviča in Miro Štempi-harjevo ter vpad v konzulat v Gd-teborgu delo terorističnih sil, ki so bile zaveznice nacizma in fašizma. Delovanje teh skupin, se je po besedah Vujiče razvijalo v pogojih za jugoslovansko vlado nepojmljive tolerance švedskih oblasti, ki niso sprožile potrebnih ukrepov, čeprav so bile z jugoslovanske strani opozorjene na to delovanje. Na vprašanje o jugoslovansko-albanskih odnosih je Vujiča dejal, da se postopoma ugodno razvijajo SAUUT JE V VESOLJU OD PONEDELJKA Še nobenih uradnih vesti o nalogah vesoljne postaje Iz krožne tirnice se pa lahko sklepa, da ne bo ostala sama V/ASH1NGTON, 2,. — Predsednik ZDA Nixon ie sprejel danes v Beli hiši predsednika ameriške namiznoteniške zveze Grahama Steenhovna, ki mu .je poročal o obisku ameriških pingpongarjev na Kitajskem. MOSKVA, 22. — Sovjetska orbit talna postaja saljut je v vesolju od ponedeljka in do sedaj ni, po prvem sporočilu agencije TASS, še nobene uradne izjave o njenih nalogah. Čeprav uradni viri molčijo, vesoljno postajo omenjajo sovjetski veljaki v skoraj vseh svojih govorih. Včeraj jo je omenil Brežnjev na kongresu KP Bolgarije, danes pa je govoril o njej Konstantin Kat-jušev ob priliki 101. obletnice Leninovega rojstva. Po neuradnih vesteh, naj bi se orbitalni postaji v najkrajšem času pridružile ena ali več vesoljskih kapsul s človeško posadko. V Sovjetski zvezi niso uradno omenili saljuta od ponedeljka, iz Velike Britanije iin Zahodne Nemčije, se pravi iz opazovalnic v Jodrell Banku in v Bochumu, pa prihajajo le znani podatki. Sir Bernard Love! in Heinz Kaminski sta izjavila, da je tirnica skoraj popolnoma krožna, se pravi 200 222 km. To je tirnica, ki bi dovolila, da se orbitalni postaji pridruži še kaka kapsula. To domnevo krepijo tudi reportaže novinarjev vzhodnih držav, ki soglasno napovedujejo izstrelitev druge lad je še danes zvečer. Vzhodnoevrop- ski časopisi so tudi objavili več risb, ki predstavljajo velike orbitalne postaje sestavljene iz salju-tov in sojuzov. Dip' rr niško - časnikarska skupina v iiiUv-i pričakuje vsak čas kako uradno sporočilo. Deseti kongres bolgarske KP SOFIJA, 22. — Danes so uvodoma v tretji dan desetega kongresa bolgarske komunistične partije proslavili stoto obletnico rojstva Lenina. Bolgarska agencija BTA poroča, da so načelniki tujih delegacij pozitivno ocenili delo bolgarskih komunistov tako v Bolgariji sami kot na mednarodnem področju. Ista a-gencija pravi, da gre za priznanie borbe bolgarske komunistične partije za ohranjevanje vsega čistega in pristnega v proletarski ideologiji ter v borbi proti vsaki protikomunistični manifestaciji. Bolgarski tisk obsežno poroča o kamentariih o govoru prvega tajnika stranke in predsednika bolgarske vlade Živkova. I nji minister Maurice Schumann s 1 skupino sodelavcev. Po kratkem zadržanju v svoji rezidenci na De-din.ju, kamor je svojega gosta pospremil Mitja Ribičič, je predsednik francoske vlade s svojimi sodelavci obiskal Avalo, kjer je položil venec na grob neznanega junaka. Opoldne so se v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu pričeli uradni razgovori med Mitjo Ribičičem in Chabanom Dei-masom. Opravila sta široko izmenjavo misli o mednarodnem položaju, pri tem pa posvetila posebno pozornost političnemu gibanju v Evropi ter položaju v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. V vseh teh vprašanjih je bila ugotovljena velika podobnost pogledov. Obe strani sta soglašali, da se konferenca o evropskem sodelovanju in varnosti dobro pripravi. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, je poleg tega seznanil svojega gosta z razvojem odnosov Jugoslavije s sosednimi državami in pri tem posebno poudaril uspešni razvoj odnosov z Italijo na vseh področjih političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja. Razgovori so se nadaljevali do večera. Jutri bosta zunanja ministra Mirko Tepavac in Maurice Schumann v državnem tajništvu za zunanje zadeve podrobneje proučila razne aspekte političnega delovanja obeh držav. Istočasno bodo drugi visoki funkcionarji obeh vlad i-meli posebne razgovore o gospodarskem sodelovanju in o sodelovanju na drugih področjih Po dopoldanskih razgovorih je predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič v palači ZIS v novem Beogradu priredil v čast Cha-bana Delmasa kosilo, med katerim sta predsednika izmenjala fcoP'* zdravici. Ribičič je ugotovil da Francija in Jugoslavija, ki ju veže staro prijateljstvo kljub različnim družbenim sistemom in mednarodnemu položaju, lahko služita svetu kot primer vztrajnega zavzemanja za samostojno neodvisno vlogo v mednarodnih odnosih, za popuščanje mednarodne napetosti, za odstranitev politike sile, za odstranitev razdeljenosti sveta na nasprotujoča si bloka. Ribičič je izrekel upanje, da bo proces popuščanja nepetosti na svetu kljub blokovski razdeljenosti in drugim težavam, pripeljal do konkretnih rezultatov na področju krepitve varnosti in sodelovanja med vsemi evropskimi državami in ugotovil, da bi se hitre.jše reševanje evropskih vprašanj pozitivno odrazilo na rešitev drugih svetovnih vprašanj. Chaban Delmas ie v svoji zdravici med drugim izrekel priznanje Jugoslaviji za hrabrost tako med vojno kot po vojni v obrambi svoje neodvisnosti in poudaril zanimanje Francije za ustavne spremembe. Glede dvostranskih odnosov je francoski premier ugotovil, da gospodarsko sodelovanje zaostaja za sodelovanjem na kulturnem področju in da na gospodarskem področju še vedno niso izkoriščene vse možnosti. BOŽO BOŽIČ PODTAJNIK BELCI V ZAGREBU Poleg trgovine, naj Italija in Jugoslavija pospešita industrijsko - tehnično sodelo vanje Belci ae je sestal tudi s predsednikom IS SR Hrvatske Haramijo (Od našega posebnega dopisnika) ZAGREB, 22. aprila — Podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino posl. Belci in njegovi sodelavci so danes v Zagrebu preživeli zelo intenziven dan. Obiskali so predstavnike hrvatskih oblasti, nato so si ogledali velesejem ter se udeležili sprejema, ki jim ga je v italijanskem paviljonu priredil zagrebški urad Zavoda za zunanjo trgovino ICE, organizator italijanske kolektivne razstave na spomladanski prireditvi. Poslanec Belci, s katerim so bili novoimenovani generalni konzul v Zagrebu dr. Mario Nardi, podkon-zul dr. G. Spatafora, ravnatelj tirada ICE v Zagrebu dr. M. Di Gianfrancesco, ravnatelj italijanskega paviljona dr. S. Spinetti, funkcionar ministrstva za zunanjo trgovino dr. Giacotto, ravnatelj odseka za razvoj zunanjetrgovinskih poslov dr. M. Tornada, ravnatelj odseka za mednarodne gospodarske sporazume dr. D’Agostino in trgovinski otaše P. Foresti, je v dopoldanskih urah obiskal podpredsednika hrvatske gospodarske zbornice Mirka Bašiča, republiškega tajnika za gospodarstvo Vojislava Pelajiča, predsednika izvršnega sveta SR Hrvatske Dragutina Haramijo in predsednika občinske skupščine Zagreba Josipa Kolarja. Na tiskovni konferenci, ki je bila zatem v prostorih ravnateljstva velesejma, je posl. Belci naglasil, da so na razgovorih raznravljali o številnih vprašanjih skupnega interesa. Poseben poudarek je veljal medsebojnim gospodarskim odnosom, odnosom med Italijo, Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter industrijsko - tehničnemu sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. Ugotovili so, da se blagovna menjave v zadnjih letih ugodno razvija, čeprav obstaja na jugoslovanski strani ustrezne bilance še vedno visok primanjkljaj. Skupna vrednost izmenjanega blaga je lani dosegla 416,7 milijarde lir, medtem ko je znašala leto poprej 362,2 milijarde. Primanjkljaj na jugoslovanski strani se suče v višini 83,7 milijarde. Spričo skrbi, ki jih ta deficit povzroča v jugoslovanskih poslovnih krogih pa je posl. Belci dejal, da se po drugi strani bilanca storitev med Italijo in Jugoslavijo v zadnjem času nagiba čedalje bolj v korist Jugoslavije. Blagovne postavke bo mogoče sčasoma izravnati ne le z večjimi dobavami jugoslovanskega blaga italijanskemu tržišču, pri čemer pridejo v poštev zlasti proizvodi prehrambene industrije, določene surovine in drugo blago, ampak tudi z razvojem skupne proizvodnje tehničnega blaga na osnovi sporazuma o industrijsko - tehničnem sodelovanju, ter s prodajo skupnih izdelkov na tretja tržišča. Glede odnosov Italija - Jugoslavija - EGS so na razgovorih ugotovili, da je Jugoslavija močno zainteresirana, da bi se njeno zunanjetrgovinsko poslovanje kolikor mogoče razvilo v smeri EGS. Delež, ki ga šesterica predstavlja v celokupni zunanji trgovini Jugoslavije (40%) naj bi se v bodoče primerno povečalo. Poslanec Belci je v tej zvezi dejal, da je Italija svoj čas podprla jugoslovanske želje, da bi dosegli z EGS poseben sporazum in da se bo — v skladu s svojo politiko odpiranja šesterice nasproti tretjim deželam — še naprej zavzemala za razvoj, ki ga želijo jugoslovanski poslovni krogi. V zvezi z industrijsko - tehničnim sodelovanjem je na sestankih prišlo do izraza, da se ustrezne dejavnosti ugodno razvijajo. Poleg nekaterih večjih sporazumov, med katerimi prednjačijo dogovori Za-nussi - Castor - Končar, Fiat - Cr-vena zastava in nekateri drugi, je bila dosežena še vrsta manjših sporazumov, tako da je danes pod streho 16 dogovorov o industrijsko - tehničnem sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. Za nekatere druge sporazume pa se še vodijo pogajanja. Tako je že skoraj povsem razčiščeno vprašanie sodelovanja med tovarno Alfa Romeo in Cosmosom. Da bi pospešili sodelovanje na osnovi sporazumov o industrijsko -tehničnem sodelovanju, bi kazalo morda preiti na širšo interpretacijo besede «industrija». V njen okvir naj bi namreč po novem vnesli tudi razne storitve, predvsem pomorskega in sploh prometnega značaja. Nadaljnje možnosti za raz- voj tega sodelovanja se ponujajo v elektro in v kovinopredelovalni industriji, v petrokemiji, rudarstvu in tehničnem raziskovanju. Konkretno o teh vprašanjih pa se bo dogovarjal v kratkem mešani odbor za industrijsko - tehnično sodelovanje, ki naj pripravi vrsto predlogov za pristojne gospodarske formule. Italija vsekakor želi, je zaključil podtajnik Belci, okrepiti vsestransko sodelovanje z Jugoslavijo. K temu jo silijo skupen geopolitični položaj, Jadransko morje kot dejavnik zbliževanja in torišče skupnih interesov ter trgovinski in turistični razlogi. Kljub različnima politično gospodarskima sistemoma sta obe sosedni republiki že vzpostavili vrsto tesnih medsebojnih stikov, ki jih je treba zdaj še poglobiti, razširiti in okrepiti, da bi zagotovili blagostanje obeh narodov ter utrdili mir v Evropi in na Sredozemlju, kar je želja tako Italije kakor tudi Ju-goslaviie. Na tiskovni konferenci je dr. Di Gianfrancesco pred tem predstavil časnikarjem novega generalnega konzula v Zagrebu dr. Nardija, sam pa je podrobneje seznanil novinarje z osnovnimi značilnostmi italijanske udeležbe na letošnjem spomladanskem ■ velesejmu. Med obiskom razstave so posl. Belci in njegovi sodelavci obiskali tudi generalnega ravnatelja velesejma dr. Antuna Borčila. ELIO FORNA/*»»TC PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 23. aprile I^J ^ OB 30. OBLETNICI USTANOVITVE 0F ZANIMIVO PREDAVANJE V KULTURNEM DOMU Dr. M. Mikuž: «Kadar nam je težko in hudo, le spomnimo se na OF!» Za slovenski narod, obsojen na smrt, je bil oboroženi upor edina pot rešitve Partizanske pesmi, ki jih je zapel dolinski pevski zbor, so navdušile občinstvo Ob 30-tefaiici ustanovitve OF je sinoči, na pobudo Slovenske prosvetne zveze, predaval v mali dvorani Kulturnega doma zgodovinar in univerzitetni profesor dr. Metod Mikuž, ki ga .je v imenu SPZ pozdravil podpredsednik Anton Miro Kapelj. Občinstvo, med katerim smo opazili zlasti bivše borce in aktiviste, je z velikim zanimanjem sledilo izvajanju predavatelja, ki kot zgodovinar in aktiven soudeleženec temeljito pozna zgodovino o nastan ku, delovanju in vlogi Osvobodilne fronte. Po predavanju je moški pevski zbor p.d. V. Vodnik iz Doline pod vodstvom pevovodje Ignacija Ote zapel nekaj najbolj znanih in priljubljenih partizanskih pesmi: Hej brigade, Naša vojska. Pesem XIV. divizije, Le vkup, uboga gmajna in Na juriš, ki so jo ponovili na zahtevo navdušenega občinstva. Na harmoniko je spremljal prof. O-skar Kjuder. Občinstvo in gostje s«> niso seveda takoj razšli. Prijetno, tovariško vzdušje s prepevanjem partizanskih pesmd in pogovorom o preteklih hudih dneh in o sedanjih stvareh se je nadaljevalo ob ko zarcu dobre pijače. V uvodu svojega predavanja je dr. Metod Mikuž pripomnil, da je letošnje praznovanje obletnice OF praznovanje velike zmage, naporov in žrtev tiste generacije, ki je v glavnem še živa in ki je nosila na svojih ramah vso težo ne samo narodne osvoboditve, temveč tudi pravo reševanje naroda, ki je bil več kot gotovo obsojen na smrt. Zgodovinski dokumenti dokazujejo, kakšno usodo je nemški nacionalsocializem pripravljal našemu na rodu. Dve poti sta bili odprti: pot predaje v usodo, ali pa pot takoiš njega odpora. Prvo pot .je zgodovina slovenskega naroda, žal, že poznala, druga pa je bila še povsem neznana in je v tedanjih razmerah zahtevala temeljite od!o čitve ter mnogo poguma, predvsem pa enotnost naroda. Tako je kot Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju v Trstu organizira v nedeljo, 25. aprila ob obletnici osvoboditve antifašistično manifestacijo s katero se bodo poklonili spominu žrtev Rižarne. Ob 9.30 bo kolona avtomobilov krenila s Trga Ulpiano in se bo po vožnji po mestnih ulicah ustavila na Trgu Val-maura. Od tu bo sprevod krenil do Rižarne, kjer bodo položili venec. VABIMO PREBIVALCE, DA SE UDELEŽE MANIFESTACIJE meteor zagorel v naši zgodovini 27. april 1941, dan ustanovitve OF, le po zaslugi KPS kot sestavnega dela KPJ in le po zaslugi resničnih in pravih patriotskih sil slovenskega naroda. Hitro so odpadali in plahneli vsi strankarski nazori in pomisleki, ker je na smrt obsojeni narod hotel živeti. Kdor tega ni hotel razumeti, se .je polagoma znašel v objemu okupatorja. Vsak narod, .je poudaril predavatelj, je še kako junaški, če je enoten, če ve kaj je svoboda in če to svobodo brani. Nato .je navedel politični program OF in opozoril na veliko posebnost OF, ki je že zelo zgodaj začela preraščati v predstavnika slovenske ljudske oblasti. Pri tem .je navedel nekaj zgovornih prime rov iz Ljubljane med okupacijo, nato pa analiziral organizacijsko strukturo in vključevanje v OF ter pojasnil pojem koalicije v OF, v kateri .je sleherna pametna, koristna misel ali beseda -- pa naj je prišla od kogar koii v OF, prej ali slej našla tudi svoje pravo mesto. Ta prepoved del. velja do zaključka Prihodnje dni Rižarna odprla od 8. do 18. ure Občina javlja, da bo Rižarna odprta v dneh 24., 25. in 26. t.m. od 8. do 18. ure. Seja deželnega odbora za lov Pripomnil je še: *Ideja, zamisel OF in OF sama ni nekaj, kar je bilo in minilo, temveč nekaj, kar je še vedno aktualno. «Kadar nam je težko in hudo le spomnimo se OF!» Že ena od temeljnih točk OF je poudarjala jugoslovansko državno kontinuiteto: to resnico, da namreč ni Slovenije brez Jugoslavije in ne Jugoslavije brez Slovenije, pa je še bolj poudarila z vključitvijo slovenske partizanske vojske v jugoslovansko. Zaradi moči združenih jugoslovanskih narodov in vedno večjih uspehov njihove oborožene sile pod vodstvom maršala Tita so morali zavezniki priznati NOV in POJ za sestavni del zavezniške an- Deželni odbor za lov, kateremu je predsedoval odbornik za kmetijstvo Comelli, je včeraj proučil osnutek pravilnika k deželnemu zakonu št. 13 z dne 11. julija 1969. Potrditev pravilnika je nujno potrebna, je izjavil odbornik Comelli, če hočemo urediti danes še odprta pereča vprašanja. Razpravo o po- sameznih členih so odložili na kasneje. Deželni odbor za lov je dal privoljenje za prepoved lova skalnega goloba (Perdix saxatilis), ki je na našem področju skoraj povsem iztrebljen. Deželni zdravstveni svet bo deloval v 8 skupinah Včeraj se je ponovno sestal deželni zdravstveni svet, ki bo deloval v osmih študijskih skupinah. Te skupine, v katere si imenovali izvedence, so: načrtovanje in zdravstvena reforma, problemi bolnišnic in zdravstvena pomoč, psihiatrična pomoč, telesno in umsko bolni; primarno preventivno zdravljenje; sekundarno preventivno zdravljenje; zdravstvo in higiena na delu; splošna zdravstvena pomoč, lekarne in veterinarska medicina. SPD «TABOR» ZVEZA PARTIZANOV OPČINE V nedeljo, 25. aprila 1971, od 15. ure dalje bo v Prosvetnem domu na Opčinah PROTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA ob 30-letnioi ustanovitve OF v Sloveniji (27. aprila 1941) in splošni vstaji v severni Italiji (25. aprila 1945). Po pozdravnih govorih V. Kende in A. Calabrie bodo nastopili: — Pevski zbor iz Trebč — Pevski zbor Tabor z Opčin — Recitatorji in »Canzoniere triestino» — Zvečer ples na prostem. Kioski z domačim vinom ter čevapčiči in kraškiim pršutom. Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani V nedeljo v Miljah prekinitev toka ENEL javlja, da bodo v nede ljo zaradi nujnih del na mreži visoke napetosti prekinili na področ ju miljske občine električni tok od 4.30 do 8.30. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lml^lllll■lllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllHllllllllll V PONEDELJEK ODPOTUJE INŽ. SPACCINI V AFRIKO tifašistične armade. Slovenski narod, združen z ostalimi jugoslovanskimi narodi in z velikimi zavezniki se ni samo osvobodil in notranje revolucionarno prerodil, tem-1 več tudi veliko doprinesel k skupni zmagi antifašistične koalicije. Skorajšnje pobratimstvo Trsta s kamerunskim mestom Duala Rožnate perspektive za trgovino z lesom in kavo, za trgovinsko mornarico, kulturne izmenjave s Kamerunom in drugimi afriškimi deželami, ki so članice zveze SAMA Na razvoj OF v raznih krajih sta vplivala dva dejavnika, in sicer večji ali manjši kvalitetni razvoj KPS in slovenske narodne zavesti ter okupatorjeva okupacijska taktika. Brez dvoma se je OF najbolje razvijala v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, nič manj ekstenzivno, le da je bil razvoj v začetku nekoliko počasnejši, pa sta se OF in NOB razvijali na Primorskem, kjer je treba še posebej po-^ udariti močan subjektivni faktor: j veliko nacionalno zavest primorske-| ga ljudstva. Povsod pa je slovenski j narod pokazal neverjetno ljudsko | iznajdljivost in iskal prav tiste in | take oblike boja, ki so bile za tiste j kraje in za stopnjo narodne ter revolucionarne zavesti primerni. Ob j koncu je predavatelj govoril še o razvoju oblasti OF in o osvobojenih ozemljih. • Zaradi obnovitvenih del vodovodne napeljave je župan odredil prepoved prometa po Ul. Vemiellis. MniMiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiii VČERAJ V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Minister Gioacchino Attaguile prisostvoval izročitvi «S. Giusta » Ladja je dolga 329,70, široka pa skoraj 50 metrov Včeraj so v prisotnosti novega ministra za trgovinsko mornarico senatorja Gioacchina Attaguileja in drugih oblasti izročili ladjarju Ca-meliju supertanker «S. Giusto», ki so ga zgradili v ladjedelnici Italcan-tieri v Tržiču. Svečanosti na novi ladji se je udeležilo lepo število povabljencev. Gospa Simonetta Tassinari Mannoz-zi je po govoru senatorja Attaguileja, razbila tradicionalno steklenico šampanjca in ladjo krstila. Senator Attaguile je v svojem govoru podčrtal veliko tehnološko raven, ki jo je dosegla ladjedelnica Italcantieri in njeni delavci. Omenil je tudi težave, v katerih se sedaj nahaja italijansko ladjedelništvo, ki jih je mogoče po njegovem mnenju premostiti le s potrebnimi vladnimi posegi, kar je nujno za posodobljenje italijanske trgovinske mornarice. Ob koncu se je minister spomnil tudi svojega predhodnika pokojnega ministra Manni-ronija in zagotovil, da bo skušal uresničiti tiste načrte, ki si jih je ta zamislil. Tanker «S. Giusto», ki so ga danes izročili lastnikom, je pravi velikan; dolg je 329,70 m, širok pa 48,68 metra. Njegova nosilnost znaša 228.000 brt, v rezervoarjih pa je prostora za 280.000 ton tekočine. Tanker zmore hitrost 16,1 vozla, ki mu jo omogoča motor 32.500 KM pri 90 obratih na minuto. Na krovu so namestili 4 črpalke, ki zmorejo 3.500 kubičnih metrov na uro. Na krmi so poleg poveljniškega mosta tudi kabine za posadko ter pet apartmajev za višje častnike, 42 enoposteljnih kabin ter 3 dvoposteljne kabine za nižje častnike. Na ladji so še menze ter prostori za rekreacijo. Za istega ladjarja bo Italcantieri zgradil drugi dve ladji in sicer tanker «S. Rosalio«, ki bo pravzaprav dvojček «S. Giusta*, ter še ladjo, za katero se še ne ve imena, ki pa bo imela več kot 250.000 bruto registrskih ton. Stopper na seji senatne komisije za pomoč Jugu Deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Nereo Stopper ie bil včeraj v Rimu in se je udeležil zasedanja posebne komisije za finančna vprašanja pri senatu, v kateri razpravljajo te dni o finansiranju novih pobud na Jugu. V svojem posegu je opozoril na položaj, v katerem se nahaja naša dežela, ki jo za dve tretjini prekrivajo vojaške služnosti in v kateri so področja, kjer je večina prebivalstva odvisna od izseljenskega dela. Zahteval je zato, naj država uresniči čl. 50 deželnega statuta, ki predvideva posebno finansiranje gospodarskih dejavnosti v deželi. Prav tako je opozoril na pereča vprašanja trgovinske mornarice in tekstilne industrije v Furlaniji — Julijski krajini. V ponedeljek odpotuje tržaška delegacija v Kamerun točneje v režiko pristanišče Duala. Tu bo župan inž. Spaccini, ki delegacijo vodi, podpisal sporazum o pobratimstvu med obema mestoma. S Spaccinijem odpotujejo še predstavnik tržaškega velesejma doktor Grambassi, prof. Florio, predstavnik pristaniške ustanove dr. Finzi in kamerunski konzul v Trstu. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical včeraj popoldne, je inž. Spaccini v razgovoru s časnikarji obrazložil namene, ki ga vodijo v tem potovanju ln daljnosežne načrte gospodarskega ln kulturnega značaja v odnosih med Trstom in Kamerunom. Kamerun je af riška država v Gvinejskem zalivu, ki je članica »frankofonske« skupnosti SAMA (a-friške države in Madagaskar, ki so bile prej francoske kolonije). Ta skupnost je, po svoje, tudi povezana z evropsko gospodarsko skupnostjo, predvsem zaradi odločilne podpore Francije, na katero so te države v večji ali manjši meri še vedno povezane. Od te skupnosti si Trst, točneje tržaška občinska uprava ln gospodarski krogi, marsikaj pričakuje. Kamerun je že pred enajstimi leti prvič nastopil s svojim paviljonom na tržaškem velesejmu ln st v tržaških gospodarskih krogih pridobil neprikrite simpatije. Ta udeležba se sedaj vrsti leto za letom ln je obrodila dobre sadove, kar je prepričalo tržaški občinski odbor, ki mu predseduje inž. Spaccini, da bi odnos popeljali v novo razvojno fazo, ki Je del široko zasnovane «strateglje» požlvljanja tržaškega gospodarstva. Spaccini je to svojo »strategijo« obširno orisal in se da strniti v naravni gospodarski vlogi tržaškega pristanišča z deželami »tretjega sveta«, kair lahko okrepi trgovino, pomorske zveze in kulturne stike ne samo na krajevni, temveč tudi na mednarodni ravni, predvsem zaradi posebne lege Trsta ln njegovih zgo-dovinSkih izročil posrednika na evropski ravni med Vzhodom in Zahodom, le-teh pa z afro-azijskiml deželami in njihovimi tržišči. Perspektive v tem smislu so u-godne, trdi Spaccini, tudi zaradi pomoči, ki jo občinska uprava v Trstu prejema od ministrstva za zunanjo trgovino, v katerem je podtajnik Tržačan Belci. Ni torej naključje, če se bo Spaccini pogovarjal le del svojega časa z mestnimi upravitelji Duale in večino dni svojega bivanja v Afriki preživel v prestolnici Jaundč in se pogovarjal o nizu zanimivih pobud, med katere sodi gotovo na prvo mesto predlog, naj bi Trst postal posrednik za dobavo civilnih tehnikov za afriške države (gre pri tem za tiste mladeniče, ki iz verskih ali drugih naravnih razlogov nočejo prijeti za orožje ln Jim zakon dovoljuje, da opravijo — namesto vojaške službe — dvoletno prostovoljno Službo v Afriki). Perspektive gospodarskega sodelovanja zadevajo najprej trgovino s kavo in dragocenim lesom. Možna je znatna okrepitev ladijskih prevozov v Kamerun iz tržaškega pristanišča, kar bi okrepilo predvsem tržaški Lloyd, ki mu grozi kriza zaradi reorganizacije prog. p.in. V Trstu bi lahko valorizirali nekatere dragocene zvrsti lesa in jih posredovali italijanski lesni Industriji In se s tem spustili v konkurenčno igro z Jugoslavijo in Benetkami Kar zadeva industrijsko sodelovanje leta načrt zelo visoko, saj predvideva sodelovanje med Trstom, Kamerunom in UNESCO pri izdelavi ln razpečevanju ((videokaset« (Zanussi) za izobraževanje, predvsem strokovnjakov in tehnikov, ki jih Kamerun krvavo potrebuje. V ta okvir bi spadalo pritegovanje kamerunskih študentov na tržaško univerzo. Pri tem je Spaccini popolnoma pravdno podčrtal, da ima Kamerun zelo malo diplomirancev in da bodo današnji študentje jutri vodili državo, kar pa daje Trstu možnost, da sd perspektivno odpira velike možnosti. Seveda pa zahteva uresničenje tega ((strateškega načrta« veliko dobre volje, pomoči in tudi psihološke pripravljenosti, da se. med ka- merunskim vodilnim razredom u-stvari prepričanje, da jim Trst odpira vse možnosti, v obojestransko korist. Uspeh na tem področju bi pomenil tudi, po vsej verjetnosti, da se bo sprožil mehanizem kon-kurenoe med ostalimi afriškimi državami (SAMA) za poroboj na evropsko tržišče skozi naše mesto in zveze, ki mu jih bo tržaški podjetniški razred znal ustvariti, tudi sebi v korist V soboto, 24. t.m. ob 21. uri (premierski abonma) v nedeljo, 25. t.m. ob 16. uri (abonma red B — nedeljski popoldanski) v sredo, 28. t. m. ob 20.30 (abonma mladinski v sredo) v četrtek, 29. t. m. ob 20.30 (abonma mladinski v četrtek) v petek, 30. t.m. ob, 20.30 (abonma red A) v nedeljo, 2. maja ob 16. uri (abonma okoliški) ZADNJA PREMIERA V SEZONI 1970 - 71 Vitaliano Brancatl RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) Prevod: dr. Niko Košir Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Demetrij Cej Pesmi: Miroslav Košuta Režija: JOŽE BABIC Raffaele Scarmacoa - Slivi Kobal; Giovannl, brat - Stane Starešinič; Prečastiti Luigl, brat - Jožko Lukeš; Saverina, žena - Bogdana Bratuževa; Agostina, hči - Lidija Kozlovl-čeva; Federale - Anton Petje; Giuseppe Alojz Milič; Profesor Pameti Rado Nakrst; Predsednik sodišča Anton Kalc; Sodnik Oascimano ■ Stane Raztresen; Učiteljica ■ Miranda Caharija; Sluga - Adri-jan Rustja; Politični sekretar - Aleksi j Pregare; Angleški poročnik - Livij Bogateč; Zamorec - Dušan Jazbec; Hišna -Mira Lampetova. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Proclemerjeva in Ferzetti sinoči v Rossettiju Program obiska župana Spacclni-ja v Duali je zelo natrpan. V ponedeljek odpotuje z letalom v Kamerun, kjer bo podpisal protokol o pobratinstvu. Nato se bosta srečali predstavništvi obeh mest, razgovori pa se bodo nadaljevali v prestolnici Janudč, tokrat na državniški ravni, čeprav neuradno. Razgovore bodo prekinili le 1. . maja, ki je v Kamerunu, kot v evropskih deželah, važen državni praznik. V drugi polovici Junija pa bo Trst obiskala delegacija lz Kameruna, ki bo prispela na odprtje tržaškega vzorčnega velesejma. Mimogrede je Spaccini povedal koliko osebnih težav je moral prestati pred obiskom. 2e deset dni redno uživa kintn, dal se je cepiti proti črnim kozam, koleri tn tifusu. Kinin proti malariji pa bo moral uživati tudi dva tedna po povratku domov. Sinoči je bila v gledališču Ros setti prva predstava bulvarne ko medije francoskih piscev Bariletta in Credgja «štiri igre v eni sobi*, ki jo je prevedel in režijsko pripravil Giorgio Albertazzi, v glavnih vlogah pa sta nastopila Anna Proclemerjeva in Gabriele Ferzetti. Predstavo je sicer številno občinstvo, precej hladno sprejelo. Poziv Kmečke zveze pridelovalcem oljk Kmečka zveza obvešča vse pridelovalce oljk, da so na razpolago tiskovine za državni prispevek. Vabi jih zato, da se oknprej oglasijo v njenih uradih, da jih izpolnijo in oddajo prošnje, na podlagi ka tore bodo dobili doklado približno 270 lir za kg olja, ki so ga iztisnili iz pridelka oljk. S seboj naj prinesejo potrdilo oljarne, kjer so oljke stiskali in po možnosti katastrske izvlečke par cel, na katerih goji,jo oljke. Rok za vložitev prošeni zapade 30. aprila. Zato pozivamo upravičence, da se oglasijo pravočasno. Tajništvo Kmečke zveze ..........................................im.............................................................. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ostra kazen porotnikov roparjem Pred sodniki trije razpečevalci opija Zaradi roparskega napada na milanskega radiotehnika so jih obsodili na skupno 4 leta zapora * 1 kg opija so hoteli zamenjati za 75 samokresov Po skoraj poldrugi uri posveta je včeraj porotno sodišče, ki mu predseduje dr. Corsi, razglasilo tri fante, 20-letnega Giovannija Fiorello, 20-letnega Maria Vescovija ter 19-letnega Adriana Fiusca za krive roparskega napada na 29-letnega Sergia Buttignona in prisodilo vsakemu po 1 leto in 4 mesece zapora ter 160 tisoč lir denarne kazni, Fiuscu pa še posebej zaradi šofi-ranja brez vozniškega dovoljenja 2 meseca pripora ter 14 tisoč Ur globe. Kar zadeva obtožbo osebnega nasilja pa so porotniki menili, da ni povsem jasno, če je šlo res za osebno nasilje ali pa za nekakšno privoljenje tako, da so oprostili trojico zaradi pomanjkanja dokazov. Drugi del sodne obravnave proti skupinici naivnih golobradcev se je pričel ob 9.30, ko je spregovoril javni tožilec dr. Tavella in po krajšem opisu dogodka predlagal porotnikom, naj obsodijo Fiorello, Vescovija in Fiusca vsakega na 2 228.000 - tonski orjak »San Giusto«, ki so ga včeraj izročili ladjarju leti in 6 mesecev zapora ter 150 tisoč lir denarne kazni. Fiusca pa še posebej na 2 meseca pripora in 20 tisoč lir globe. Pogovoru javnega tožilca je sledil zagovor treh hranilcev, odvetnikov Bruna za Fiorello, Paccorja za Vescovija ter Antoninija za Fiusca. V bistvu so vsi predlagali najnižjo kazen ter priznanje olajševalnih okoUščin, za osebno nasilje pa soglasno predlagali popolno oprostitev. # * # Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Del Conte, tož. Bor-racetti, zapis. Corrado) pa je potekala razprava proti skupini treh Jugoslovanov, s prijavljenim biva liščem v Ljubljano, ki so jih agenti finančne straže dne 27. marca letos zalotili pri prodaji kilograma surovega opija. Uspešna akcija financarjev se je zaključila malo pred 13. uro, po enomesečni preiskavi in zasledovanju treh jugoslovanskih posestnikov opija, 33-letnega Georga Stojanoviča, 30- letnega Voljislava Bo-giča in 32-letne Kadivke Stojič, ki so hoteli poldrugi milijon vredno mamilo zamenjati za strelno orožje. Zaključna, zasledovalna poteza agentov finančne straže se je pričela tako, da je neki častnik financarjev, po posredovanju policijskega zaupnika, stopil v stik s trojico Jugoslovanov in ko so se spoprijateljili, jim je obljubil, da jim preskrbi 75 samokresov vrste »beretta«. Vrednost vsakega samokresa naj bi se sukala okrog 20 tisoč lir. Po dolgem razgovarjanju in pogajanju so se končno domenili za kraj, kjer naj bi prišlo do iz menjave blaga. Tako so možje postave odkrili skoraj 1 kg opija v usnjeni torbi, ki je bila skrbno skrita pod sede- žem Stojanovičevega volkswagna 1500. Preiskovalci so ugotovili, da je opij vtihotapila čez mejo Stoji-čeva, ki je v spremstvu Bogiča prišla z vlakom v Trst. Na včerajšnji razpravi je edino Bogič priznal, da je prinesel mamilo v naše mesto in ga hotel prodati brez vednosti ostalih dveh sonarodnjakov. Stojanovič in Stoji-čeva pa sta se opravičevala da sta sicer vedela za usnjeno torbo in jo tudi videla, nista pa niti najmanj vedela, da je v njej skrit opij. Javni tožilec dr. Borracetti je predlagal sodnikom, naj obsodijo Bogiča in Stojanoviča vsakega na 2 leti zapora in 200 tisoč lir denarne kazni, za Stojičevo pa je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Posamezni branilci, odvetniki Lois, Filograna in Ghezzi pa so predlagali najnižje kazni ter oprostitve zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev predlog. Vprašanje, ki je dalj časa mučilo preiskovalce, čemu bi služilo orožje Jugoslovanom in komu je bilo namenjeno, pa tudi sodna o-bravnava ni razčistila oziroma se je sploh izognila temu odprtemu vprašanju. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 1. predavanje sezone 1971/72. Na sporedu izredno predavanje prol. MARIJANA KRISLJA urednika oddaje »Odmevi iz gora« na RTV Ljubljana, ki bo predavaj o temi: DNEVI MOJIH GORA Predavanje bo spremljalo veliko število barvnih diapozitivov formata 6x6, z glasbeno spremljavo umetnlšJco besedo ln Intervjuji. Predavanje bo DANES, 23. aprila v mali dvorani KUD TURNEGA DOMA ob 20.30. Prosimo točnost! Prosvetno društvo VESNA SV. KRI2 V soboto, 24. aprila ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Križu gostovala dramska skupina s Proseka - Kontovela z veseloigro v šestih slikah DRAGA RUTH Vljudno vabljeni vsi! Taborniki RMV priredijo ob dnevu tabornika v soboto 24. t.m. v Nabrežini taborni ogenj. Vabljeni so vsi sedanji člani in članice, pa tudi bivši taborniki. Zbirališče je v soboto v Nabrežini ob 19. uri pred p.d. Igo Gruden. SPD »IGO GRUDEN« priredi v nedeljo, 25. t.m. ob 17.30 v društveni dvorani v Nabrežini koncert pevskega zbora JAKOBUS GALLUS Dirigent Ubald Vrabec Vljudno vabljeni! ZADRUGA «NAŠ KRAS» obvešča svoje člane, da bo jutri, v soboto, 24. aprila 1971 REDNI OBČNI ZBOR zadruge, ln sicer ob 20.30 v restavraciji «FURLAN« na Re-pentabru. Otone prosimo, da se občnega zbora udeleži jo v kar največjem številu. Upravni odbor Razna obvestila Danes, 23. t. m. bo ob 20. uri v krožku »Che Guevara« v Ul. Madonnina predavanje odv. Sandra Canestrinija o »Pravosodju v republiki, ki je nastala lz odporništva«. Sledila bo javna debata. V krožku »G. Salvmini« na Kor-zu 1'tadia 12 bo danes 23. t. m. predavanje univerzitetnega profesorja v Rimu Alda Visalberghija o ((Akciji socialistov za šolo: bližnje ln oddaljene perspektive«. Sledila bo javna debata, ki jo bo vodil na čelnlk deželne komisije za šolstvo pri PSI tnž. Giancarlo Roli. V okviru študijskih srečanj o fa šizmu v organizaciji miljske občine ln odporniškega sveta bo danes ob 20. uri v Mmu Roma v Miljah univerzitetni profesor Elvio Guagntni govoril o »Kulturni politiki fašizma«. Kulturni krožek »Rodolfo Moran- di» priredi v soboto, 24. t. m. ob 20.30 na sedežu na Trgu stare mitnice 11 javno debato o položaju delavcev - študentov. Uvodno besedo bosta Imela člana glavnega odbora PSIUP Giovannl Alasto in prof. Adalberto Chlesa. Včeraj-danes Danes, PETEK, 23. aprila VOJKO Sonce vzide ob 5.06 ln zatone ob 19.00 — Dolžina dneva 13.54 — Luna vzide ob 3.53 ln zatone ob 17.11. Jutri, SOBOTA, 24. aprila JURIJ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,1 stopinje, najnižja 11,9, ob 19. uri 17,2 stopinje, zračni tlak 1021 stanoviten, veter 8 km severo-zahodniik, vlaga 61 odst., nebo 3/10 poobtočeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 22. aprila 1971 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 87-letna Marianna Goriup vd. Otogan Petrich, 75-letna Antonia De Roda por. HoUievtch, 83-letna Giuseppina Bddoia, 83-letna Virginia Verni, 90-letna Luigia Sancin. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča (ted. 238®* se danes nadaljuje prodaja vstopni* za četrti koncert spamladans® simfonične sezone, kd bo danes 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo ® rlgiral Hans Gierster, kot sollls** pa bosta nastopila kontraaltistff Maureen Forrester ln tenorist K*4 heins Thiemamn. Program obsega: Mahlerjeve Lted van der Erde« za kontrWj* di tenor ln orkester v prvi trža^ o: izvedbi ter Schubertovo Tretjo si® foni jo. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 briljantna medija «štiri Igre v eni sobi« B*5 letta in Credyja, v kateri nastop*® kot glavna igralca Anna Prode**® in Gabriele Ferzetti. Režija Gldv Albertazzi. Vstopnflce z običajnimi pop1^ za abonente na sezono Teatra 9*j. bile so v prodaji v pasaži Pri" (tel 36372 - 38547). Jutri ob 18. uri bo imej rln®*' dopisnik francoskega dnevnika Monde« Jacques Nobecourt v ru literarnih sobot predavanj® * italijanščini o temi: »Italija dan® nov preporod?«. Sedlila bo j*vl’J debata, ki jo bo vodil predsedi® turistične ustanove prof. E. OH® bat. Nazionale 16.00 «Zadnja predat*® ob 22.10 «11 Dio Serpemte«. F* dia Cassini. Technicolor. Prif* vedono mladini pod 18. leto!* Fenice 15.30 Zadnja predstava 22.10 «Fuori il malioppo«, d*? dia Cardinale, Stanley Baker. ' astmancolor Eden 15.30 Zadnja predstava ® 22.20 «Sacco e Vanzettl«, d*f Maria Volontč, Riccardo Cucd(’j la, Cyril Cusack Technicold Grattacielo 16.00 »Coniessione i un Commtssario dl Polizla al euratore delto Repubblica«. Fr8f co Nero, Martin Balsam. Teom color Prepovedano mladini r 18 letom Ni! Exeelsior 15.30 Zadnja predstava 22.10 «Per grazia ricevuta« Nki Manfredi, Llonel Stander, F*1’1 Boceardo East.mancolor t Ritz 16.00 «Uomini e filo spina*® | Bryan Keltn. Technicolor. I šla barda 16.30 ((Splendori e di madam Royale». Ugo Togn*® Maurioe Ronet, Technicolor. F® povedano mladini pod 18. tori® Filodrammatico 16.30 «Un ma®J ideale«. (Cuori infranti). Jjjjj Manfredi. Ornobeli film. Prif® vedano mladini pod 14. leto*®, Aurora 16.30 «11 giardino del F*® Contini« Technicolor Impero 16.30 »La ragazza dl n Glullo«. Technicolor. Prepoved*® mladini pod 18. letom. J Cristallo 16.45 Zadnja predstava no ob 20.00 uri »La figli« ?-Ryan». Robert Mttchum, S *? les, technicolor. Prepovedano f1' dini pod 14 letom Capitol 16.30, 19 00 zadnja pred*1' va ob 22. uri: <(L’u]t1ma' val1® Technicolor. Moderno 16.00 »M. A S. H.» D Sutherland, Eliot Laud tn ^ Skerritt Technicolor Prepove®’ no mladini pod 14 letom I VHtorio Veneto 16.30 ((Tristad® Cafterina De Neure, Franco *! ro Technicolor Prepovedano <* dini pod 14 letom Ideale 16 00 «Saffo, venere di ^ bo«. Korw1n Mat.hevvs, Tina v ulse. Technicolor. .1 Astra 16.30 «Un caso di coscierif! Lando Buzzanca Technicolor. F j povedano mladini pod 18 l®t0j Ahhazia 16.00 «Tropts uomo o mia?« Fantastični film. Burt nolds, Susan Clark. Technlo°!£l SPDT organizira v soboto, 1 Ja In v nedeljo, 2 maja, turisti^ smučarski izlet na MARMOLA^ Cena 10.500 za odrasle, 9 000 Uf ; mladince pod 15 letom vklju«u\ v soboto - kosilo, večerjo ln K nino v hotelu ob jezeru ALLEG^j, prevoz z žičnico (s povratno ^ njo) do Punta Rocca (3.320 ri> . nedeljo zajtrk, kosilo v koč* Marmoladi ter prevoz z avtobu5®j, Možnost krasne smuke na 1®^ ku tudi za začetnike Ker J« ’ vilo mest omejeno, je vpisov*®) do 20 aprila (torek) v Ul. GepP^ Ob vpisu poravnati polovico zn®5 prv‘ $ avtobusom redne proge Trst-Brt, ljama ob 7.15 z glavne avtob^Sj nost.ale ZHra.USCo «»n V* SPDT priredi 25. t. m. prvi mladanski izlet na Nanos OdhL „ -bK postaje. Zbirališče ob 6.50. Izrecno priporočamo mladini Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Sancina (Kovača) daruje Brajkovlč 1.000 Ur za Grbec« v Skednju. Julijan Kolarič daruje 1.50® za Soto-spomenik NOB v Ceri®* NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basillca, Ul. sv. Justa 1; Croce verde. Ul. Settefontane 39; Alto Giustizia, Trg Libertš 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al LIoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla salute, Ul. Giulla 1; Picciola, Ul. Ortanl 2; Vemari, Trg Valmaura 11. Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, noino ln stric MARJAN TAVČAR Pogreto nepozabnega pokojnika bo danes, v petek ob 17-uri iz hiše žalosti Repen št. 42 na domače pokopališče. 2ALUJOC1: žena Bernarda, sinov* Mario in Slavko, snahi Ivanka 1« Majda, vnuki ter drugo sorodstvo VeMki Repen, 23. IV. 1971 >S5.£ c g & >Z5 O oO >> ^Morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK ,•/; m. -r,'„ U/■ 23. aprile 1971 BENEŠKI DNEVNIK Tudi v Špetru Slovenov bodo proslavili 25. april To bo prva proslava osvoboditve v Nadiškib dolinah di*iUvi seji zveze bivših nairiIJanov 'n iim je bila poverjena nOnr0,t v'?3 s*ODi’° v stik z županj,.. o.Kine Št. Peter ter ga opo-Va',Q na Potrebo proslavljanja duete,- Ina®ev oziroma osvoboditve. O že poročali včeraj v na-Kac; vniku' žuPan Jusa -ie dele-v dijSDre*e‘ 'n se z n'° zadržal Stri u m m'iiateliškem razgovoru. cije ri Se- 'e 8 Predlogom delega-v št n b‘ Iet(* svečano proslavili ditve pru 25- april, dan osvobo-r.sšp j fpslava bo veMala za vse t,rni>i.oC (>i!ne' dogovorili so se in - am bo naslednji: v nedeljo 25. ta 3 °° ®' ur> zjutraj bo maša ceru5^*e ja svobodo v župnijski ap,^ ‘ v ®t. Petru, nato bo šel Dadlih cerkve do spomenika Občin ’ a er bodo položili venec. vetl a st- Peter bo poskrbela za Vabiič tekanje plakatov in vabila. Sitih '.n! bod« vsi župani iz Nadi-Stavnik-Inč ?bčinski svetovalci, pred-vilhp • bojevniških organizacij, ci-ln vojaške oblasti ter šolarji. Drv-f Sm° ze včeraj pisali, bo to v Naa^^java dneva osvoboditve nje ais/dh dolinah od konca zad-ta votovPe vojne. Zato ima ta bost 3s, yeliko politično pomomb-bo'ož • ^ na današnii politični Stifneni V daliji ob ponovnem faši-delov ■ naraščaniu, ob aktivnem Šlteeaan!u Prevratniških sil nazadnja-So u ln avtoritativnega tipa, ki de$riirlno Povezane z gospodarsko tjenešk^' Mi zavedni in napredni 5v°.ii I' .ven°L ki smo okusili na *astni koži vsakovrstne udar- ce starega in novega fašizma, ki se je pri nas pokazal pod krinko trikolorizma, sprejemamo z velikim zadovoljstvom in z odobravanjem odločitev, da se bo praznovala tudi pri nas po 25 letih zmaga proti na-oifašizmu, čeprav moramo po drugi strani ugotavljati, da je bdio potrebnih dolgih 25 let, da so se pokazali prvi žarki resnične svobode preko mosta Št. Kvirina, ki povezuje Furlanijo in vzhodnobeneško Slovenijo. Ugotavljati moramo, da je preteklo od odobritve nove demokratične republiške ustave že 24 let in da komaj sedaj prodira njen duh v naše doline. Če smo končno prišli do tega, gre zasluga demokratičnim silam, ki so se za to bojevale dolga leta v težkih zelo težkih pogojih. Zasluga gre šentpe-trskemu županu, ki je razumel začetek novega časa, nove dobe in bo prihodnjo nedeljo nosilec in tvo-rcc novega duha skupno z našim ljudstvom, z bivšimi partizani in izvoljenimi predstavniki občinskih uprav, ki strastno žeiijo, da se ne bo nikdar več vrnili črni časi, časi preganjanja in zatiranja, ker žeiijo živeti v miru in svobodi v spoštovanju vseh narodnih, političnih in človečanskih pravic. Izidor Predan DVOJE ZANIMIVIH PREDAVANJ Magajna v Bazovici Abram pri Sv. Ivanu V sredo zvečer smo imeli v dveh naših prosvetnih društvih dve lepi kulturno-prosvetni prireditvi. V do kraja napolnjeni dvorani prosvetnega doma v Bazovici so domačini z navdušenjem spremljali našega fotoreporterja Maria Magajno. ki je prikazal zadnjo kraško ohcet ter razne motive in slikovite kraje repentabrske občine. Predavanje sta s svojo prisotnostjo počastila generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž in tiskovni ataše Saša Gruden Med številnim občinstvom je bil tudi ba-zovski župnik Marijan Živic. Visoke goste, predavatelja kot vse ostale je v imenu odbora prosvetnega društva pozdravil domačin Miro Prešel. Nato je Magajna v kratkem uvodu povedal nekaj besed o Krasu in o tej lepi že tradicionalni prireditvi «Kraški ohcet h. nato je prisotne popeljal s svoiimi okoli 200 diapozitivi na Repentabor in v njegovo prekrasno okolico. Na koncu prireditve so navzoči nagradili fotoreporterja s prisrčnim in dolgotrajnim aplavzom. V dvdrani prosvetnega društva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu je novinar Lojze Abram prikazal okoli dvestopetdesel prekrasnih barvnih diapozitivov. Abram je diapozitive posnel med počitnicami, ko je prehodil na dolgo in široko od Jezerskega do Karavank, od Storžiča po prelepih Julijcih vse tja do Idrije. Lepo število Svetoivančanov je z velikim zanimanjem spremljalo in sledilo besedi predavatelja in na koncu ga nagradilo z burnim ploskanjem. Filmski natečaj o miljskem pustu Organizacijski odbor I. amaterskega kinematografskega natečaja na temo ((Miljskl karneval« obvešča vse prizadete, da lahko oddajo svoje filme od 24. do 30. aprila v sobi št. 12 indijske občinske palače in sicer od 9. do 12. ure. ......................... ... lili • |e nekaj več vsestransko več • večji uspeh v oblačenju povoljnejša cena bolj moderen kroj bolj vi praznik je bolj prazničen barva je bolj živa večja je simpatija novi kostimi, ki jih nudijo trgovine d r o p stanejo od 14.000 do 32.000 lir več stila več aktualnosti več osebnosti večja gotovost moške obleke iz čiste volne IWS, iz teritatla iz volne in sveli iz teritala in svile stanejo od 29.000 do 39.000 lir jopiči stanejo od 19.500 do 28.500 lir poletne hlače od 5.900 do 10.500. Nad 150 trgovin drop v vsej Italiji trgovine drop ALESSANDRIA ANCONA AOSTA ASCOU PIČENO ASTI BARI BASSANO BELLUNO BERGAMO BIELLA BOLOGNA BOČEN BRESCIA CIVITAVECCHIA COMO CREMA CREMONA FERRARA FIRENZE FORU GENOVA GORICA GROSSETO LASPEZIA LIVORNO LUCA MACERATA MANTOVA MERANO MESTRE MILAN MODENA PADOVA PARMA PAVIA PESARO PESCARA PIACENZA PIŠA PISTOIA PONTEDERA PORDENON PRATO RAVENNA REGGIO EMILIA RIMINI RIM SAMPIERDARENA SANREMO SAVONA SESTO S. GIOVANNI SIENA SIRACUSA TARANTO TERNI TURIN TRAPANI TERNI TRENTO TREVISO TRST VIDEM BENETKE VENTIMIGLIA VERCELLI VERONA VICENZA VIGEVANO VITERBO središča drop PROSLAVE 25. APRILA Danes proslava 0F v Gorici v nedeljo zborovanje v Štandrežu Spominske proslave v Sovodnjah, Pevmi, Doberdobu, Tržiču in po drugih krajih Ob 26. obletnici praznika vstaje, 25. aprila, smo tudi na Goriškem sredi priprav za dostojno proslavitev tega praznika. Med raznimi manifa stacijami naj omenimo kot prvo proslavo 30-let-nice Osvobodilne fronte, ki jo priredi danes, v petek 23. aprila, Slovenska prosvetna zveza v Prosvetni dvorani v Gorici. Ob 20.30 bo govoril «0 nastanku, delovanju in vlogi OF» zgodovinar in univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. METOD MIKUŽ. Po predavanju bo zbor zapel nekaj partizanskih pesmi. Bivši partizanski borci iz Pevme, Oslavja in iz šentmavra ter krajevna sekcija ANPI bodo ob prisotnosti vaščanov in sorodnikov padlih v nedeljo ob 8.30 položili vence pred spomenik na trgu v Pevmi in na njihovih grobovih na tamkajšnjem pokopališču V nedeljo ob 9.30 se bodo zbrali vaščani iz Štandreža ter bivši borci ii. svojci tudi iz Gorice, da bodo skupaj krenili na glavno mestno pokopališče in položili vence na grovobe padlih junakov in pri skupni grobnici. Na trgu v Štandrežu bo sledila svečana proslava 26. obletnice zmage nad nacifašizmom in osvoboditve, ki bo obenem tudi izraz odpora proti tistim fašističnim ostankom, ki še vedno skušajo rovariti z nasiljem proti demokraciji in napredku. Ob 11. uri bosta zbranim govorila Danilo Nanut, predsednik p.d. «0. Župančič«, in Vincenzo Ma-rini-Banfi, namestnik komisarja divizije «Garibaldi-Natisone». Po govorih pa bo moški zbor «0. Župančič« zapel na trgu nekaj priložnostnih pesmi. Na sedežu društva «0. Župančič« pa bo urejena razstava o dokumentih iz NOB, ki bo prav gotovo imela precej obiskovalcev. Posebne svečanosti bodo tudi po drugih krajih. Jutri, v soboto zvečer, bo predstavništvo občinske u-prave v Sovodnjah z županom na čelu, položilo venec pred spomenik padlih v Sovodnjah in pri tej priliki bodo zapeli domači pevci. Spominsko svečanost bo priredila tudi občinska uprava v Doberdobu ter položila venec pred spomenikom. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Ob 30-letnici ustanovitve OF se želimo pokloniti temu zgodovinskemu dejanju danes, 23. aprila 1971 ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici O nastanku, delovanju ln vlogi Osvobodilne fronte bo predaval zgodovinar in univerzitetni profesor dr. METOD MIKUŽ Po predavanju zapoje zbor nekaj partizanskih pesmi. Vabljeni! Padlih borcev se bodo s spominsko svečanostjo spomnili tudi v štever-janu. Občinska uprava iz Gorice bo poslala jutri, v soboto svojega odbornika Fantinija v Rim, kjer bo prisostvoval 5(Metnici prenosa ostankov neznanega junaka v grobnico-spomenik na Trgu Venezia. Potem se bo udeležil tudi proslave odporništva na Campidogliu v Rimu. Pokrajinski odbor ANPI je objavil poseben proglas, v katerem opozarja na pomen odporništva in osvoboditve, ki jo na dan 25. aprila proslavljajo vse napredne sile v Italiji. Taka proslava je letos bolj potrebna in aktualna kot kdaj koli poprej. Pokazati mora, da antifašizem ne odneha in da je trdno odločen braniti in ohraniti pridobitve iz osvobodilne borbe. Obenem izraža ANPI solidarnost z vsemi narodi in državami, ki so v borbi za svojo osvoboditev in za pravičen mir po svetu. V Tržiču bodo začeli s proslavami že danes, v petek ob 11.30, z zborovanji in spominskimi govori po tovarnah in podjetjih. V nedeljo ob 10. uri bodo brezplačno vrteli v kino dvorani Azzurro film cUltimo comando«, popoldne ob 17. uri pa bodo odprli na županstvu v Tržiču spominsko razstavo. V Gorici so posamezne stranke in občinska uprava že nalepile po zidovih proglase, 'i govore o pomenu praznika 25. aprila; v nedeljo dopoldne ob 10.30 pa bo v kinu Verdi brezplačno predvajanje filma «Assedio di Algeri« na pobudo občinske uprave. Očiščen travnik pred šolo v Podgori Pred nekaj dnevi smo objavili v našem listu fotografijo kupov smeti pred podgorsko osnovno šolo. Smeti ni več. Občinski delavci so jih odnesli ter poskrbeli za čistočo ce lotnega prostora pred šolo. Podgorski otroci se bodo odslej lahko podili po širnem travniku, ne da bi morali skakati po kupih smeti. VESTI Z ONSTRAN MEJE Ob fotografski razstavi Petra Kocjančiča Rojak iz Podgore, ki živi v Ljubljani, razstavlja v salonu Mebla v Novi Gorici Pred dnevi so odprli v salonu novogoriškega podjetja Meblo svojevrstno umetniško razstavo. Z o-koli 50 deli se je predstavil novogoriški javnosti rojak iz Podgore Peter Kocjančič, ki živi že dolga leta v Ljubljani, Gre za tako imenovano foto grafiko, novo smer v umetnosti, ki se razvija po drugi svetovni vojni ter združuje elemente umetniške fotografije in grafičnega slikanja. V tej smeri ubira Peter Kocjančič svojevrstno zelo izvirno pot ter nima konkurenta na Slovenskem. Ne da bi se spuščali v ocenjevanje del, naj povemo, da je Peter Kocjančič dovršil šolo za dekorativno umetnost ter se je po prvi svetovni vojni uveljavil kot grafik. 1930 leta pa je grafičnemu ustvarjanju pridružil umetniško fotografiranje ter vzbudil že po nekaj letih zanimanje na številnih razstavah v tujini. Skupaj je prejel kar 82 zlatih, srebrnih in bronastih kolajn ter 40 diplom. Njegov največji tispeh je bila uvrstitev na tretje mesto na razstavi Rollep 1938 leta. kamor je prispelo kar iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiin ALI BO GORICA ZAOSTALA? V Trstu in v Vidmu urejajo avtoporta v našem mestu pa so priprave prepočasne v Se ni dovoljenju za odprtje mednarodnega bloka pri Vrtojbi - Pristojni krogi v Gorici morajo poskrbeti za čimprejšnjo gradnjo avtoporta 36.000 fotografij. Nagrado je prejel za delo cValček za tebe*. Že naslednje leto je postal član belgijskega kraljevskega društva, zatem so ga uvrstile med člane in častne člane številne stanovske organizacije v Franciji, na Nizozemskem in v Nemčiji. 1957 leta mu je Mednarodna federacija fotografskih umetnikov podelila častni naslov Hon. Foto zveza Jugoslavije pa ga je proglasila za mojstra fotografije. Znani slovenski umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. France Stele je napisal v monografiji o Petru Kocjančiču, da je iz skromnih začetkov liričnih razpoloženj prehodil kar občudovanja vredno pot likovnega iskatelja, ki se mu je posrečilo prestopiti mejo optičnega mehaničnega reproduciranja ter stopiti v zavestno tekmo s slikarstvom. Menil je, da je odlika Kocjančičeve fotografije predvsem kompozicija in da bi ga najpravič-nejše primerjali z enako občudovanja vrednimi, a še v nejasno prihodnost začrtanimi prizadevanji computerske grafike. 76-letni umetnik je predstavil » Notri Gorici predvsem dela zadnjih desetih let. Z njimi je po eni strani usmerjen na reproduciranje vtisov iz narave, na drugi strani pa na nizanje razpoloženj iz notranjega sveta človeka. Predmeti dobivajo nenavadne oblike, s katerimi vzbujajo različno odmevnost v človeku. Umetnikovo iskanje ponazarjajo že naslovi del: Obup, Akvarij, Fantazija, Novo življenje. Sova, Večna Eva, Kurent itd. Precej časa govorimo v Gorici o avtoportu, to je o velikem operativnem prostoru, kjer bi se lahko razvijala skladišča, carinski uradi in vse druge pomožne službe, ki so potrebne na obmejnem prehodu. Av-toporto naj bi bil tik ob meji, na terminalu avto ceste Villesse — Gorica. Dežela je že prispevala milijardo lir, ki leži že precej časa neizkoriščena, trgovinska zbornica je naročila strokovnjakom načrt, občinska uprava, ki je bila pred časom pobudnik te zamisli, pa se je nekako umaknila in prepustila pobudo trgovinski zbornici. Denar je torej na razpolago, načrti se pripravljajo, obstajajo pa tudi razne težave. Nekatere politične stranke se zavzemajo, da bi ta avtoporto upravljal javni konzorcij, drugi pa so mnenja, da mora to biti prepuščeno zasebni po budi. Težave so baje tudi drugačnega značaja. V Rimu niso še pristojna ministrstva dala dovoljenja za odprtje mednarodnega bloka pri Vrtojbi. Zakaj v Rimu taka birokratska počasnost? Prvi odsek avto ceste iz Villes bo kmalu prehoden. V kratkem bodo pričeli graditi avto cesto do Gorice in tehniki predvidevajo, da bo konec drugega leta končana. Kaj bomo napravili, če ne bo do tedaj dovoljenja za odprtje bloka? V Trstu so dobili od dežele denar za ureditev avtoporta pri Fernetičih. Tržačani so se dela lotili z vso vnemo in urez dvoma bodo njihove obmejne naprave končane prej kot goriški avtoporto. To bo brez dvoma preusmerilo del tovornega prometa iz Gorice na Fernetiče. To bi bil hud udarec za gori-ško gospodarstvo. V teh dneh je deželna uprava dala videmski občini nad pol milijarde lir za ureditev avtoporta pri liiHiiiHiiunMiiiiHiMiiuiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiimiHiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiitnHiiiummm SINDIKALNE VESTI Tovarno nogavic v Gradišču bodo zaprli Petdeset delavcev te tovarne je takoj izgubilo zaposlitev Napovedana stavka pekov - Konec stavke bolničarjev AUGUSTA BRESCIA CATANIA COMO IVREA LATINA MARŠALA MILAN RHO RIM TRST VERCELLI Pokrajinska zveza tndustrljcev Je včeraj sporočila, da bodo dokončno in trajno zaprli tovarno nogavic «Muchiut» v Gradiški, ki bo prenehala obratovati. Brž ko so prejeli to novico so se nujno sestali na posvet tajniki treh tekstilnih sindikatov v Gorici, da bi preučili nadvse resen položaj, ki je nastal spričo tega ukrepa, ki še bolj zaostruje krizo v tekstilni industriji na Goriškem po vseh krčenjih delovnega umika v tovarnah, ki so bili zadnje mesece na dnevnem redu. Zato so sklenili, da bodo vse občane iz Gradišča povabili, naj izrazijo svojo solidarnost s prizadetimi delavci v obrambo delovnih mest in gospodarstva na splolno. Obenem so zaprosili za nujen sestanek na deželnih odbo--nlštvih za industrijo in delo, da bi preučili položaj, saj gre za nadaljnjih 50 delovnih mest, ki so izgubljena s to zaporo. Sindikati sporočajo nadalje, da bo kljub nadaljevanju pogajanj za peke, ki so napovedane za 4. maja, ostala v veljavi napoved stavke, ki Je določena za 12. ln 13. maja. Včeraj so zaključili v splošni bolnišnici v Gorici 48-urno stavko bolničarjev ln drugih uslužbencev, ki je v celoti uspela. službe v naši pokrajini. Imenovali so nekatere nove zdravnike, obstoječe ambulante pa so opremili z nekaterimi novimi pripomočki. Na seji odbora protijetičnega konzorcija, ki je bila pred nekaj dnevi v Gorici, so sprejeli vrsto sklepov, ki zanimajo ureditev proti jetične Občinski natečaj za prometno vzgojo šolarjev Tečaj za prometno vzgojo šolarjev, ki ga tudi letos prireja občinska uprava v Gorici s sodelova njem avtomobilskega kluba obeta imeti tokrat še širši krog sodelavcev in udeležencev kot prejšnja leta. Svojo udeležbo je prijavilo kar 45 osnovnošolskih razredov z nad 600 učenci. Zaslugo za to pripisujejo organizatorji predvsem ve likemu odzivu učiteljev, ki na ta način pomagajo pri prometni vzgoji mladine. Znaten je tudi prispevek nagrad, ki so jih dali ustanove m zasebniki. Med temi .ie več pokalov, kolajn ter kakih 20 biciklov, ki jih bodo razdelili med najboljše u-deležence. Ustni izpiti iz teorije bodo prve dni maja v telovadnici zavoda Lenas-si. Praktični izpiti z vožnjo s kolesom na odseku, ki bo opremljen z raznimi prometnimi znaki pa bodo 13., 14. in 15. maja. Razdelitev nagrad pa bo dne 20. maja ob 10.30 na Trgu C. Battisti ter se bo vršila istočasno z blagoslovom avtomobi lov na istem trgu. tem mestu. Tudi /idemčani hočejo urediti svojo operativno cono in bodo, če bodo hitrejši od Goričanov, brez dvoma zvabili marsikaterega operaterja iz Gorice v Videm. Skrajni čas je, da goriški poli-tično-upravni in gospodarski krogi pospešijo akcijo za ureditev avto-portp in istočasno akcijo za dovoljenje za mednarodni blok pri Vrtojbi. To je zadnja rešitev za naše mesto. Izjava goriške SDZ ob 25. aprilu Slovenska demokratska zveza v Gorici nam je poslala s prošnjo za objava, naslednjo izjavo: Ob šestindvajsetletnici zmage demokratičnih sil nad nacifašističnimi osvajalci in zasužnjevali se Slovenska demokratska zveza v Gorici z globokim sočutjem spominja vseh žrtev vojne. Slovenci v Italiji smo leta 1945 radostno vozdravili blestečo zarjo svobode, saj smo po dvajsetih letih velikega trpljenja pod fašizmom, ki nam je prisodil nacionalno smrt in nas kruto preganjal in trpinčil, da bi nas prej uničil, upravičeno uprli in pričakovali, da nam bo zmaga nad nasiljem, kateremu smo odločno kljubovali, prinesla tiste člo večanske pravice, ki pritičejo slehernemu človeku in narodu. Z žalostjo pa ugotavljamo, da po vsem tem še danes niso uresničene naše želje, in sicer uživanje vseh pravic, ki nam kot slovenski narodni manjšini tudi oo državni u-stavi pritičejo. Zaradi tega Slovenska demokratska zveza v Gorici poziva vse Slovence naše dežele, nai še naprej odločno vztrajajo na zahtevi po enakopravnosti v okviru splošnega zaščitnega zakona. Le tako bomo dosegli naše pravice in s tem tudi zadostili spominu slovenskih žrtev fašizma in nacizma. SDZ v Gorici tlimiuuiiimmiMimiiMHiiMHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii Novi nebotičniki v Gorici V Gorici so v zadn,jih letih zgradili zasebniki veliko stanovanj, več kot razne javne ustanove. V mestni periferiji so zgradili vrsto lepiih e-nostanovanjskih hiš, v gradnji pa so prednjačila gradbena podjetja, ki so sezidala vrsto nebotičnikov. Na naši sliki sip nebotičniki, ki .jih še gradijo na vogalu med ulicama Faiti in Della Bona. Na tem obširnem prostoru je še pred de setimi leti rasla trava. Sedaj so tu zgradili nekaj stotin stanovanj, ki so sicer pripomogla k rešitvi stanovanjske krize v Gorici, so pa ta prostor preveč obtežila z visokimi stavbami. Poleg nebotičnikov nemoteno stoji cela vrsta enonadstropnih kmečkih hiš. za njimi pa so še vedno vrtovi. Danes seja občinske^; sveta v Sovodnjah Občinski svet v Sovodnjah se bo sestal na županstvu nocoj ob 20. uri. Na dnevnem redu imain odobritev obračuna za leto 1970, spremembe proračuna in prenos nekaterih postavk, odobritev dodatnega načrta za ureditev šole na Vrhu, odobritev načrta za ureditev in asfaltiranje stranskega dela Ulice Venezian v Sovodnjah in odseka Stradalta - Peč, potrditev zaključnih računov v zvezi z gradnjo dveh opornih zidov v Sovodnjah in v Rupi, obnovitev pogodbe z ONAIRC za upravljanje vrtca v Sovodnjah. obnovitev prispevka za delno vzdr ževanje dveh mladoletnih, imenova nje občinskega predstavnika v šolski patronat, prispevek CAFO za vodne piključke na Štradalti. Omenimo še, da bodo občtoski predstavniki z županom na čelu položili venec pred spomenik padlim v Sovodnjah v soboto ob 20. uri. Venec bodo položili na večer praz nika odporniškega gibanja, da bi se tako Sovodenjri lahko naslednjega dne udeležili protifašistične manifestacije v Štandrežu. Trčenje dveh avtov v Štandrežu Včeraj ob 12.40 sta v Ul. Fermi v industrijski coni pri Štandrežu trčila dva avtomobila fiat 850 pri čemer pa na srečo m bilo ranjenih. Prvi avto je vozil 20 letni Darij Furlan iz Štandreža, Ul. Pasubio 6 in je bil ustavljen 02 desni strani v smeri proti Tržaški cesti. V trenutku, ko je nameraval naprej, pa je v isti smeri privozila svoj avto 23-letna Clara Gerometta iz Farre, Id je hotela zaviti v neko tovarno, ne da bi pravočasno opazila Furlanovo namero. Cestna policija je ugotovila nekaj škode na obeh vozilih. Otrok je ostal sam v zaprtem stanovanju Včeraj nekaj po 10. uri so poklicali goriške gasilce v Ul. XXIV maggio 17, da bi odprli s silo v drugem nadstropju vrata stanovanja družine Crali. kier je ostala v stanovanju dveletna deklica sama in začela obupno jokati ker ni bilo mame. Ta Antonietta Crali je namreč stopila iz stanovanja na stopnice ne da bi vzela ključ s seboj, vrata pa so se za njo zaprla. Kot rečeno so poklicali gasilce in obenem telefonirali tudi očetu deklice, ki ie prišel kmalu za njimi s ključem in odklenil stanovanjska vrata ter tako rešil položaj in mati je potolažila obupanega otroka. Vaški praznik v Rupi V Rupi bodo imeli v nedeljo praznik vaškega patrona. Pred cerkvijo bo ob 16. uri kulturno popoldne v priredbi domačega cerkvenega pevskega zbora. Na 3nn"'’’'i :p koncert pevskega zbora «M Fiiej« is Gorice ter domačega pevskega zbora, nastopil bo zabavni ansambel iz Števerjana, zapela bosta tudi zbora osnovne šole in vrtca v Rupi. Požar v skladišču Včeraj nekaj po 15. uri so pakli cali gasilce tudi v Ul. Mattioli 11, kjer ima trgovino in stanovanje Stanko Koren z družino. Na dvorišču hiše je skladišče, kamor spravljajo odrabljeno embalažo in razno šaro. Prav v tem skladišču .je nastal ogenj in ker so se bali, da bi se ne razširil na hišo in trgovino so poklicali gasilce, ki so v dobri pol uri odstranili nevarnost in rudi škoda ni velika. Iz goriškesa matičnega urada 21. in 22. aprila t.l. se je v Go-rioi rodilo 10 otrok, 6 oseb pa je umrlo. ROJSTVA: Gianfranco Tonchella, Mariarosa Z uhani, Barbara Picco-lo, Adriana Anut, Flavio Bella, Giuseppe Michetti, Massimo Visin-tin, Rossella Santangelo, Isabella Franco, Claudia Zorzet. SMRTI: 70-letna upokojenka Eli-sabetta Hegeduš vd. Furlani. 79-letna upokojenka Orsola Sfiligoj vd. Micheli, 85-letna gospodinja Anna de Foelsch, 80-letna gospodinja Marcella Santolini vd. Cavagna, 71-letni kmet Rocco Hoban, 61-letna upokojenka Maddalena Tiziani. VERDI 17.15—22.00: «11 cadavere dagli artigii d acciaio«; H. schnet der ln M. Ronet; Barvni film. CORSO 17.15—22.00: «La notic prava del soLdato Jonatan«, C. EasU wood m G. Page; film je v barvah, mladini pod 14. lotom prepovedan. MODERNISSIMO 17.00-22.00: «Lo strano vizio della signora Wajxth», E. Fenech in G. Hilton; italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepove-dan. VITTOR1A 17.15—21.30: «Una messa per Dnacula«, C. Lee ln L. Hay-den; angleški fltoi v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30: «11 dan del 2 Borsalini«, F. Fianchl in C. Ingrassia; kinemaskopski film v barvah. Iršič AZZURRO 15.30: «Le belile«, LandD Buzzanca ln Annabella Incomtre-ra. V barvah. EXCELS1GR 16.00: «11 gatto a nove code«, Catherine Spa&k, K. Malden. Barvni film. PRICIPE 17.30: «Giochi particola-ri», Marcello Mastroianni in Monica Vitti. V barvah. Nova Gorica BOCA (Nova Gorica); «2ivljenje t dvoje«, nemški barvni film — ob 18 ln 20. SVOBODA »Drevo spoznanja«, a-meriški barvni film — ob 18. In 20. RENČE: Prosto. DESKLE: «Teater smrti«, angleški barvni tttoi — oh 19.30. ŠEMPAS: Prosto, KANAL: Pro6to PRVACINA: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna PONTON1 BASSI Ul Rastello 26, tel. 3349. V TR2ICU Danes ves dan ta ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna dr. Olivetti, Ul. 1. maggio 94; tel. 73-328. PRIMORSKI DNEVNIK 23. aprile 1^ -------------H Na današnji dan pred sedemindvajsetimi leti V Ulici Ghega, na Številki 12, Je v višini prvega nadstropja vzidana plošča, ki spominja nas In bo spominjala tudi naše zanamce, da je bil v tej hiši, v kateri se danes mladi ljudje vzgajajo v plemenita! glasbi, storjen nekoč velik zločin. Na današnji dan pred 27 leti so nacisti obesili raz okna in po stopnišču konservatorija, ki so ga bili spremenili v svoj Soldatenheim, 50 ljudi, moških in žensk, Slovencev, Hrvatov in Italijanov V svojem onemoglem besu, ker je vojna, ki so Jo s tolikšno zaverovanostjo sprožili, že zgubljena, so se zaradi atentata na Soldatenheim znesli nad Jetniki, ki so jih imeli v zaporih. Petdeset žrtev se je tako pridružilo že milijonom tistih, ^1 so širom po Evropi dali svoje življenje za to, da hi svet bil boljši. Danes, ko obhajamo obletnico te velike žrtve, ne pozabimo na ideale, za katere so ti ljudje padli. NOVE KNJIGE Magda Dežman Vedno mladostne in prikupne .........."""""."""""•""""■■"■m.."■■"■•■"■"»mi.....niimiinniiin,........................„„„„„ ZAKAJ NI RAČUNATI, DA BI SE «UMAZANA» VOJNA KMALU KONČALA iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiii V jugovzhodni Aziji je več nafte kot je je na vsem Bližnjem vzhodu Knjiga o kozmetiki sodobne ženske Mafija razpolaga z milijardami dolarjev Vsak das pride v ameriški senat okoli 500 pisem, v katerih starši vprašujejo zakaj bi naj njihovi sinovi umirali v Vietnamu zaradi tujega petroleja Ameriški vojaški poseg v Indd-kinl je na eni strani skrajno odvraten in osovražen, saj za surovosti, ki se tam dogajajo, ni o-pravičlla, z druge strani pa postaja «umazana« vojna tudi že malone tragikomična. Tehnično najbolj razvita in tudi najfoogatej-ša država na svetu, 200-milijon-*ke ZDA že vrsto let ne morejo ugnati vietnamskega ljudstva ter sosednih narodov, pa čeprav pri tem uporabljajo najnovejše izsledke vojaške tehnike in najbolj surove načine vojevanja. Zato je razumljivo, da se v samih ZDA vedno več ljudi upira Nixonovi politiki. Prav te dni so na dnevnem redu demonstracije po vseh središčih ZDA proti vojni v Indokini. In pri teh demonstracijah imajo glavno besedo bivši vojaki iz Vietnama. In vendar je vedno več tistih, ki ne verujejo, da bo Nixon vojno v Indokini zares zaključil MiHiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiimiim Grška civilizacija do Afganistana Skupina francoskih arheologov Je odkrila v Afganistanu sledove stare grške civilizacije. Na področju sotočja reik Amu Daria in Koha Je delovna ekipa, ki jo vodi prof. Paul Bernard, odkrila sledove starega grškega mesta, ki je prav gotovo nastalo v dobi. ko jč Aleksander Veliki prodrl globoko v Azijo. Poleg ostankov nekaterih kipov so odkopali tudi cel marmornat kip mladeniča in nogo. Iz številnih napisov se da razbrati, da je eden izmed Aristotelovih učencev Kleark več časa preživel v tem mestu. Mesto se Je raztezalo na površini 2 kv. km in 90 prve sledove mesta odkrili že leta 1963. To je odkrila skupina domačih arheologov pod vodstvom afganistanskega cesarja Zahira, ki se ukvarja tudi z arheologijo. Ta odkritja ponovno dokazujejo, da je grška kultura v dobi Aleksandra Velikega globoke prodrla v azijsko celino. Zdi se, da je grška kultura zapustila v Aziji veliko sledov tudi zaradi tega, ker so se tod grški poslovni ljudje mudili tudi veliko prej. in da namerava poklicati ameriško vojsko domov, kot je to že večkrat zagotovil. In razlog za to ni več samo strateški položaj In-dokine, pač pa je razlog povsem drugje, v velikanskem bogastvu nafte, ki so ga odkrili na tem področju. Pravzaprav smo ta moment omenili že pred časom, 'ko se je prvič začelo govoriti o tem. Sedaj so se zvedele še nove podrobnosti, ki so vredne, da jih zabeležimo. Vzdolž velikanskega loka, ki se razteza od Tajlandskega zaliva do Japonskega morja in obsega tudi obale Kambodže, Južnega Vietnama, Indonezije in Kitajske, so odkrili petrolejska nahajališča, katerih obseg je tolikšen, da prekaša petrolejska bogastva na vsem Bližnjem vzhodu. Od nekoč najbolj siromašnih na svetu bi se ta področja mogla tako rekoč čez noč spremeniti v najbogatejša na svetu. S tem pa bi znalo priti do najbolj zapletenih odnosov na svetu, kajti gre za bogastva, ki jim danes ne vemb 'Cene. Petrolej so na tem področju odkrili prav povsod. Prve ugotovitve so prišle «z neba«. Prve u-gotovitve izhajajo namreč iz geoloških raziskav s pomočjo umetnih satelitov. Sistematično raziskovanje pa se je začeto šele nedavno, pred nekaj leti. Rezultati so presenetljivi, kajti ne le, da so odkrili velikanska ležišča nafte, pač pa je tudi nafta izredno kakovostna z neznatnim odstotkom žvepla. Otok Kon Son, ki je žalostno zaslovel pred časom kot otok s koncentracijskim taboriščem in znanimi mučilnicami vietnamskih rodoljubov, dobesedno plava na nafti. Vsa Indonezija je tako rekoč obkoljena z morjem «čmega zlata'«. Geološka struktura morskega dna vsega tega področja je praktično prepojena s petrolejem, kot so ugotovili konec leta 1969. Neki ameriški strokovnjak Je o tem rekel takole: «V primerjavi s petrolejskimi nahajališči vzdolž obal jugovzhodne Azije, so naftna ležišča v Louisiani podobna poštni znamki, ki smo jo prilepili slonu na hrbet.« čez pet let dati 400 milijonov sodov nafte na dan, to se pravi več kot je dajo danes vsa petrolejska nahajališča na svetu. Američani sedaj molčijo o tem in če se kdo iz odgovornih kro-I gov vendarle oglasi v zvezi s tem k besedi, zmanjšuje pomembnost nahajališč. Toda ajneriški posegi v Kambodži in v Laosu ter zavlačevanje umika iz Južnega Vietnama vse to se da pojasniti le z željo določenih ameriških krogov, da bi se iz Vietnama in iz Indokine sploh ne umaknili. Seveda se najdejo za to izgovori, na pr. da je treba podpreti saj-gonski režim, da je treba to področje obvarovali pred kitajskim imperializmom in komunizmom nasploh, toda osnovni ali pravi razlog je v petroleju. Velike ameriške petrolejske družbe Standard Oil, Gulf in Union Oil so že prepričane, da bodo v kratkem dobile od saj ganska vlade koncesijo za črpanje nafte. Sajgonske oblasti so pred nedavnim tudi že sprejele zakon o nafti ali tako i-menovami «011-70», s katerim se določajo pogoji za raziskovanje in eksploatacijo tekočih goriv vzdolž obal Južnega Vietnama. Po nekaterih poročilih je bito v letošnjem februarju že dodeljenih 17 koncesij prvenstveno a-meriškim petrolejskim družbam. Vsaka koncesija obsega površino 20.000 kvm. Zakon vsaki družbi jamči njene pravice in tudi to, da ji premoženje ne bo nikoli nacionalizirano. Družbe s Svoje strani pa poudarjajo pravico do ra-finiranja nafte na kraju samem. Predvideni so nadalje zmanjšani Neki drug ameriški strokovnjak je dal švicarskemu tehniku «Welt-woche» izjavo, v kaiteri je rekel, da bi petrolejska polja v jugovzhodnem delu Azije mogla že davki na dohodke, izvoznih taks pa sploh ni. In tudi čisti dobiček se more brez omejitev izvažati. Podobno je tudi na področjih, ki se raztezajo nekoliko bolj severno od tod, vzdolž tega ((petrolejskega loka«. Japonska, Južna Koreja in Formoza so sklenile, da bodo s skupnimi močmi pospešile raziskovanja po zgledu na Južni Vietnam. Seveda si morejo te države privoščiti kaj več le ob močnem ameriškem posojilu, praktično le tako, da odprejo vrata ameriškim družbam. Samo ob sebi se razume, da so vsi ti načrti odvisni od trdnosti posameznih režimov, kajti res je, da je Japonska nekak otok miru v tem delu Azije, toda južnoviet-namske oblasti ne morejo računati z mirnim črpanjem nafte, podobno kot ne morejo o tem niti sanjati v Kambodži, celo niti v Južni Koreji, kijer razmere niso take, da hi mogle oblasti odločati o vsem in za daljšo dobo. Tekma za azijski petrolej se torej začenja. Toda ta tekma nosi že v jedru elemente razdora in spora. Zato postaja vzdušje vedno težje. Ker pa gre za velikanske interese, se da sklepati, da se bo «umazana» vojna še nadaljevala. Ob tem bomo dodali le na videz neznaten podatek: v senatno komisijo za zunanje zadeve v Washingtonu prihaja vsak dan okoli 500 pisem, v katerih starši ameriških vojakov v Vietnamu vprašujejo: «Ali bodo naši sinovi umirali zaradi petroleja?« Senator Fulbright je to vprašanje postavil tudi Nixonu, toda Nixon nanj ni odgovoril. Natale Marcone, predsednik nedavno ustanovljene «italijansko-ameriške zveze« je sprožil kampanjo proti vsem tistim ameriškim državljanom in ustanovam, ki tako radi istovetijo italijanske naseljence v ZDA s člani znane gangsterske organizacije «Cosa nostra«. ((Italijansko-ameri-ška zveza« je nedavno poslala tudi samemu predsedniku Nixonu pismo, v katerem se pritožuje, da je italijanska etnična skupnost v ZDA, ki je največja, saj šteje nad 30 milijonov ljudi, še vedno predmet preganjanja. Mar-cone in njegovi ožji sodelavci v svojem pismu washingtonski vladi zatrjujejo, da Italijane preganja oelo zvezna policija FBI. Nadalje je v pismu rečeno, da so Italijani, ki živijo v Ameriki, u-žaljeni zaradi istovetenja Italijanov z mafijo in podtalno organizacijo «Cosa nostra«. Kakor je res, da ima Natale Marcone in njegova organizacija prav, da je absurdno in nepošteno istovetiti italijanskega doseljenca z mafijo oziroma z organizacijo «Cosa nostra«, so zanimivi nekateri podatki, ki dokazujejo, kolikšen obseg ima v A-meriki organizacija «Cosa no-stra». Javni tožilec ZDA Ram-sey Clark je objavil nekaj podatkov, ki prav gotovo presenečajo. Na temelju dokazov zatrjuje, da ameriška mafija, ki jo sestavljajo v glavnem italijanski doseljenci, ((zasluži« ali bolje nagrabi v letu dni od 6 do 7 milijard dolarjev. To je ogromna vsota, to je približno ena tretjina državnega proračuna Italije Sicer pa bomo zaradi primerjave navedli naslednji podatek: deset največjih ameriških industrijskih družb in sicer družbe General Motors. Standard Oil, Ford, General Electric, Chrysler, IBM, Mobil OH, Texaco, Gulf In US Steel so v letu 1969 imele skupno aktivo 7.2 milijarde dolarjev. Pri tem je vredno dodati tudi to, da teh deset ameriških industrijskih velikanov zaposluje okoli dva milijona in pol delovnih moči, medtem ko Clark meni, da ima mafija «v službi« od 6 do 7 tisoč ((nameščencev«. Javni tožilec Clark prihaja do zaključka, da so kriminalci boljši gospodarji kot ameriški poslovni ljudje in da znajo bolje vlagati svoja sredstva. V zvezi z ameriško mafijo, za katero je znano, da je povezana tudi z italijansko, se trdil, da Je v zadnjih letih spremenila svoj način dela. Sefi ameriškega podzemlja danes niso to, kar so bili pred nekaj desetletji. Vtem ko so nekoč kaj radi uporabljali o-rožje, so danes ubrali povsem drugačno pot: danes uživajo v Ne bi sicer mogli s strokovnega stališča ocenjevati nove knjige, ki je namenjena lepoti in negi žensk, kot kronisti pa vendarle ne moremo mimo te nove publikacije, zlasti še, ker tovrstnih del domačega izvora in sploh v slovenščini nimamo preveč. Naj zato opozorimo zlasti naše bralke, da je Mladinska knjiga v zbirki svojih priročnikov izdala knjigo, katero je napisala Magda Dežman. Naslov se glasi: Vedno mladostne in prikupne. Podnaslov knjige Kozmetika sodobne žene pove, da je nova knjiga posvečena kozmetiki, ki postaja v žviljemju sodobne ženske vse pomembnejša. Avtorica pravilno o-pozarja v uvodu, da je dolžnost vsake ženske, da je prikupna in zala ne glede na starost in poklic, ker je zdrav in urejen človek prijetnejši za okolico, pa tudi pri svojem delu sposobnejši in uspešnejši. Kozmetika danes ni stvar izbrancev, temveč je to stvar vseh žensk. Zato naj bi nova publikacija postala priročnik vsake ženske. Ce si ogledamo vsebino knjige, bomo ugotovili, da govori najprej o zgodovini kozmetike, potem razlaga, kaj je sploh kozmetika. Naslednje poglavje je posvečeno koži in njeni negi. Posebej govori avtorica o kozmetičnih preparatih, dišavah, negovanju kože in o vsem, kar je s tem v zvezi. Fotem je govor o a-natomiji glave. Avtorica preide nato na umetnost negovanja in razlaga, kako negujemo posamezne dele telesa od lasišča, oči pa do nog. Kako je z vitko linijo, prehrano in hujšanjem, govori posebno poglavje. O vitaminih, kozmetiki in športu, lepotičenju maike upu o vsem tem je v knjigi tudi govor. Na koncu so še nasveti in recepti. Torej vsakega po nekaj in dovolj za spoznavanje pomena moderne kozmetike. Pa tudi dovolj za priučeva-nje kozmetike, lepotičenja in nege telesa sploh. Gre torej za koristno in poučno knjigo, ki na dobrih sto straneh, dopolnjenih tudi z barvnimi podobami, daje obilo koristnih napotkov in nasvetov za to, da bodo naše ženske ostale prikupne, sveže in tudi zdrave. IZ UMETNOSTMI H 0AI.EH1J Metallinojeva v Tribbiu Med slikarskim naraščajem, je rastel v Trstu v prvih povojnih letih, je gotovo največ obetala Elettra Metallinb, saj je že komaj devetnajstletna razstavlja la na šestem rimskem guadrienalu. Nadarjena učenka slikarja Carla Pacifica se je v letu 1955 pričela udejstvovati tudi v grafiki. In prav njeni veliki tiski ujedank in posebno še linorezov so ji prinesli mnoga priznanja. Odlikujeta jih namreč strokovna popolnost in vsebinska dodelanost, ki sprošča nas skorada mistično razvejano občutje po globoki in pravljično socialni razčlembi prikazanih na sprotstev mladosti in starosti človeškem nehanju in življenju. Nekaj takih del je Metallinojeva razstavila na njeni razstavi v galeriji Tribbio. Važnost te razstave pa je predvsem v novih oljih, saj se je tokrat prvič predstavila tu di s tremi platni golega dekleta v ležeči legi. V teh se namreč ka že visoko, povsem slikarsko dojemanje sveta, ki ga ne obtežuje duhovna in telesna beda ljudi, ki sicer turobno pljuska iz del Me-tallinojeve. So pa ta olja tudi v barvah bolj vesela, da, naravnost žareče pestra in ponekod prav po tem v nasprotstvu z njihovo vsebino, česar se je gotovo slikarka zavedla, ko je zasnovo linoreza «Prekleti grič», prenešeno v večje olje, očistila bodeče žične ograje. Zares škoda, da katalog te lepe razstave nima primerne spremne besede. Morda zato, ker ga polni naštevanje bibliografskih podatkov o dosedanji razstavni dejavnosti Me-tallinojeve, ki je imela doslej vrsto lastnih razstav in kar dvestodeset-krat sodelovala na skupnih razstavah doma in v tujini. * * * Vittorio Iandolo pri Russu Osemindvajsetletni Vittorio Iandolo iz Avellina se je izšolal doma v Avellinu na zavodu za u-metnost ter se izpopolnil za sce- Sl. Ru. nografa na likovni akademiji Neaplju. Nato se je ves posvetil slikarstvu, kakršnega nam je predstavil na zadnji razstavi v galeriji Russo. Njegovo slikanje je vsekakor iskateljsko usmerjeno, čeravno ostaja še vedno v prizadevanju obnavljanja predmetnega u-stvarjanja. V tem ima glavno vlogo barvna, poenostavljena v omejeni izbiri tonov do najmanjše stopnje njenega učinka, ki se zgo-ščuje le v rjavkasto zelene odten- vlogi bogatih meščanov, OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ob- ml uspehi. Napetost v družinskem krogu. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V svojem delu se oprite na načrt, ki naj bo enostaven. V neki ču-nost, ker ste ranljivi. V družini stvemi zadevi ravnajte odločno. stajajo ugodne možnosti za vse u-st.varjalne dejavnosti. Vaše srčne želje niso nedosegljive. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dosegli boste izreden uspeh, samo če boste svoje namene ohranili v tajnosti. Manjši nesporazum z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prišlo bo do presenečenja, ki vam he bo preveč prijetno. Ne zaupajte vsakomur. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zeto spretno se vam bo posrečilo spremeniti neki poraz v zmago. Skušajte pomiriti dva prijatelja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Danes se z nikomer ne spoprimite narav- HOROSKOP bodite sproščeni DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite bolj premišljeni. Ne dovolite, da bi v vas prevladovala čustva. Sprejemajte vse bolj trezno. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neki vaš tekmec bo prezgodaj razkril svoje karte. Izkoristite to. Dobro se boste počutili samo med najboljšimi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Delajte z največjo resnostjo, ne da bi stremeli samo za izredni- KOZOROG (od 21. 12. do 20. I.) Nepredviden dogodek vam bo pomagal do poslovnega uspeha. Ne upoštevajte neodgovornih ljudi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) O-gibajte se sporov s preveč občut-ljivimi sodelavci. Ljubljena oseba ne more biti vedno dobro razpoložena. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Danes na delu ne bo vse gladko. Dobro premislite, preden sprejmete neko vabilo. Predvčerajšnjim je gostovala v Gallusovi dvorani tržaške Glasbene matice skupina gojencev ljubljanskega Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje (gornja slika). Ravnatelj zavoda Terčelj sprejema iz rok Mojce Siškovič darilo tržaške GM. ke temin in okrastih svetlob. I Ta zamolklo ugašena barvi pa je neposredno tudi nosilka f. tožno grozljivega čustva, ki P01" prikazana olja življenjsko Prl'“ ske vsebine. So to še deviške n krajine iz gorate Irpinije, nf, ljudje, navezani še na zemljojj: prvobitne zahteve samoohranj«*! nja z njihovimi preprostimi Prl meti iz vsakdanjosti, kot so OTi ni vrči in lonci, bakreni kotli, j leščerbe. Zato je pač razumli da vpleta slikar v ta prikazoval trde stvarnosti zemskega živl0! tudi troho upanje v boljše stranstvo, ki naj bi ga človek prinesla žrtev na Golgoti. Zato t golgota in križ, kot znamenje poti, pogosto pojavlja v sli^ zgrajenih skoro otipljivo z deM’ mi namazi barv. Iandolo — Slovensko dekle Lia Levi je razstavila v občinski Čeravno srečujemo za Lio ^ vijevo tako značilna olja pr*5!? tržaške vsebine na vseh ra** vah deželnega sindikata ufltf ^ kov in drugod redno že skozi ^ set let, nam šele sedanja rozs^. v občinski galeriji daje pregled preko njenega likovV ustvarjanja od leta 1953 pa danes. Podobe se vrste v zap°'*‘ nosti njih nastanka in že prve kazujejo vsebinsko usmeri#* glavnine njene slikarske dejo sti, ki je predvsem v upodabljOr pomorsko-industrijskega utripa * rodnega mesta, ki ga je tako predstavila že na svojih prvih & stavah. V teh podobah zasledimo R , jemoma zelenje narave, ker e. krivajo jih prvenstveno tve človeške iznajdljivosti. Zflr, tenost raznobarvnih cevi sredi ^ gromne petrolejske čistilnice “j!;1 rablja enako spretno za vnašaj likovne razgibanosti v sliko, kor ji to uspe tudi v navidez']f. neredu železja in žerjavov 1°®. delnic. So ta olja prava dokutuf. ---w puu/u r tacija bistva Trsta, ki jo Lia - —*------*-•- ----- isi ur podaja z gotovostjo naravno: ške moči umetniškega izraza■ So pa med njimi tudi taka dlJ s katerimi je uspešno sodelot»L na važnih razstavah širom P°.t žavi in je zadnje bila nagrai#T., čemur je posvečena cela stran taloga, dočim nam jo na straneh predstavlja izostreno r\ predsednika deželnega sindikat metnikov. Tu med drugim izV,u da slikarka poučuje tudi ris®'1., in da je kot taka nedavno Prejr la najvišje odlikovanje tako n ^ žavnem kot v mednarodnem rilu na razstavah v Teramu- t poznavalce tržaškega slikarstvoL razstava važna tudi zato, ker ^ posreduje vpogled v formalno-# kovni razvoj te pomembne niče, kajti v tem pogledu so s^ dobro izbrane. Opazno je, kako početno gladko slikanih P«s.‘j barvnih zasnov polagoma Prenj, do toplo peščenih in skoraj zano mrtvih sivin, kjer s P°SL nim postopkom slikarskega daje barvi nove vrednosti razp0^ ne ali umikajoče se učinkovi'0L površin. Nadalje, kako dramah^ emotivnost likov zgradb in uspe uravnoteženo povezati s f!j mišljeno skladnostjo, da k°1,1 doseže naravnost čudovito Pefit ška nastrojenja v slikah zaP!lSi nih ladij in razpadajočih čok0 MILKO BAMBtf TOAIE SVETIMA CK ASA llllllllllllllilillllllllllllllililllllllllllll PRVA KNJIGA Ko so pregledali nekatere ljudi, ki jih je Hrast predlagal za napredovanje in obravnavali vzroke nekaterih uspešnih namšikih napadov, kjer so bile možnosti, da bi major izdal, Je povzel Dule: «Se ena obtežilna okolnost zanj: ko so Nemci napadli Cerkno in smo v dolini zaslišali streljanje, smo vsi naenkrat planili iz štaba. Oddelku minometalcev, M je bil slučajno pri nas, sva z Lazarjem odredila položaj takoj pod hišo in ukazala streljati. Ker si nismo bili na jasnem, če ta napad ni obenem napad na divizijski štab, smo se z zaščitno četo pomaknili na položaje. Takoj ko sem odšel, je prijahal Hrast, nadrl komandirja minometalcev in mu zapovedal, naj neha z metanjem min in se takoj umakne višje na naše položaje. Na srečo komandir nd izvršil povelja in je streljal naprej. Ogenj minometalcev in rafali težkih strojnic so ustvarili zmedo pri Nemcih. Eksplozije min so imeli za topniško predpripravo za napad pehote in so se hitro umaknili iz Cerknega. Mi nismo imeli pri roki vojske, s katero bi jim lahko udarili v hrbet. Tega se je zavedel tudi major Hrast in je naš ukrep, za katerega niti nismo vedeli, kako bo deloval, nameraval preprečiti. Ko sem se čez nekaj časa vrnil, mi je o tem komandir poročal. Jasno je, zakaj je hotel prestaviti minomete. Pomislite na posledice, če ne bi minometi tolkli v naselje, bi Nemci morda ostali še celo uro v Cerknem, pobili vse ranjene in gotovo požgali, če ga obtožimo, ima tudi za to povelje opravičljiv in strokovno utemeljen odgovor. Kako je odgovoril, ko smo ga zaslišali: minometi so bili izpostavljeni, če bi nas Nemci napadli z boka, bi bili izgubljeni. Vse njegove poteze so vražje premišljene in nekam v megli,» je zaključil Dule. Tudi Blisk je imel zanimivo pripombo: ((Vprašajmo se, čemu se loči od vseh; odkar ga poznam, jaše belega konja, ima belo vetrovko in rdeče škornje. Sva-run mi je pravil o borbi Prešernove brigade na Hotavljah, ko je bil Hrast še pri njem. Nemci so iznenada udarili bataljonu v hrbet. Ko je pokalo že z vseh strani, ga je Hrast še vedno pregovarjal, da bo kakšna manjša patrulja in da ni potrebno, da bi se umaknili. Kljub temu je Svarun odredil umik. Pri tem umiku jih je precej obležalo. Svamn in Hrast sta se skupno umikala po nevarnih čistinah. Povsod okoli borcev je vrela zemlja od izstrelkov, nanju pa ni nihče stre ljal. V Vojkovi brigadi pa sem izvedel, da je ob napadu Nemcev na brigadni štab stal sredi ceste, ne da bi iskal kritja in streljal na policiste. Nanj ni streljal nihče, ker bi ga gotovo zadeli. Vse to so stvari, vredne premisleka. V brigadah sem izvedel, da je zelo rad odhajal v dolino. Ima mnogo poznanstev pri različnih ljudeh, od katerih nekateri našemu gibanju niso najbolj naklonjeni. Med drugimi je večkrat obiskoval precej pobožno učiteljico v bližini mesta. Ko so ga na to opozorili, se je posmehnil, kot se on zna, češ naj mu oproste, da pa se v postelji ne moli. Po mojem mnenju je osumil Toma z namenom, da Je odvrnil pozornost od sebe.» Nazadnje so bili vsi prepričani, da so na pravi sledi. Lazar je menil, da zdaj v štabu nimajo mirne noči. Lahko računajo s tem, da jim podstavi mino. Perne je oporekal, da tega ne bo napravil, dokler ne bo sumil, da je razkrit. Za Nemce je nadvse važno, da imajo svojega agenta prav v divizijskem štabu. Odločili so se, da mu bodo nastavili zanke. Navidezno mu bodo zaupali kot doslej. Dali mu bodo nekaj lažnih podatkov o premikih enot in o pripravah napadov. Po načinu, kako bodo Nemci reagirali, se bo takoj pokazalo, kaj dela. Njega pa bodo nadzirali. Prepričani so bili, da se bo kmalu ujel, če prej ne, ko bo poslal poročalo o poboju v Cerknem. Perne pa je imel še boljšo zamisel, ki so ji vsi pritrdili. Raztrosili bodo vest in pričeli s pripravo elitne grupe, ki naj bi napadla rezidenco SS-generaia Rossenerja na Bledu. Gotovo mu je znano, da smo se o tem že nekoč menili. Nase-del bo in poslal poročilo. To ga bo pokopalo. Blisk je bil pred novo uganko. Hrast je poznal itf>' i of ljudi, znal se jim je približati. Cenili so ga in znano je ^ da je večkrat dobil kaj za pod zob, kar drugim ni usp*1; ftlrlorvii 4« 9. _ ............... ° . • „ " Blisk je že pol ure kot nevidna senca sledil majorju Hrastu. Že nekaj tednov je zasledoval vsak njegov gib. Zakleli so se, da ga bodo razkrinkali. Kolovoz, po katerem je major zavil k osamljeni domačiji, je Blisk presekal po gozdu. Ves zasopel je čutil v sebi Isto napetost kot lovec, kadar preganja divjad. Povzpel se je na gozdnati rob, pod katerim je na senožeti ob gozdu ležala domačija. Prihuljeno se je pritisnil k debeli bukvi in prislonil k očem daljnogled. Poznal je hišo, ljudje, ki so prebivali v njej, so bili čudaški in odljudna. Vse sobe v hiši so bile polne zaprašenih svetniških podob. Pri teh pobožnih ljudeh se partizani niso dolgo mudili. Obnašanje domačih je kazalo, da niso nič kaj zaželeni. Tudi osamljen partizan ali patrulja v tej hiši nista staknila nič za pod zob. Terenoem in gospodarski komisiji pa so oddali vse, kar jim je bilo naročeno. Ko še nekaj časa ni bilo nikogar, je že podvomili, da bo šel major v to hišo da je ravnal lahkomiselno, ker ga je spustil iz oči. že se je hotel vrniti, ko se je streljaj pod njim pojavil major na robu gozda. Postal je, se razgledal okoli sebe, potem pa je zavil k domačiji. V hiši ni ostal dolgo. Za njim je pred vrata prišel gospodar. Videl je kako si je major pripel k pasu čutarico in sta si z gospodarjem segla v roke. Potem je odšel od koder je prišel proti divizijskemu štabu. Sklenil je počakati, da bo videl, kaj bodo storili ljudje . hiši. Cez čas je gospodar odprl duri, se napotil h gosp0^ skemu poslopju, vzel vrv in sekiro in odšel, kot da gre po Blisk je zdrsnil za rob in se po hosti spustil za hekaj časa mu je sledil od daleč, potem pa mu je nenadni izginil izpred oči. Blisk je presekal njegovo pot in ga P°Z kal na križišču, skrit za skalo. Precej dolgo ga je čakal, ^ pa ga le ni bilo, sl je začel očitati, da se je dal speli8? na led. 2al mu je bilo, da ni šel naravnost za dedcem & ? aretiral. Ce ne dobe dokazov, se bodo stvari zavlekle, major, ki je že Itak previden, bo postal še previdnejši. L^ se zgodi, da pobegne, saj je začutil, da ima vroča tla ^ nogami. Vrnil se je in šel po poti za njim, dokler ni prišel f? mesta, kjer je možakar zagazil v sneg in se skozi gozd sp^ naravnost v dolino. Občutek, da je izgubil igro, ga je spfa?? v besnost. Stekel je po sledi, ki je zavila proti vrhu in ^ nila. Z vrha pa je precej globoko pod seboj, na poti k os^' 1 j enemu zaselku, zagledal človeka s sekiro na ramd. Spr^' ljal ga je z daljnogledom. Ko je možakar zaril" k^nd^' je vedel, da ta s sekiro in vrvjo ne bo šel proti Idriji-res. Možakar se je kmalu vrnil. Zdaj je sklenil, da bo ^ v zasedo. Namenil se je čakati do noči, četudi bi zm^‘ Slutil Je, da je odkril nemško kurirsko zvezo. To ga je V\. vzelo z vročično nestrpnostjo. Prezebajoč v snegu za de^; skalo, je premišljal o majarju in razpletal domneve ki ji*1 postavil Perne. Po poboju v Cerknem se je Blisk ’ nekaj*1* srečal s Hrastom v štabu. Z njim je bil kaj kratek in red^ beseden. Blisk je zaznal pri njem neko raztresenost Zd®1" se mu Je, da ga Je nekaj prizadelo. V zasedi ni čakal zaman. Hišna vrata so se odprla, ^ prag je stopila starejša ženska, se ogledala na vse sir**; in se vrnila v hišo. Blisk je vedel, da je prišla na ogi^' Takoj nato je prišla dekle, opravljena za daljšo pot im °& '»P-MORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 23. aprile 1971 jrntsmm VALONSKA PUŠČICA De Vlaeminck prvi CHARLEROI, 22. — Belgijec De aeminck je (v odsotnosti svojega ®jaka Merckxa) osvojil prvo nie-j.°, ,na klasični linijski kolesarski pki »valonska puščica*. Lestvica je namreč taka: 1 Roger De Vlaeminck (Bel.), ki Je prevozil 224,500 km dolgo pro-, S° v času 5.55’ , Verbeeck (Bel.) v enakem času De Schoenmaeker (Bel.) z za- 6” 113” 4’45” 5’32” 5'32” 18’50” 23’05’ 23’05” 23 26’ °stankom 4 Zoetemelk (Niz.) “• Godefroot (Bel.) yan Springel (Bel.) k Motta (It.) Balmamion (It.) Vercelli (It.) ij Ghiappano (It.) PeUa (It.) KOŠARKA t yyPGJANA- 22. — V polfinalnih ekmah za jugoslovanski košarkarji Pokal so dosegli sledeče rezul- Glimpija - Radnički 88:83 Lrvena zvezda - Zadar 89:72 je določil, da bodo igrali ‘kalno tekmo v Ljubljani, v soboto, aPrila, v dvorani Tivoli, srečanje med Olimpijo in Crveno zvezdo bo zelo negotovo, kajti Ljub-lancani niso zadovoljili v tekmi z ^adničkim. Čeprav igrajo Slovenci te'rna in jim bo občinstvo pridno p^agalo, je katerakoli napoved ze 10 tvegana. - SMUČANJ* i ^AGREBi 22. — Slovenski smu-''ski skakalec Peter Štefančič je gl n°vno osvojil nagrado »zlate smu-ki jih časopis Sportske novo-, 1 Podeli najboljšemu smučarju le-. ■ Ta štiriindvajsetletni smučar je Sa?etfel letos zelo dobre rezultate, J J® bil tretji na memorialu Ja-2a Polde, drugi na tekmovanju t^kal Kongsberg in prvi na dr-' lem prvenstvu. Sm je Štefančič osvojil «zlate “"“Učke* v sezoni 1968-69. 22. — V nedeljo dopol-i.. bo iz Kranja odpotovala tretja v n,. yanska alpinistična odprava ALPINIZEM lneRbANJ' 22' ■>ugosl, y »j. - '«*ioRa aij/miptivna uujai ava . dindukuš. Desetčlansko odpravo u '.dr. Ivo Valič, organiziralo pa nj, Je PD Kranj ob pcxlpori števil-„.Ppdjetij in organizacij. Jjji 'k te odprave niso lahki, saj je j' glavni vrh Istor o Nal že dose nov ln Bo zdaj treba opraviti nekaj Državno prvenstvo SFItJ v kartingu v Novi Gorki V nedeljo 25. apnila bo na novogoriški magistrali v organizaciji AMD Nova Gorica letošnje državno prvenstvo v kartingu. Ker je za letošnje prvenstvo razpisanih sedem dirk, bo v nedeljo v Novi Gorici tretja dirka za ta naslov, kajti dve dirki (in to ena v Postojni in ena v Ljubljani) sta že bili. Tudi letos bodo na novogoriški dirki prisotni vsi najboljši vozači kartinga iz države. Najmočnejše zastopstvo pa bodo imeli Ljubljančani, Zagrebčani, Rečani, Koprčani in drugi. Naslov v posamezni kategoriji pa bosta branila lanska zmagovalca Živec in Grilj, tako da bodo borbe po ulicah Nove Gorice zelo zanimive In napete. Prireditelj AMD Nova Gorica upa, da si bo tudi letos dirke ogledalo še več ljubiteljev tega športa, saj bodo brez dvoma priča izredno napetih borb. Uradni trening bo v nedeljo zjutraj, ob 9. uri, popoldansko tekmovanje pa se bo začelo ob 13. uri. Rajmund Kolenc .................................................................... ekipo Montevidea. Urugvajci, ki so letos osvojili tretje mesto v domačem prvenstvu, slovijo kot dobro moštvo, neizčrpen rezervoar mladih in talentiranih nogometašev. Trener urugvajske državne reprezentance Hochberg je uvrstil štiri mlade nogometaše tega moštva v spisek kandidatov za nastop na svetovnem prvenstvu leta 1974 v Z. Nemčiji. V dosedanjih tekmah evropske turneje se je Montevideo srečal z ekipama Sportinga in Atletika in z obema igral neodločeno 1:1. NAMIZNI TENIS ŠANGHAJ, 22. — Na vabilo angleške namiznoteniške zveze, bo kitajska ekipa obiskala Veliko Britanijo. Obisk bo verjetno decembra letos ali januarja prihodnjega leta. V NARAŠČAJNIKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH nedeljsko zmago so Križani utrdili položaj na lestvici Katastrofa Brega proti vodečemu Vianiju ■ Tesna zmaga Primorja NAMIZNI TENIS TRŽAŠKI POKAL So nabrežinski igralci nekoliko pretrenirani? NOGOMET m ptjL^BLJANA, 22. — Olimpija bo °Qnji torek gostila nogometno SLOVENSKO la.ninsko društvo Trst orKanizira L in 2. maja SMUČARSKI IZLET A MARMOLADO (3.230 M) Krasna smučišča tudi za začetnike "Ivanje v Ulici Geppa št. 9 V nadaljevanju moškega namiznoteniškega turnirja za tržaški pokal je v sredo v Nabrežini domači So kol premagal tržaško ekipo ACLI z izidom 4:2. Isti rezultat sta ekipi dosegli že v izločilnem delu tekmovanja; potrjeno je tako razmerje v vrednosti obeh ekip. Prav v tem srečanju pa smo o-pazili, da so morda nabrežinski igralci nekoliko preutrujeni, saj vadijo in nastopajo že neprenehoma od oktobra dalje. Ta vtis smo imeli predvsem pri Ukmarju, ki je moral kloniti sicer slabšemu nasprotniku Baldasu. Prav tega tekmovalca pa čakajo še štiri tekme in naporen nastop na državnem prvenstvu. Sicer pa so slavili Nabrežinci precej Jahko zmago. Zaigrali so umirjeno in zanesljivo, pa tudi brez izrednih podvigov. Posamezni izidi pa so sledeči: SOKOL - ACLI KOLONJA Fabjan - Baldas G. Cattonar - Guštini Fabjan-Ukmar - Baldas-Baldas Radovič - Lucchina Ukmar - Baldas F. Cattonar-Radovič - Gustihi-Luc-china 2:0 Prihodnji teden bo na sporedu tekma, fci bo odločala o prvem pic-stu lestvice. Srečala se bosta namreč Sokol in CGS, ki si trenutno delita pryo mesto s štirimi točkami. Tekma CGS - Sokol bo v sredo, 28. t.m. ob 20.30 na sedežu CGS, Ulica Monte Cemgio. S. J. 4:2 2:0 2:0 20 1:2 1:2 kras sP°roCa- da bo v kro*i°’ 24' aPrila v Prostorih brv* v Zgoniku ob 20.00 v -i.,.ern ln ob 20.30 v drugem ^canju OBČNI ZBOR ! Slednjim dnevnim redom: j Otvoritev 3 p0ročil° predsednika 4 p0r<*ilo tajnika 5 r,?ro*Bo blagajnika e: vStuslja 7 nulve novega odbora ■ ftazno. Rabljeni član! ln prijatelji. Odbor NOGOMET FIRENCE, 22. - V drugi trening tekmi je italijanska olimpijska nogometna reprezentanca premagala moštvo Sampierdarene z rezultatom 5:0. - * * V okviru tekmovanja za evropski pokal narodov so dosegli naslednje izide: ČSSR — Watos 3:1 Švica — Malta 5:0 Severna Irska — Ciper 5:0! * • « FIRENCE, 22. - Italijanska nogometna zveza je diskvalificirala igralca Triestine Campano za dve koli in Scalo za eno cev v moški košarki. Sodelovale bodo ekipe iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Španije, Francije, Grčije, švedske. Sovjetske zveze, Švice, Jugoslavije in Italije. Morda bodo na prvenstvo prišli tudi Poljaki. Organizacijo prvenstva je prevzela UGG. TELOVADBA TUCSON, 22. — Ameriška telovadna zveza je povabila kitajsko in vzhodnonemško ekipo na mednarodno tekmovanje, ki bo v Miamiju 5. junija letos. TENIS HOUSTON, 22. — Jugoslovan Željko Franulovič je na mednarodnem teniškem turnirju v Houstonu premagal Američana Faulka z rezultatom 6:1, 3:6, 6:3. * * * LONDON, 22. —' Ljudska republika Kitajska je izstopila iz Medna rodne teniške zveze. To je storila zato, ker nameravajo sprejeti v to zvezo tudi Formo«** KOLESARSTVO LIEGE, 2T~ -* Eddy Merckx se jutri ne bo udeležil airke Valonska puščica. Na njegovem mestu bo tekmoval Julien Stevens. V nedeljo so odigrali prvo povratno kolo naraščaijniškega nogometnega prvenstva. SKUPINA A Na vrhu lestvice je še trdno ekipa Gipo Viani, ki ima po delnem spodrsljaju Libertasa iz Trsta, kar tri točke naskoka pred drugouvrščenim. Enajsterica Gaje je spet doživela poraz. Tokrat so gajevci podlegli ekipi CGS in to prav v zadnjih mi nulah prvega polčasa. V nadaljevanju so Tržačani branili doseženo prednost in pokopali sleherno upanje «zeleno-rumeniih». Treba pa je omeniti, da so Padričarji nastopili v okrnjeni postavi. Gaja se bo v nedeljo srečala z Bregom. Dvoboj bo verjetano zelo zanimiv, ker obe enajsterici potre bujeta točke in iščeta prestižno zmago, spričo zadnjih neuspehov. Delitev točk gotovo ne bi zadovoljila ne ene ne druge strani. Poleg tega upajo gajevci tudi na prvo zmago, Brežani pa ne bodo dovolili, da jim zbežita potrebni točki, posebno po katastrofi, ki so jo doživeli v nedeljo proti Vianiju. Breg je v nedeljo zgubil z visokim rezultatom 0:8. Treba pa je reči, da bi predstavniki dolinske občine gotovo zadržali poraz v častnih mejah če bi nastopili v standardni postavi. Nekaj igralcev pa se ni predstavilo na igrišče, tako da so mopali voditelji v zadnjem trenutku poslati na igrišče nekaj mladih in neizkušenih nogometašev. Proseško Primorje je prav tako kot v prvem delu, tudi tokrat z lahkoto premagalo moštvo Libertas Rocol B. Že v prvem polčasu so »rdeče-rumenb popolnoma nadigrali, nasprotnike in bili dvakrat uspešni. V nadaljevanju pa so mladi Prose-čani popustili, kar so izkoristili nasprotniki in rezultat znižali. V nedeljo bo Primorje igralo na svojih tieh proti žilavemu moštvu CGS, ki je trenutno na tretjem mestu na lestvici. Naloga domačinov bo torej težka, nikakor pa ne nemogoča. Paziti bodo morali, da jih nasprotniki ne presenetijo. IZIDI C.G. Študenti - Gaja 2:0 Lib. Rocol B - Primorje 1:2 S. Sergio - Olimpia GR. 0:0 Fortitudo - Libertas TS 0:0 Breg - Gipo Viani 0 8 LESTVICA Gipo Viani Libertas TS C.G. Študenti Olimpia Gr. Breg Primorje Fortitudo S. Sergio Lib. Rocol B Gaja 9 9 10 9 9 9 9 10 9 9 26 17 8 11 10 8 20 13 15 6 9 7 14 7 10 6 15 PRIHODNJE KOLO Primorje - CGS, G. Viani - Lib. Rocol B, Olimpia Greta - Fortitudo, Libertas - S. Sergio, Gaja - Breg. SKUPINA B Nadaljuje se zmagovita pot kriške Vesne, ki iz kola v kolo potrjuje, da popolnoma zasluži' mesto, ki ga ima na lestvici. Križani so v nedeljo z visokim 4:0 odpravili sicer skromno moštvo Ponziane. Morala ekipe je na višku. Igralci, navijači in voditelji so zelo navdušeni nad uspehi, ki jih letos žanje e-kipa. V nedeljo bodo »plavi* imeli v gosteh skromno moštvo Esperie, ki je na zadnjem mestu na lestvici. V prvem delu prvenstva so Križani odpravili Tržačane z visokim izidom 4:0. IZIDI Ponziana - Vesna 0:4 Triestma - Aurisina 1:2 Muggesana - Lib. Rocol A 0:7 Giarizzole Esp. Pio XII 3:2 Esperia - Edera 2:2 LESTVICA Vesna 10 8 1 1 25 5 17 Giarizzole 10 6 4 0 18 4 16 Triestina 10 5 2 3 37 6 12 Lib. Rocol A 9 4 4 1 22 4 12 Aiirisima 9 4 2 3 16 13 10 Esp. Pio XII 10 4 1 5 12 14 9 Muggesana 9 4 1 4 9 27 9 Ponziana 9 1 3 5 8 17 S Edera 9 1 1 7 6 25 3 Esperia 9 0 1 8 4 42 0 vanju tega tekmovanja pa bodo odigrale še naslednje tekme: 29. APRILA Bor — OMA A ob 18.30 na stadionu »L maj* 3. MAJA ob 17. uri na Bor — Brunner stadionu «1. maj* 7. MAJA Bor — Časa del Fanciullo ob 18.30 na stadionu «1. maj*. 10. MAJA Bor — OMA B ob 18.30 na stadionu «1. maj* 12. MAJA OMA C — Bor ob 17.30 na igrišču OMA FARI — Bor ob 18.30 na igrišču OMA 13. MAJA S. Giacomo — Bor ob 17.45 na igrišču OMA. KOŠARKA V MLADINSKIH LIGAH Ulobene zmage toda dobra igra Najmlajsi slovenski košarkarji na Tržaškem igrajo od tekme do tekme bolje Nadaljuje se pestro delovanje naše mladinske košarke. V sredo je namreč igralo kat pet naših ekip, ki so na splošno, kljub porazom, igrale dobro. PRVENSTVO DEČKOV LLOYD - BOR A 57:37 (25:20) BOROVA POSTAVA: Colja (k) 11, Klobas 13, Košuta 4, Peter Žerjal 7, Sancin, Obersnel, Vatovec 2, Bertok. Borovi dečki so igrali proti drugemu z lestvice. Začeli so dokaj dobro, nato pa so nekoliko popustili, kajti nasprotni center Oeser je bil praktično neustavljiv. Prestregel je namreč vse odbite žoge, dosegel je kar 42 točk in je bil stalna ovira Borovi obrambi. «Plavi» so skušali ustaviti nasprotnikovega velikana, a zaman. Najboljši v vrstah Bora so bili Klobas, Colja in Peter Žerjal. Sodnik je dobro opravil svojo nalogo. * * * INTER 1904 — BOR B 98:10 (46:6) BOROVA POSTAVA: Ivan Kuret PRIHODNJE KOLO Aurisina - Ponziana, Edera - Trie-stina, Lib. Rocol A - Giarizzole, Esperia Pio XII - Muggesana, Vesna - Esperia. B. R. Na mladinskih igrah v Trstu Prihodnje tekme Borovih odbojkaric V Trstu se je v tem tednu že začelo tekmovanje v ženski odbojki, v okviru mladinskih iger, katerem sbdeluje tudi Bor s svojimi najmlajšimi igralkami. Poleg borovk igrajo še Časa del Fanciullo, S. Giacomo, OMA A, B in C, Brunner ter FARI Trst. Borovke so v prvi tekmi proti ekipi OMA C v preteklih dneh gladko zmagale s 3:0, v nadalje- ........m,,.................lini.im....im PROMOCIJSKA ODBOJKA NA GORIŠKEM Mlada sovodenjska dekleta sestavljajo obetajočo ekipo Jutri in v nedeljo vrsta moških in ženskih tekem SOVODNJE - CORRIDONI B 1:3 (1:15, 15:12, 7:15, 3:15) SOVODNJE: Tomšič M., Batistič P., Petejam A., Petejan N., Devetak N., Butkovič L., Petejan L., Marušič M. Mlade sovodenjske odbojkarice so v tekmi proti ekipi Corridoni B pokazale bistven napredek. Srečanje je sicer potrdilo, bodisi v končnem izidu kot na tehnični ravni, sedanjo premoč furlanskih deklet, vendar je igra slovenskih igralk v daljši perspektivi mnogo bolj obetajoča. V prvem setu so igralke Corrido-nija presenetile sovodenjsko šester- ........"""""."«>.....mm........ Nfl EVROPSKEM MLADINSKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU Lažje za Italijane težje za Jugoslovane Julija v Gorici evropsko prvenstvo mlajših mladincev v košarki Od 10. do 17. julija bo v Gorici evropsko prvenstvo mlajših mladin- BARCELONA, 22. — Šestnajst ekip se bo udeležilo evropskega mladinskega prvenstva v odbojki, ki bo v Barceloni od 2. do 12. septembra letos. Med udeleženci je tudi jugoslovanska mladinska reprezentanca. Ekipe bodo razdeljene v šest kvalifikacijskih skupin, iz katerih se bodo zmagovalci uvrstili v finale. Skupine so sestavljene tako: SKUPINA A Sovjetska zveza Španija Turčija SKUPINA B Bolgarija Z. Nemčija Grčija SKUPINA C Italija Nizozemska Danska SKUPINA D V. Nemčija Belgija SKUPINA E Češkoslovaška Jugoslavija Škotska SKUPINA F Poljska Francija Breg sodi med društva, ki zelo skrbe za svoj naraščaj (na sliki mladinska ekipa tega društva med tekmo s S. Giovannijem) ko z odličnimi teniškimi servisi in so tako gladko zmagale. Vse drugačno lice pa je pokazal drugi set, ko so Sovodenjke zaigrale povsem enakovredno odbojko ter so po daljši navdušujoči borbi osvojile svoj prvi set v tem prvenstvu. Podobno sliko tekme je bilo opaziti v pre ostalem delu srečanja, vendar so furlanska dekleta, zaradi večje izkušenosti zasluženo zmagala. -jo- ♦ * * Jutri in v nedeljo bo na vrsti cela vrsta tekem v promocijskih odbojkarskih prvenstvih. Jutri zvečer bo v dvorani UGG v Gorici, ob 18. uri, tekma med UGG m Sovodnjami (ženska A skupina). V nedeljo zjutraj pa bosta na igrišču Dijaškega doma dve tekmi. I-grali bosta moški ekipi Mladosti in UGG. Dobardobci pravijo, da se na to tekmo vestno pripravljajo. Ženska ekipa Doma pa bo imela za nasprotnika ekipo Corridoni A (ženska B skupina). Istega dne bo še tekma med Az-zurro in Corridoni C (ženska B skupina), poleg te pa tekma Torria-na - Hrast (ženska A skupina). Ta tekma bo ob 10.30 v Gradišču. V okviru odbojkarskega turnirja Drugi nastop Doma na mladinskih igrah Danes popoldne bodo igralci odbojkarske ekipe Dom, ki nastopajo na mladinskih igrah, odigrali že drugo tekmo v tem prvenstvu. Ob 17.15 se bodo v telovadnici Lenassi pomerili z ekipo Lenassi A. Domovci so v svoji prvi tekmi v sredo zmagali. Ce bodo zmagali tudi danes bodo spet Igrah v ponedeljek, sredo ln petek. Štiri najboljše ekipe se bodo potegovale za prvo mesto. Prihodnji teden se prične (v okviru mladinskih Iger) tudi izločilni turnir v mlnlbasketu. Tu nastopata kar dve ekipi Doma. Obe bosta tekmovali prihodnji četrtek. Dom B bo na Igrišču Steila Matutina Igral ob 16. uri proti Arte B. Na Igrišču na Rojcah pa bo ob 15. uri tekma med ekipama Dom a in Spltlgen D. 4. Oblak 2. čok (k) 2, Perko 2, Sie-ga, Trampuš, Vatovani, Gombač. Le malo so mogli naši neizkušeni predstavniki proti prvemu z lestvice, to je proti ekipi Inter 1904. Poleg tega je še sodnik opravil svoje s tem, da je nerazsodno žvižgal »plavim* osebne napake. Ko je že v prvem polčasu Bor zgubil svojega najboljšega člana. Ivana Kureta (zaradi petih osebnih napak), je bilo praktično tekme konec. Domačinom, namreč le za las ni uspelo doseči stotice. IZIDI 4. KOLA SABA - Servolana 45:46 Lloyd - Bor A 57:37 Inter 1904 - Bor B 98:10 Počitek: Polet Llovd LESTVICA 9 8 1 434 253 16 Inter 1904 7 7 0 446 130 14 Bor A 10 6 4 489 372 12 SABA 7 4 3 323 273 8 Servolana 8 3 5 339 308 6 Bor B 9 1 8 214 648 2 Polet 8 0 8 139 397 0 MLADINSKE IGRE POLET B - MIVAR 37:12 (12:4) POLETOVA POSTAVA: .Valter Sosič (k) 22, Ferluga 7, Daneu 8, Škabar, Malalan, Brišček, Leniša. PROSTI METI: 7:10. Mladi Poletovi košaršarji so z visoko razliko presenetljivo premagali ekipo Mivarja. Naši košarkarji so igrali dokaj zanesljivo in so bili vseskozi boljši od nasprotnika. Pravi junak tekme pa je bil Valter Sosič, ki je sam dosegel kar 22 točk in je bil za nasprotnike neustavljiv. Dobro se je izkazal tudi Ferluga. Toda celotna ekipa je igrala zelo požrtvovalno in je včasih celo nadigrala nasprotnika. BRUNNER - POLET A 36:28 (18:16) POLETOVA POSTAVA: Marko Sosič (k) 6, Gorup 6. Ivan Sosič 5, Ta uče r 2. Igor Malalan 7, Kalin 2, Čok, Vodopivec. Košarkarji prve Poletove ekipe niso zaigrali kot običajno in so morali zato podleči živahnejšim predstavnikom šole Brunner. »O-ražni* so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik domačinom, nato pa so v dnigem delu igre poool-noma popustili, kar so seveda izkoristili nasprotniki, da so razliko v koših povečali in so svojo prednost ohranili do konca tekme. * * * Danes se bo prvenstvo mladinskih iger nadaljevalo. Na sporedu bo zadnje kolo prvega dela košarkarskega prvenstva. Medtem ko ho Polet B počival, pa bodo ob 17 uri na šolskem igrišču v Rojanu igrali košarkarji Poleta A proti zadnjemu z lestvice, proti ekipi Mivarja. MINIBASKET VISINTINI - BOR 43-1* BOROVA POSTAVA: Ambroži, Štefan Pegan, Mazzucca 2, Andrej Pegan, Tomažič 10, Mesesnel, Škamperle, Kocijančič, Bak. Borovi košarkarji, ki nastopajo v prvenstvu minibasketa za najm'aiše letnike, so v sredo zgubili tekmo proti ekipi Visintini. Naši predstavniki so nastopili brez svojega najboljšega igralca, Valterja Sosiča, ki je bil zaposlen s Poletom v prvenstvu mladinskih iger. Kliub po žrtvovainosti vseh Borovih košarkarjev, pa so gostje bili tehnično toliko boljši, da so zmagali z dokajšnjo prednostjo. b. I. ODBOJKA BEOGRAD, 22. — Znani jugoslovanski odbojkarski igralec Adolf Urnaut se je odločil, da ne bo več igra! v državni reprezentanci. Urnaut je deset let zaporedoma nastopal v reprezentanci in je odigral več kot sto tekem. V intervjuju z novinarjem Sportskih novosti je izjavil, da je naredil ta korak, ker se želi posvetiti družini. Dodal je, da ima Jugoslavija dovolj mladih odbojkarjev, ki lahko prevzamejo njegovo mesto. Pr0r £ belim šalom. Napotila se je po kolovozu naravnost iti s’ njemu, proti Idriji. Blisk se je umaknil naprej v gozd js ® ustavil šele, ko mu je zaselek izginil izpred oči. žensko htrv <'alca,l skrit za deblom tik ob poti. Njeni korald so z, titj °^n° naglico drobili tišino, kar je dalo obveščevalcu slu-PrteJ43 se ženska zaveda svoje tvegane poti. Zato je bdi avlJen na vse. Šele ko je bila tik ob njem, je stopil drevesa. kriknila presenečena, se ustavila in nagonsko stg ^ a rt>k° pred cevjo, ki jo je imel Blisk ob boku. «Kako Drteme Prestrašili,)) je zajecljala, prebledela in široko raz-< ifelilce’ temne oči. Ve4k’ am pa tako naglo?» je povprašal, da bi bil bolj člo-’ čeprav je vedel, da bo moral kmalu biti drugačen. Ih g akaj vas to zanima, tovariš?« je dejala vznemirjeno Čutil« k°rak odstopila, ker sta si stala tako blizu, da sta lil hr dih drug drugega. V njenih očeh se je zrcalil strah h^a si so ji vznemirjeno plale. Za hip se je izgubljeno ozrla hi J, P° poti, od koder je prišla. Najraje bi zakričala, pa ° nikogar. «K teti grem, če vas tako zanima, četrt Br tU n •h »F^k je vedel, da se je zlagala, zato se je nasmehnil očit-zadregi. ho ali me spustite naprej, ali ne?» je vprašala užalje-lišf6 prest°Pila, kot bi hotela oditi. Zdaj se je že obvladala, g a boš z menoj!« je dejal ostro, s« jgreP° se je zazrla vanj. «Nikamor! Le kako si drznite?« Okušala razjeziti, zdaj že očitno razburjena in preplašena. karn0 irnenu ljudstva in Osvobodilne fronte mi boš sledila, s« jer ti bom ukazal,» je pribil zdaj že nekam surovo, ker Ut* zavedal, da ni primerno, da bi se na poti kregala. k*ko i° koga privesti, potem bi se razvedelo. Videla je, >1*8^ °ev brzostrelke, ki se mu je naslanjala na bok, za-oč^j Po njenem trebuhu, šla prek prsi in se ustavila med Je j/ ®Poznala je, da se nasilni neznanec ne šali, zato se thei , videz vdala, našobila usta in rekla: «Prav. Peljite Kamor hočete! Toda vedite, da se bom pritožila na va- šem poveljstvu. Poznam jih na divizijskem štabu in ne bom vam prijetno.« Nasmehnil se ji je. «Dal ti bom tudi priliko, šla bova na divizijo. Kar zavij s poti v gozd in prosim, da greš lepo pred menoj. Med potjo se bova pomenila o stvareh, ki nas zanimajo.« Nejevoljno je zagazila v sneg in izgubila sta se v gozdu. Nekaj časa sta molčala. Ogledoval jo Je, s kakšno lahkoto se je premikala. Ko sta bila dovolj daleč od poti v gozdu, jo je vprašal, kako ji je ime. «Lavra,» je dejala in ga izzivalno pogledala. Ustavila se je. «Ne poznam te,» je odmajal z glavo Blisk. «Pa si me drznete kar tako odvesti. Tako delajo z ljudmi Nemci in ne partizani,« je očitala. Blisk ni mogel drugega, kot da se ji je smejal. Ženska ga je vedno bolj zanimala. Odločil se je, da se bo vzpel z njo na vrh in na bližnji senožeti poiskal svisli, kjer bosta počakala noči. Medtem pa jo bo zaslišal. Ni hotel tvegati srečanja z ljudmi, če bi Hrast izvedel, bi pokvaril vse. Hodila je počasi in hlinila utrujenost. Blisk je dobil vtis, da se je vdala v usodo in da z njo ne bo težav. Prišla sta v gozd, ki je bil porasel z grmovjem. Nenadoma se je pognala skozi goščavo in kakor divja splašena žival zbežala po strmini. Dvignil je orožje, toda takoj se je zavedel, da ne sme streljati. Pognal se je za njo. Veje so ga bile v obraz in ga praskale. Znašla sta se med golim drevjem. Tako urno se je zvijala med debli, da se Je bal, da je ne bo dohitel, šele čez čas, ko sta pritekla v pas starega gčzda in je bilo drevje redkejše, se je razdalja med njima zmanjšala. Že je bil ob njej, tako blizu, da jo je zgrabil za roko, pa se mu je zmuznila in bežala v okljukah kot preganjani zajec pred psom. Potem se je spotaknila in padla. Ko je bil pri njej, se je dvignila in hotela zbežati. Zgrabil jo je zaman se je skušala Iztrgati. Branila se je divje kakor mačka, izgubila sta ravnotežje in padla. Valila sta se po sneženem pobočju in se v kotanji ustavila. Toda ženska se ni vdala. Praskala je, grizla in otepala z nogami. Težko Jo Je ukrotil. Ze ko Jo je imel pod seboj in ji je obe roki pritisnil v sneg, se je premetavala kot žival, ujeta v past. «Mačka, ne boš ml ušla,« je zasikal. Odnehala je šele, ko so ji pošle moči. Blisk je začutil njeno voljno telo in čudna slast se je pomešala z gnevom. Zdaj je začela brezumno jokati in telo ji je drgetalo. Obupala je, da bi lahko pobegnila. Ko se ni več branila, je popustil in vprašal še ves zasopel: «čemu si bežala?« Molčala je in ga zmedeno gledala. ((Obsodila si se.» Molčala je in kar naprej krčevito jokala. Blisk se je odločil, da bo kar takoj obračunal z njo in prišel do pisma. Pismo je važnejše od nje in vsega. Resno jo je pogledal in jo rezko vprašal: «Kje imaš pismo za Nemce v Idriji?« ((Nimam nobenega pisma,« je hlipala. «Nimam.» «Tisto pismo, ki ti ga je prinesel kmet. Ne taji! Imamo obvestilo, da nosiš pošto v Idrijo. Ce ne poveš, te bom zvezal in slekel do golega, potem ga bom našel sam.« ((Nimam ga,» je dejala že manj odločno. Spustil ji je roke, da bi vzel jermen iz žepa in jo zvezal. Ker je klečal na njej ,nd poskušala uiti, le roke je sklenila čez prsi. Zaslutil Je, da ima pismo skrito v nedrjih. Odrinil Ji je roke, jih zvezal in ji segel v nedrje. Ko je njegova mrzla roka segla v toplino njenih prsi, je izmučeno kriknila Vse telo se ji je krčevito streslo in zvijala se je pod njegovimi koleni. Blisk pa je otipal drobno zložen papir. Ko je imel pismo v rokah, je nemočno obležala in presunljivo ihtela. Ni mogel zdržati, da ne bi pogledal, kakšno je sporočilo. Naslonil se je na bližnjo bukev in odprl. Zagledal je prve črke. Takoj je spoznal Hrastovo pisavo. Bilo je poročilo o poboju v Cerknem, o premikih brigad 31. divizije, in o pripravah za napad na Rossnerjevo rezidenco Val krvi je butnil Blisku v glavo. Slutnje so bile pravilne Zganil je pismo, kakor ga je našel, ga vtaknil v cigaretnico in jo skrbno spravil v naprsni žep. ((Vstani!« ji je velel. Bi'ittD(Vignf^ “? Je’ si poskušala Popraviti lase ln otresti sneg. Bila je strta in nesrečna. s «Ali si vedela, kakšno obvestilo neseš?« « Nisem.» «Ali si večkrat prenašala pošto?« «Včasih,« je odgovorila naravnost, ker je vedela da sedaj ruma več pomena lagati. ,(,£°jc^a! Sl ,bOŠ skušala bežati, te bom moral «Ne bom bežala.« Ubogljivo je hodila od ________ snegom, in jo očistil. ubdtl.» Pobral je brzostrelko, zabasal *** 56 150 Sledl’ SaJd ^ J? ^Šnje ^ S2SE son£ Molče ste detel 1 senožeti, kjer je Blisk izbral senik, odbil zapah in deja1. «Tu bova počakala do mraka.« Svisli so bile do polo-!^“ napokl-jene s senom, zato je nerodno lezla nanje z zvezanimi rokami. Moral ji je pomagati. Zleknila ste se v seno. Krad(fy*.ga 3« Pogledala, ko ni odkrila zlobe v njegovih očeh, je iskrica upanja vžgala njeno notranjost. «Kaj boste storili z menoj?« «Ne vem,» ji je odgovoril. «0 tem bodo odločali drugi.« Potem ste molčala. Blisk je zlezel k vratom jih nekoliko 2S’ S J* M ^ **■» J- J« Slovil»f ogS na^h^1 P° Tl 1 bmn& ŽCnSke mU je budila sPOi^n nevE vldST St° let° T VOjn°' Z dekletom J« Je ujela dež £ s£Sah. V SeiUku to poslušala' kak° Je bobnal Tam ste prespala noč. To je bilo njegovo prvo srečanle z žensko. Zato se je spominjal vsake podrobnosti. Ujela je v njegovih očeh odblesk daljnega doživetja in si ga po svoje razlagala. J «Ali me bodo ubili?« je vprašala žalostno. «Ne vem td povedati, čudnega posla si se oprijela.* «Nisem vedela, kaj delam.« «Sedaj se zavedaš?« ((Zavedam!« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnice Uprava IRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiške 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račdn pri Narodni tanki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS. Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. Stran 6 23. aprile 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trii ČEDALJE VEČJI ODPOR PROTI VOJNI V VIETNAMU Manifestacija bivših vojakov pred vvashingtonskim Pentagonom Izidi preiskave v Indokini - Letalski napadi v Vietnamu in hudi spopadi v* Kambodži WASHINGTON, 22. — V glavnem mestu ZDA je skupina ameriških vojakov, ki se je pred kratkim vrnila Iz Vietnama, organizirala »teden protesta proti vojni v Vietnamu*. Manifestacije so se začele v ponedeljek, ko je skoraj 1500 bivših vojakov, ki so preživeli nekaj mesecev v Vietnamu, postavilo šotore pred washlngtonskim Pentagonom. Danes se je delegacija demonstrantov pogovorila s temnopoltim generalom Danielam Jamesom, ki je tudi podtajnik ministrstva za obrambo. Mladi bivši vojak Sam Schorr iz Los Angelesa je zahteval od gneerala Jamesa — tudi v imenu ostalih demonstrantov — naj vse aretirajo in naj jih sodijo, kot so častnika CaHleya. «Zakrivili smo iste zločine kot on», je še dejal, «vsi smo vojni kriminalci!* Pred palačo so ostali demonstranti skandirali gesla proti vojni v Vietnamu dn za mir. Gen. James ni sprejel zahteve delegacije in je odgovor':!, da ne more sprejemati ameriških Jetnikov ter naj se zato obrnejo na pravosodno ministrstvo. Sam Schorr je še vztrajal z vprašanjem: «Kdaj nameravate zaključiti nesramno vojno? Vemo, da jo vodite zaradi rasne diskriminacije*. Gen. James je nekaj časa oklevai, nato pa poudaril, da kot bivši borec In črnec ima še ((zaupanje v svojo državo*. Ko je Schorr stopil iz palače na trg, kjer so bili zbrani manifestan-ti, so ti začeli glasno vpiti in dvigati puške - igrače. Uprizorili so tudi nekaj vojnih prizorov. Ameriško vihovno sodišče je včeraj ukazalo demonstrantom, naj nemudoma zapustijo trg pred Pentagonom in naj poderejo šotore. Vendar so bivši vojaki sklenili, da ukaza ne bodo spoštovali in da bodo kljub volji vrhovnega sodLšča ostali na trgu ves teden. S tem tvegajo, da jih policija aretira. Vendar se je iz uradnih krogov Izvedelo, da policija ne bo posegala proti demonstrantom, dokler se bodo ((dostojno obnašali*. Nekaj ameriških politikov je že Izreklo svojo naklonjenost bivšim vojakom in njihovi pobudi. Senator Edvvard Kemnedy je s tem v zvezi Izjavil: «Ce so vam ameriške Oblasti dobile mesto v Vietnamu, vam ga lahko dobijo tudi doma*. PARIZ — Danes je potekala 110. seja pariške konference za Vietnam, Olani delegacije so dolgo govorili talko o demonstraciji v Wa-shingtonu kot o napadih ameriškega vojaškega letalstva v Vietnamu. Načelnika delegacije iz Hanoja Xuan Thuj in gospa Thi Binh sta poudarila, da je tovrstna manifestacija zelo pozitivna, toliko bolj ker jo vsaj del prebivalstva podpira, po drugi strani pa sama manifestacija pasivni del prebivalstva osvešča. "Tudi med današnjo sejo delegacije dejansko niso prišle do sporazuma ali kakega sklepa. Naj-ostrejše so bile izjave ministra Xuan Thuja, ki je poudaril, da so bile zadnje izjave predsednika Nixana v zvezi s krutostjo vietnamskega naroda izjave «slaboum-neža». Nixon je namreč dejal, da Vietnamci ravnajo z jetniki tako kruto, kot se zdaleč ne dogaja pri modemih narodih. Prav pred kratkim se je tudi izvedelo točne podatke preiskave, ki fe bila izvedena v Vietnamu in Alessandrini je demantiral vest, ki jo je objavil včeraj neki avstrijski list in po kateri naj bi papež Pavel VI. šel 15. avgusta letos na romanje k svetišču Marije Bistrice na Hrvaškem. Vest, da bi papež utegnil v kratkem potovati v Jugoslavijo, so objavili številni italijanski listi že ob obisku jugoslovanskega predsednika Tita v Vatikanu. V Zadruženih državah raste prodaja orožja NEW YORK, 22. - Ameriškim tovarnarjem in trgovcem z orožjem se dobro godi, čeprav je v teku inflacija, in kljub temu, da se z vseh strani pojavljajo zahteve po strožjem nadzorstvu nad prodajanjem orožja. Kot je znano, so pred krat kim razpravljali o tem vprašanju na parlamentarni ravni. Razna združenja in skupine državljanov pritiskajo na vlado, da bi omejila prodajo orožja. V resnici pa ta trgovina cvete kot še nikoli. Po objektivnih cenitvah bo letošnji promet z orožjem znašal v ZDA okoli 650 milijonov dolarjev, to je za 13 odst. več kot predlani. Tudi letos bodo kupci v večini športniki in zbiratelji, "saj 110 milijonov dolarjev bo potrošila policija za nakup revolverjev in avtomatičnih pištol, 40 milijonov dolarjev bo šlo na rovaš članov oboroženih sil, gangsterjev in pripadnikov revolucionarnih gibanj. Po mnenju Jamesa Thompsona, ravnatelja ene od največjih ameriških koncernov prodajaln orožja se trgovina s tem blagom nenehno razvija, posebno zaradi širjenja lovskega športa ter raznih drugih športnih dejavnosti, kjer pride v poštev orožje. Letos bi morali prodati v ZDA za 135 milijonov dolarjev lovskih pušk, dvocevk, avtoma tičnih in drugih pušk. Velike tovarne orožja, kot sta na primer Winchester in Remington, so se začele ukvarjati s proizvod- Skoraj 5.000 vzhodnopakistanskih beguncev se je zbralo v indijski pokrajini Benapol, da bi se umaknilo silovitim spopadom PO LONDONSKEM SKLEP« ANGLEŠKIH IN FRANCOSKIH MINISTROV Nadaljevala se bo gradnja nadzvočnega letala «concorde» Predvidena je izdelava 74 orjakov za 16 letalskih družb LONDON, 22. — Angleška in fran- ministrom za letalsko industrijo > Pobudniki srečanja so bilip® coska vlada sta sklenili danes, da Johnom Daviesom in z ministrom za I nati ACLI INAS - LISL, INČA letalsko industrijo Frederickom Cor- bosta podjetji, katerima je bila po veirjena izdelava, nadaljevani serijsko proizvodnjo orjaškega trgovskega nadzvočnega letala tipa «con-corde». Predstavniki obeh vlad so sklenili, da bodo izdelali v bližnji prihodnosti štiri letala te vrste ter so odobrili nakup prve transe dobav materiala za izdelavo drugih šestih letal. Ministri se bodo ponovno sestali pred koncem tega leta, da bi ponovno proučili izvajanje načrta. Davi je prispel v London francoski minister za prevoze Jean Cha-mant, ki se je sestal z angleškim lllllllllllll■llllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||11l||||||||||||||||||||||||||||llll|||lllllllllll|||ll,llll,lllllll|,lllllllllllllllM|||,,lllllllll,,,,|||nll|||lllllll|l|l||||llllll|lllll|lllll|m||,|,,,llllll|||||||||||llllllllllll|||||||llllll■|||||||ll| C zaucic ur.vaijaLi a H-™-™ rasta prebivalstva na svetu ter stal-nj0 ™P™lm lL_d°: nega porasta splavov v Italiji uve- sti nadzorstvo nad rojstvi. Vendar mačo izdelavo nabojev. Po mnenju strokovnjakov raste število športnikov, ki si rajši sami pripravljajo naboje, bodisi, ker je to cenejše, bodisi, ker radi sami preizkušajo nove tipe eksplozivnih zmesi in krogel. ANKARA, 22. - V Turčiji so neznanci izvedli preteklo noč kar dva atentata, enega v mestu Koa-celi, drugega pa v Malatyji. Laosu. V Južnem Vietnamu živi približno 17.500.000 oseb, od teh je skoraj ena tretjina bila ranjena ali so Ji bili porušeni domovi. Od leta 1965 dalje je bilo skupino u-morjenih 325.000 oseb. Govor je seveda samo o civilnem prebivalstvu, ki se torej ne bori na frontah. Se groznejši so /podatki, ki so jih zbrali po preiskavi v 96 laoških vaseh. 97 odstotkov oseb je bilo navzočih bombardiranju, 61 odst. prebivalstva je videlo vsaj enega mrtveca, 75 odst. prebivalstva je imelo poškodovane domove, 23 odst. oseb pa je prepričanih, da se z bombardiraniem skuša oškodovati ln umoriti čtm večji del prebivalstva. SAJGON — V Vietnamu se medtem seveda nadaljujejo spopadi Južnovietnamski vojaki in ameriški odredi nadaljujejo z operacijo (dam san 720», ki so jo začeli že pretekli teden. Neki južnovietnamski vojaški poveljnik je izjavil, da se ne nameravajo omejiti samo na nekatere doline, temveč da bodo «o6tstili» celotno deželo, ki sega od demilitariziranega področja do prehoda Hal Na kroženjem izseljencev v okviru <* | žav, ki so vključene v EGS. | Shod se bo zaključil v soboto, ^ aprila. Zakonska ločitev za Dawn Adamsovo Angleška igr^’ LONDON, 22. ka Dawn Adams se je danes & končno ločila od svojega moža, pri”’: ca Vittoria Emanuela Massima. A® i gleški sodnik je v obrazložitvi r®f sodbe o razporoki napisal, da r njuna zakonska zveza popolno®1* j propadla, saj sta živela ločeno 1*| več kot pet let. Dawn Adams in princ sta se P®j j ročila v Rimu 1. 1954, toda že žti®: leta kasneje sta se ločila. Pepel majorjevega trupla na pobočjih Evcresta KATMANDU, 22. - V vasi rakšep na podnožju ledenika KhUPj bu v masivu Everesta bodo se! M truplo majorja Banugune, Ki je , I indijski član mednarodne odpr®* na Evere&t ter je umrl zaradi w lesne izčrpanosti in hudega mte*8 Bahaguna je bil star 32 let. pepela njegovega trupla bodo ra tresli v bližnjem gorovju, ostal®* I pa bodo poslali njegovi vdovi. Indijski major je bil v skupjjj plezalcev, ki so naskočili najvhl goro na svetu po zahodnem g®®®, nu. Bil je skupaj z Avstrije®8 Wolfgangom Axtom, ko ju je ** jela strašna nevihte. «»■1 Mednarodna odprava šteje hodce iz 13 držav. Ena skupin® 1 skušala priti na vrh po zahodn®1? :ahiiiiHiniiiiiiiiiini'(>|uiuuu11 Ponesrečen poskus ugrabitve v Urugvaju Papirnati boj v Severni Irski VATIKAN, 22. — Ravnatelj vati- ,„„c| ----------------------------- kanskega tiskovnega urada prof. I ljudstvu, kateremu sedaj s svojim BELFAST, 22. — Medtem ko se na Severnem Irskem ponavljajo bombni atentati in novi ministrski predsednik Brian Faulkner poziva ljudstvo, naj absolutno ne pomaga pristašem organizacije IRA (Irish Republican Army), sta se tako britanska vojska kot sama IRA začeli posluževati novega »političnega sredstva*, s katerim skušata voditi dalje svojo politiko. Pred kratkim so britanski vojaki razdelili v katoliških četrtih in še posebno v Falls Roadu, kjer je središče delovanja omenjene opozicijske organizacije, pisma, s katerimi se je ponovno pozivalo ljudstvo, naj ne pomaga pristašem organizacije IRA in naj prijavi policiji vse osumljene osebe. IRA je seveda skušala primerno odgovoriti na akcijo z istim sredstvom. Vsi britanski vojaki v Ulstru se prejeli pismo, ki ga je podpisala IRA in s katerim jih IRA vabi, naj bi zapustili vojsko — torej dezertirali — in pomagali delovanjem najbolj škodijo. Pismo poudarja dalje, da bo prihodnja akcija vlade zatiranje britanskega delavskega razreda v angleških mestih. Britansko vojaško poveljstvo ni izdalo nobenega uradnega poročila v zvezi s pismi, ki so jih dobili angleški vojaki. Vendar se je iz uradnih krogov izvedelo, da o-blasti povezujejo ta pisma z o-krožnicami, ki jih je vlada pred kratkim poslala ljudstvu, kar dokazuje resničnost obeh pojavov. Spet se je pojavila «ekipa smrti» RIO DE JANEIRO, 22. — V državi Rio de Janeiro se je spet pojavila »ekipa smrti* in izvršila «tri smrtne obsodbe*. Po podatkih, ki jih je zbrala policija, naj bi bila v zadnjih tednih skupina umorila kar devet oseb. Da je umore izvedla omenjena skupina, naj bi dokazovale najlonske vrvice, s katerimi so imele vse žrtve privezana zapestja. Trupla žrtev so bila iznakažena, morilci pa so svojim žrtvam zadali smrtni udarev s streli v glavo. MONTEVIDEO, 22. - Skupina tupamarov je skušala ugrabiti bivšega predsednika bančnega zavoda »Banco Hipotecari* Juana Joseja Carija, ki je tudi med najvidnejšimi svetovalci predsednika Jorgea Pacheca Areca. Poleg tega je Gari voditelj «zveze za kmetijsko dejavnost*. Šest ugrabiteljev se je podalo na Garijev dom in ga povabilo na sedež ministrstva za narodno obrambo, kjer naj bi potekal zelo važen in tajen sestanek, ki naj bi ga bil sklical sam predsednik republike in na katerem naj bi se razpravljajo o umoru senatorja Justina Carrere Saprize. Ugrabitelji so bili preoblečeni v vojake, to pa je vzbudilo kak sum pri Ga-rijevem sinu, ki je opozoril očete. Gverilci so se skušali poslužiti o-rožja, vendar sta bila tudi Gari in sin oborožena, zaradi česar so se tupamari umaknili. Gari je še streljal za 'njimi in zadel steklo njihovega vozila. PETEK, 23. APRILA 1971 TRST A Sreča v nesreči na področju Etne BOČEN, 22. — Preiskovalni sodnik bocenskega sodišča dr. Gherar-do Sacchettini ne namerava sprejemati sodnih preiskav v zvezi z razporoko. Vzroke sodnikovega obnašanje je treba pripisati dejstvu, da je dr. Sacchettini pred kratkim predložil bocenskemu sodnemu zboru utemeljitev, na osnovi katere bi bil zakon o razporoki neustaven zaradi nasprotja s 7. členom ustave. Sodni zbor je utemeljitev zavrnil, ker ni po podrobnejšem pregledu konkordata našel nobenega oprijema. Sicer je isti zbor sprejel zahtevo dr. Sacchettija in odločil, da pa ne bo vodil preiskav v zvezi s prošnjami za razporoko «zaradi o-portunosti*, ki jo je tudi sam poudaril. CATANIA, 22. — Sinočnji potres na vzhodnih pobočjih ognjenika Etne samo slučajno ni terjal človeških žrtev. Večje število ljudi iz Sciare, malega naselja blizu Giarre, ki ga je potres skoraj popolnoma porušil, so bili namreč v tistem trenutku v restavraciji v bližnjem mestu na kosilu ob neki po ročni slovesnosti. Ko so se vrnili domov so našli svoje hiše popolnoma porušene. Oblasti so medtem potrdile, da je bilo laže ranjenih sedem ljudi, 30 hiš je bilo porušenih, 15 družin pa je ostalo brez stanovanja. Ni še znano koliko znaša gmotna škoda. Potres je bil od 5. do 6. stopnje jakosti ter ga je treba zelo verjetno povezati s sedanjim bruhanjem vulkana. Njegov epicenter je na pretežno potresnem področju. Prefekt tamkajšnje pokrajine je nakazal 5 milijonov lir za prvo pomoč. 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutra- nja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Pianist Nero; 12.10 Vpliv zdravil na človeško telo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bochettljev trlo; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost dn prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni italijanski skladatelji; 19.15 Od humanoida do robota; 19.25 Moški vokalni kvartet; 19.40 Novosti v naši diskoteki; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo In delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. darsko-stndi kalni pregled; 19.00 Zabavni spored; 19.30 Ameriška folklorna glasba; 20.20 Odlomki lz Boccacciovega ((Decamerona*; 21.00 Richard Wagner: »Mojstri pevci niimberški*; 23.05 Danes v parlamentu. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Orkestri; 15.40 Radijska priredba; 16.20 Za prijatelje glasbe. KOPER II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 «Kdlo je Jonathan?*; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Plošča za poletje; 13.00 Hit. parade; 14.00 In 18.05 Kako ln zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče; 15.40 Enotni razred; 16.05 Odprti studilo; 18.15 Plošče; 18.45 Glasbene novosti; 19.02 Oddaja z Giannijem Moran-dijem; 20.10 Zabavni spored: ((Indianapolis*; 21.00 Pregled novih knjig; 21.45 Nove francoske plošče; 22.00 Zabavni spored; 22.40 Honore de Balzac: «Eugenda Gran-det»; 23.05 Lahka glasba. šola za nižjo stopnjo; 9.35 Belo-kranjske narodne pesmi; 10.15 " 12.00 Pri vas doma; 12.10 Naste pajo pihalci; 12.30 Kmetijski n®' sveti; 12.40 Z ansamblom Bo®1 sa Franka; 13.15 Zabavna glasba 14.10 Iz albuma skladb za ml®^ no; 14.35 Naši poslušalci čestit®| jo; 15.35 Glasbeni intermez®0’ 15.40 J. Brahms: Variacije Haydnovo temo; 16.40 Rad im®^ glasbo; 17.10 Človek in zclravj®' 17.20 Operni koncert; 18.15 S«' mospevi in klavirske skladbe^" rijana Kozine; 18.50 Ogledalo K*" šega časa; 19.00 Lahko noč, ot®® ci! 19.15 Minute z ansamblo®1 Dorka Škoberne ta; 20.00 P°ie zbor RTV Zagreb; 20.30 «Top ’ pops 13»; 21.15 Oddaja o modr in pomorščakih; 22.15 Besede zvoki iz logov domačih; 23.05 terarni nokturno; 23.15 Jazz polnočjo. 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi, pesmi; 8.30 Orkestri; 9.00 Znanost in življenje; 9.10 Sestanek z Ivo Zanicchi; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Mini juke-box; 10.30 Glasbeni spored; 10.45 Glasbene uverture ln lntermezzl; 11.15 Glasbeni kooktajl; 12.00, 12.45 In 13.07 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki s slov. ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops pops; 16.00 Poslanska tribuna; 16.20 Mladi Izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Vaši pevci — vaše melodije; 17.30 Plošče; 18.00 Simfonični koncert; 19.00 Poje Giannl Nazzaro; 19.30 Prenos RL; 22.15 Zabavna glasba; 22.35 Nočni recital: na harfo igra Pavla Uršnč-Petrlč; 23.00 Prenos RL. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba ln poezija; 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Glasba med kulisami; 13.00 Medigra; 14.00 ((Children’8 Comer.i; 14.30 Faurčjevl kvarteti; 15.00 C. M. von Webeir: «Abu Hassan*; 15.40 P. Schubert: «Der vierjahrige Posten*; 16.20 Avantgarda; 17.00 Pregled tujega tiska; 17.20 Strani albuma; 17.30 Afriška kinematografija; 17.40 Jazz danes; 18.45 Pregled kulturnega življenja; 19.15 Beethovnove skladbe; 20.15 Ml ln voda; 20.45 Italijanske kulturne strukture; 21.30 G. D’Avino: »Moramo zažgati De Sada?* FILODIFUZIJA ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Kinematografski spored’ 12.30 Kulturna oddaja; 13.30 Dn®’v' nik; 14.00 Francoščina; 15.00N®1*1, ščina; 17.00 Oddaja za najmla)^®' 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otffj ke; 18.30 Aktualni dogodki; l®-* Kulturna oddaja; 19.45 špoi^T dnevnik ln kronike; 20.30 D®^ nik; 21.00 TV-7; 22.15 Pregl®0 glasbenih dogodkov; 23.00 D®‘®v nik. II. KANAL 17.00 Konjske dirke; 21.00lW^ nik; 21.20 TV-priredba: lus Veliki*. «ROtl»U' JUG. TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli; 11.00 Anglež. na; 14.45 TV v šoli; 16.10 OstiO^ NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00,15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.15 Geor-ges Bizet: «Carmen»; 12.10 Plošča za poletje; 13.15 Poje Ella Fitzgerald; 13.27 Drama v tridesetih minutah; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 18.00 Plašča za poletje; 18.45 Gospo- 8.00 in 17.00 Koncert za začetek; 9.15 ln 18.15 Vera v glasbi; 10.10 in 19.10 Girolamo Frasoo-baldi; 10.20 In 19.20 Italijanski avtorji; 11.00 ln 20.00 Medigra; 12.00 In 21.00 Doba klavirja; 12.40 in 21.40 Simfonični koncert; 14.10 Italijanska sodobna glašba; 15.30 do 16.30 Simfonična glasba-stereo. splošne izobrazbe; 17.45 Zlati ce kin; 18.15 Obzornik; 18.30 Gl®* bena oddaja; 19.00 Mestece P vi ton; 20.00 TV dnevnik; 20.35_ ^ sodna Ciganka — angl. film; **•„ SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska Izkažimo se — quiz TV Beogr* 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TELEVI#^ 19.00 Barvni monoskop; &P Risanke; 20.00 Richard Addin^ ((Varšavski koncert* (badetmi sambel ljubljanske Opere, ^7, gent Samo Hubad, ob klav^L Aci Bertoncelj); 20.30 Fran< nemi film.