List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
11. ste vilka		Joliet. Illinois. 1S. lebruai'ia 1910	ljetni!/ XIX.
NESREČE VSLED MORSKIH VIHARJEV,
BIVŠI PREDS. ROOSEVELT
bo predaval o katoliških misijonih v Afriki po svojem povratku.
PREMOGARSKE ZAHTEVE ZAVRGLI
KATOLIŠKI DUHOVNIK
prvikrat otvoril z molitvijo senat države Ohio.
STROŽJE POSTAVE ZA PRISELJENCE.
RUDNIŠKA DRUŽBA PONUJA
vdovam in dedičem neoženjenih žrtev malo odškodnino.
Francoski parnik “General Chancy” se je pogreznil in rešil samo en potnik.
KAJ PRIPOVEDUJE REŠENEC.
Nadaljnja dva parnika bila razbita ob ameriški brežini.
Ciiuladela, Balearski otoki, 16. febr. —Marcel Rodel jc edini rešenec izmed 80 do 90 potnikov in 60 do 70 mož posadke na francoskem prekoatlantskem parniku “General Chanzy”, ki se je razbil in pogreznil zadnji četrtek zarana ob pečini severne brežine otoka Minorca. Vsi ostali so se pogreznili z velikim parnikom vred. Ponesrečenci so bili povečini Francozi, a tudi Angleži, Američani samo trije. Nocoj pred svojim odhodom na Francosko je Marcel Rodel pripovedoval o nesreči sledeče:
“Ko je parnik Chanzy zapustil Marseilles, je kmalu hud vihar razburkal morje. Potniki pa se niso mnogo zmenili in so šli počivat ob devetih zvečer dobre volje. Ob S. uri naslednjega jutra me je prebudil silen tresk, kakor bi ladjino pobočje zadelo ob pečino. Oblekel sem se napol in sem hitel iz kajute. Mornarji so poskušali pomiriti potnike, ampak njihove besede niso prav nič vplivale na množico moških in žensk, ki so mnoge via-čile svoje otroke.
“Temota je pomnoževala strah in trepet. Velikanski'valovi so se zaganjali čez parnik. En- val je odtrgal ograjo, za katero se je držalo nad dvaj set žensk in otrok. Njihove vzkrike, ko so nesrečniki izginjali, je zagluše-valo bučanje viharja.
“Videl šeni, da ostati pomenja smrt, in kot izvrsten plavač sem se izročil naslednjemu valu. V hipu, ko me je pognal proti obrežju, je zrak pretresla silna eksplozija in razvaline so frčale čez mojo glavo. Obrnil'sem se, da pogledam, a “General Chanzy” je izginil. Strašna zmešnjava je bila kmalu končana in vzkriki so potihnili; vršeči vihar je sam ostal. Bržkone sem se onesvestil, kajti spominjal se nisem več, dokler nisem prišel na pečine.”
Rodel si je poiskal zavetje v špilji neke visoke pečine, kjer je ostal dan in noč. Z razvalinami se je zagradil proti valovom in si je tešil svoj glad s sirovim krompirjem, ki so ga valovi metali v njegovo špiljo.
V jutro druzega dne je plaval do Obrežja in splezal po pečinah do bližnje nabrežne koče, kjer se je zgrudil ves zmučen.
Plavajoča trupla še vedno love m spravljajo na obrežje, kjer jih fotografirajo radi poznejšega spoznanja in pokopavajo.
Parnik “Lima” se razbil.
Ancud, Chile, 15. febr. — Chilska križarka “Ministro ZenteneS^ in pet družili parnikov je danes naglo odplulo proti jugu v nadi, da še rešijo 88 oseb, ki se po zadnjih poročilih nahajajo na zadnjem delu angleškega parnika “Lima”, katerega so valovi razbili v Huamblin-prehodu Magellan-ske morske ožine.
Britanski parnik “Hatumet” je rešil 205 oseb, ki so se nahajale na krovu nesrečne ladje, a 88 jih je moral pustiti na krovu, ker je zašel sam v nevarnost, da se pogrezne. Pri tem reševanju je “Hatumet” izgubil štiri može svoje posadke. Od potnikov na na ponesrečenem parniku “Lima” jih je baje petdeset z nadkrmarjem vred izginilo koj ob nezgodi, ki se je pripetila zadnjo soboto.
Parnik “Nina” se pogreša.
Washington, 16. febr. — Že štiri dni iščejo vojne ladje in drugi parniki ob atlantski brežini pogrešamo vladno ladjo “Nina” in njeno posadko 32 mož, a še vedno zaman. Edino upanje je ostalo še v dejstvu, da doslej ni nobenega poročila o kaki ladji, razbiti na morju v razdalji od Norfolka do Bostona. Ampak upanje spet izginja ob dejstvu, da se je ladja, zgrajena iz jekla, morda naglo pogreznila, preden so se mornarji utegnili rešiti v čolnu ali z rešilnimi pasovi. Morda je pa posadko rešil kak tuj parnik, ki je slučajno ob nesreči mimo plul. Pogrešani parnik je bil 6. februarja opolu-dne, 9 milj severovzhodno od Hog Islanda ob virginski bfežini v hudem viharju nagovorjen s parnika “Howard”. Takrat so ga videli zadnjikrat.
Železniška nezgoda.
Columbus, O., 15. febr. — En strojevodja je bil usmrčen in 50 oseb je bilo ranjenih, ko sta pri postaji Kim-■ berly, tri milje južno od Nelsonvjlla, dva vlaka Hocking Valley-železnice trčila skup. Sedem železniških vsluž-bencev je bilo težko ranjenih.
Ko se g. Theodore Roosevelt povrne v to deželo, bode predvsem, kakor je naznanil, stopil v zvezo s kardinalom Gibbonsom, nadškofom Farleyent in Rev. John J. Dunnom, krajevnim ravnateljem družbe za razširjanje svete vere, glede predavanja, katero namerava imeti o delovanju frančiškanskega misijona v Nsambyi, Uganda, Britanska Vzhodna Afrika, ki ga podpirajo predvsem newyorški katoličani in ki je pod vodstvom- neke č. sestre iz New Yorka — matere Mary Paul, ki j e bila poprej v družabnih krogih new-yorških znana kot Miss Mary Murphy.
Kakor se poroča iz Washingtona, bode g. Roosevelt na svojem povratku v Ameriko prav imenitno sprejet in sicer v New Torku. Sprejema se bo udeležil med drugimi tudi predsednik Taft. Sprejemne predpriprave vodi John A. Stewart, predsednik newyor-ške zveze republikanskih klubov.
Obišče Pariz in Berolin.
Pariz, 15. febr. — Podkancelar Liard pariškega vseučilišča je bil uradno obveščen, da pride Theodore Roosevelt okoli 14. aprila v Pariz, a da ostane tam samo tri ali štiri dni.
Berolin, 12. febr. — Urad za vnanje zadeve poskuša že več tednov poizvedeti, kdaj pride bivši predsednik Roosevelt v Berolin, a še ni prejel nobenih gotovih vesti. Časopisje sicer poroča, da bo g. Roosevelt dne 28. aprila v Berolinu, a uradno ta vest še ni potrjena. Nemški vladi je silno mučno, da je tako na nejasnem glede potnih načrtov odličnega Amerikanca, ker vsledtega ni mogoče konečno določiti potnih načrtov cesarja Viljema za letošnjo spomlad, ker hoče biti cesar v Berolinu, ko dojde njegov gost. Zato se je odposlala tozadevna uradna brzojavka na g. Roosevelta najhitrejšim potom v Afriko.
Odpotovali očetu naproti.
New York, 15. febr. —• Gospa Theodore Roosevelt in hči gdčna. Ethel sta odpotovali od tu v Neapolj, kjer bosta nadaljevali potovanje v Chartum. Tam se snideta z bivšim predsednikom Rooseveltom in potem povrneta v njegovem spremstvu v Združene Države. V Chartum pride g. Roosevelt dne 6. marca. Tri dni pozneje se odpelje po Nilu v Kairo.
V nevarnosti.
Washington, D. C., 16. febr. — Bržkone bo predloga o poštnih hranilnicah v senatu zavržena, če se ne bo dal senator Root pregovoriti, da umakne ali bistveno izpremeni svoj dostavek, po katerem se imajo poštnohranilne vloge nalagati v zaveznih bondih.
Bryan zagovarja lokalno opcijo.
Lincoln, Nebr, 12. febr. — V izjavi, izročeni časopisju, se poteguje W. F. Bryan, bivši predsedniški kandidat demokratov, za “county option”-postavo v Nebraski. Pravi, da je že čas za politične stranke, ločiti se od zagovornikov opojnih pijač. Bryan pravi, da je “county option” pravična in logična, in da ima vlada pravico, trgovino z upijanljivimi pijačami tako urediti, kakor se- ji vidi prav. Bryan-ova izjava pravi med drugim:
“Salun — ne vsak, ampak po navadi —• je zaveznik pregrehe. Vedno se uporablja v poniževanje politike, in v preprečanje razumnega razpravljanja javnih vprašanj.... Demokratična stranka ne sme dovoliti? da služi kot glasilo pivovarn in žganjarn. Nič ne sme imeti skupnega s sebičnim, lakomnim in brezvestnim gibanjem, katero so yprizorili deležniki žganjarn in pivovarn proti domačiji in državi, proti osebni kreposti in javni nravnosti.”
Za ustanovitev delavske stranke.
New York, 13. febr. — Tukajšnja Central Federated-unija je izdala poziv na Samuela Gompersa in druge odločilne delavske voditelje, ustanoviti deželno delavsko stranko po vzgledu britanske delavske stranke. Ta korak je posledica nedavnega razsodka za-veznega okrožnega sodišča v Hart-fordu, Conn, po katerem je bila klo-bučarska unija obsojena v plaćanje odškodnine v znesku $220,000. V zvezi s pozivom za ustanovitev nove politične stranke kaže pisanje tudi na to, da po razsodku tega sodišča vsaka delavska unija v tej deželi lahko pride v položaj, izgubiti vsak cent svojega premoženja. Sodišče se je baje samo zato upalo izdati tak razsodek, ker nima delavstvo nobenega zastopnika v kongresu. V Evropi, je rečeno dalje, so bojkoti dovoljeni in razsodek, kakor oni v slučaju Hartford, je tam nemogoč.
Pittsburški operatorji premogovih jam so glede “dopustnega prahu” nepopustljivi.
TRIDESETERA RAZSTRELIVA
Peoria, 111., kraj važnega zborovanja illinoiških premogarjev.
Pittsburg, Pa., 16. febr. •— Pittsburški operatorji premogovih jam so odklonili zahteve premogarjev glede vprašanja o dopustnem ali dovoljenem prahu (permissible powder), češ, da so krivične in nasprotne pogodbi, sklenjeni v Toledu aprila meseca 1908.
Krajevni odbor združenih premogarjev je predložil zahteve dne 10. februarja. Zahteve so se glasile: Vse premogovniške družbe, kjer se rabijo “dopustna razstreliva”, se imajo držati pogojev, ki jih je sklenila Charleroi Coal Company s svojimi premogarji, ter plačevati gotove zvišane svote delavcem po večjih in manjših rovih; nadalje oskrbovati premogarje z novimi razstrelivi po istej odnosni ceni kakor črni prah, in če so zaposleni razstrelje-vači, jih ima družba plačevati.
Operatorji zatrjujejo, da Charleroi Coal Co. ni v kupčijski tekmi z drugimi operatorji in da je ta družba sklenila svojo pogodbo neodvisno od drugih.
Pripravljeni so pa operatorji preizkusiti razna razstreliva, da se določijo njihovi odnosni učinki, a glede teh preizkušenj in njihove podlage se komisija premogarjev in operatorjev ni mogla sporazumeti.
V pogodbi med operatorji pittsbur-škega distrikta in premogarji ni ničesar glede vprašanja o razstrelivih m premogarji kupujejo ista, kjer se jim vidi prilično.
Zadeva se tiče državnih rudarskih postav, in državni rudarski department je zahteval, da se rabijo samo taka razstreliva, kot jih priporoča vladna preizkuševalna postaja v Pittsburgu. Teh razstreliv je okoli tridesetero. Jamski delovodja kot državni uradnik ima skrbeti za izvrševanje državnih postav, in zato se ima to vprašanje (po mislih operatorjev) poravnati edinole med premogarji in državo.
Peoria, 111., 16. febr. — Tu se je včeraj otvorilo zborovanje državne pre-mogarske zveze (Illinois United Mine-workers) ob navzočnosti 400 delegatov. Predsednik Duncan McDonald je označil zadnje leto kot slabo za premogarje in razgled za prihodnje leto kot meglen.
Na tem zborovanju pride morda do sporazuma med premogarji in operatorji glede vseh toček v skupni pogodbi, samo ne glede plačilne lestvice, ki je meddržavna zadeva. Potemtakem ostane glavno vprašanje nerešeno, in torej tudi vprašanje o morebitnem štrajku dne 1. aprila.
Nova jeklarnica.
South Bethlehem, Pa., 12. febr. — Charles M. Schwab, lastnik jeklarnic “Bethlehem Steel Works’”, je sklenil svoje tovarne povečati. Načrti so že izdelani. Zajedno s' predsednikovim bratom Charles P. Taftom bode 'g. Schwab zgradil v Monocacy, nedaleč od Bethlehema, novo velikansko je-klarnico, ki bo stala okoli $5,000,000.
Huda zima na severozapadu.
Spokane, Wash., 15. febr. — Tako vis.oko je sneg zapadel v Coeur d' Alene-skem okraju države Idaho in po zapadni Montani, da je ves železniški promet ustavljen. Nad štiri čevlje snega je padlo v zadnjih 36 urah. Plaz v gorovju vzhodno od mesta Wallace, Idaho, je štiri moške pokopal žive, in dva še ležita pod tridesetimi čevlji snega.
Ponarejeni bankovci.
Washington, D. C., 15. febr. — Zopet so se pojavili ponarejeni bankovci po $10 serije 101. Tu so se spravili med ljudi trije teh ponarejenih bankovcev. Gre za isto ponaredbo, ki je v zadnjih petih letih v raznih delih dežele krožila med ljudmi. Vsi ponarejeni desetaki nosijo štev. 2|413|601 B.
Chicago, 111., 14. febr. — Po državi Illinois so med ljudmi ponarejeni bankovci po $2, ki nosijo številko D 53-579933. Ponarejeni so tako spretno, da jili je težko spoznati od pravih.
Kralj Gustav okreva.
Stockholm, Švedija, 15. febr.—Kralj Gustav, ki je bil pred tednom dni operiran na slepem črevesu, je na poti popolnega okrevanja, tako da že zapušča bolniško sobo za kratek čas.
Sénat države Ohio je prvikrat v njeni zgodovini z molitvijo otvoril katoliški duhovnik predzadnji teden. Rev. William McDermott, župnik cerkve Sv. Imena v Columbusu, O., je govoril sledečo molitev:
“O vsemogočni in večni Bog, po katerem se oblast prav izvršuje, postave uveljavljajo in sodba izreka, ozri se milostno na ta senat —- to sijajno skupščino izvoljenih mož, izbranih iz velike države Ohio. Podeli, da se vsa njihova posvetovanja in ukrepanja izvrše po pravici, tako da bodo preko-ristna vsemu ljudstvu po Tvoji sveti volji.
“Tudi molimo za njegovo ekscelencijo, guvernerja te države, za njene sodnike, oblastnike in uradnike, ki sp imenovani, da' čuvajo naše politično blagostanje; da bi želeli takih reči, ki so Tebi všeč, in jih.izvrševali po vsej svoji moči.
“Priporočamo tudi Tvoji neizmerni milosti vse naše sodržavljane po celi tej državi, da se ohranijo v edinosti in v onem miru, ki ga svet,ne more dati, in po užitju blagoslovov tega življenja pripuste k onim, ki so večni.” Father McDermott je zaključil svojo molitev z očenašem.
Iz kongresa.
Washington, 15. febr. -— Senat je imel samo kratko sejo. Sprejetih je bilo več manjvažnih predlog. Senator Burkett je imel govor, v katerem je zagovarjal ustavnost predloge o poštnih hranilnicah. Senator Crawford je govoril o visokih cenah navadniji živil in navajal kot vzrok veliko produkcijo zlata.
Butler iz Pennsylvanije, predsednik pododseka, ki je pred več dnevi podal poslanski zbornici neugodno poročilo o predlogi sprejeti od senata, naj se raziskovalca severnega tečaja Pearyja poviša v podadmirala in potem upokoji z letnino $6000, je podal predlogo, po kateri ima kongres le podeliti Pearvju zlato kolajno" in mu izreči svojo zahvalo.
“Civilist Peary”.
Washington, 14. febr. -— Proti nameri, imenovati “komanderja” Pearyja v nagrado za odkritje severnega tečaja podadmiralom in potem upokojiti, tako da bi dobival $6000 letne pokojnine, so . nastopili- predvsem aktivni pomorski častniki, ki izjavljajo, da “civilist” Peary nima prav nikakršne pravice do tacega imenovanja. Kongresnik Roberts od pomorskega odseka je v svojem in svojih tovarišev imenu izjavil: “Peary je pripadal mornarici izza leta 1881. in izza leta 1886. je bil več nego trinajst let odsoten. Za mornarico ni storil ničesar, kar bi u-pravičevalo njegovo povišanje za podadmirala. Zato naj dobi v nagrado samo zlato medaljo. Bedasto je predlagati, da se ima en civilist — kajti to je Peary—povišati za po starostni stopinji prvega podadmirala mornarice.”
Dr. Cook najden.
Valdivia, 13. febr. — Dr. Frederick A. Cook, raziskovalec severnega tečaja, ki je bil dlje časa pogrešan, je s svojo soprogo dospel semkaj na nemškem parniku .“Osiris”. Vkrcal se je bil v luki Montevideo. Dr. Cook je potoval pod imenom T. Craig. On in njegova soproga sta se tekom dne odpeljala proti severu. Dr. Cook ni hotel sprejeti časnikarjev. _
(Parnik “Osiris” je odplul dne 1. jan. iz Hamburga m dne 8. jan. iz Antwerpa v Callao. Bržkone se je ustavil v Montevideu^ kjer se je dvojica vkrcala.)
Zidarski štrajk v New Yorku.
New York, 15. febr. — Izbruhniti utegne tukaj štrajk zidarskih rokodelcev, tako da bi bilo prizadetih na tisoče delavcev. 40,000 unijcev se je po glasovanju odločilo za to, da danes po-poludne ustavijo delo in drugi tisoči glasujejo sedaj o tem, ali naj zaštraj-kajo iz sočutja do pokladalcev parnih cevi. Če bodo zidarji vprizorili sočuten štrajk, se bodo delodajalci, kakor -sami pravijo; izjavili za načelo odprte delavnice.
Osem potnikov usmrčenih.
Macon, Ga., 14. febr. — Osem oseb je bilo usmrčenih, četvero bržkone smrtno ranjenih in dvajset manj težko poškodovanih: to je posledica zadetja med dvema vlakoma Georgia Southern & Florida-železnice, 19 milj južno od tu. Nesreča se je pripetila proti 6. uri zvečer. Zakrivil jo je baje strojevodja severno vozečega vlaka. Oba parovoza in mnogi drugi vozovi so popolnoma razdejani.
Priselitveni komisar Keefe pravi, da so sedanje postave zelo nedostatne.
KITAJCEV PRIHAJA PREVEČ.
Priporoča telesno preiskavo priseljencev kakor pri naboru rekrutov.
Washington, D. C., 16. febr. — V svojem pravkar objavljenem poročilu za fiskalno leto 1909. priporoča priseli--tveni komisar Daniel J. Keefe sprejetje nove priselitvene postave, katere namen ima biti ne nadaljnja omejitev priseljevanja, ampak takošna poprava obstoječe postave, da bi izpolnjevala, kar bi morala, pa ne izpolnjuje vsled svojih nedostatkov. V to svrho se imajo pregledati vse postave, tičoče se priseljevanja in izključitve Kitajcev, ter razširiti razmeram primerno.
Pred vsem drugim priporoča komisar, da se beseda “inozemec” (alien) v tozadevnih postavah tako razjasni, da vključuje vse osebe, ki niso državljani. Nadalje priporoča poostritev posta.ve o pogodbenih delavcih in zvišanje globe od $100 na $200 za vsak slučaj, v katerem se dokaže,, da je kaka parobrodarstvena družba vedoma vzela na krov kako težkobolno osebo.
S tem še ne zadovoljen priporoča komisar, da se morajo vsi moški priseljenci v starosti od 16 do 50 let podvreči telesni preiskavi, kakor je to slučaj pri nabiranju vojaških novincev (rekrutov).
Število priseljenih Japoncev se je tekom leta znatno zmanjšalo proti prejšnjemu letu, nasprotno se je pa pomnožilo število Kitajcev, ki so prišli v Združene Države. Komisar Keefe potemtakem misli, da postava, ki dovoljuje priselitev Kitajcev samo v posebnih slučajih, nikakor ni v veljavi ali pa ni zadostna. Keefe je mnenja, da se nahaja nepostavno v tej deželi prav toliko Kitajcev kakor onih, katerim je bivanje postavno dovoljeno.
Glede trgovine z “belimi sužnicami” pravi komisar, da je posebna preiskava po vsej deželi dognala, v kako o-gromnem številu se uvažajo in porazdeljujejo inozemke v nenravstvene svrhe. Zavezni uradniki niso odkrili gotovega dokaza za obstoj posebne tozadevne družbe, ampak v mnogih mestih so klubi in glavni stani, kjer se prekupčevalci z “belimi sužnicami” zbirajo. Zavezna vlada ima v tem oziru tako malo oblast, da preostaja posamnim državam in mestom naloga, zatirati in zatreti to zlo.
Parna cev se razletela.
San Diego, Cah, 14. febr. —• Sedem mož je bilo hudo opečenih, od katerih je eden svojim opeklinam že podlegel, na torpedorušilcu “Hopkins”, kjer se je razletela parna cev v kurilnem oddelku. Nezgoda se je pripetila davi. Ranjenci se nahajajo v tukajšnji bolnišnici. Eksplozija se je pripetila pol ure pred odhodom torpe-dorušilca na vežbanje v San Pedro.
Žrtve plamenov.
New York, 15. febr. — Trije otroci so storili smrt v plamenih, ki so po-poludne deloma razdejali neko štirinadstropno najemno hišo> Brooklynu. Med odsotnostjo Svoje matere so se otroci bržkone igrali z žveplenkami in so tako povzročili ogenj. .
New York, 15. febr. — Sedem oseb je bilo ranjenih, dve od njih bržkone smrtno, ob dveh požarih, ki sta izbruhnila v dveh najemnih hišah na Jefferson streetu.
Bogat plen.
Peoria, 111,, 15. febr. — Štirje razbojniki so razstrelili blagajnico Citi-zens’-banke v Chadsworthu in utekli s plenom $10,000. Ponočnega maršala Wm. Cahilla sta ob 1. uri pri mestni črepalnici dva roparja napadla in zvezala in vlekla v neko šupo, ki leži nasproti banke. Potem sta vlomila v banko in pričela svoje delo ob blagajni. Dva roparja sta zunaj stala na straži.
Raisuli zastrupljen.
Tanger, Maroko, 12. febr. — Splo-ročeno je semkaj, da je bil Raisuli, guverner pokrajine Djebala, nekoč gla sovit vodja mavrskih roparjevj_zastrupljen.
Mulai Ahmed Ben Mohamed-er-Raisuli je bil od začetka navaden farmar, toda pred nekaj leti se je posvetil roparstvu. Postavil se je na čelo krdelu izkušenih živinskih tatov in je postal strah karavan, ki so mu morale plačevati davek.
Cherry, lih, 11. febr. — Vdovam ia drugim preostalim po skoro 300 pre-mogarjih, ponesrečenih v tukajšnjem St. Paul-premogovniku, je rudniška družba (St. Paul Coal Co.) ponudila odškodnino. Ponudba je bila predložena državnemu pravdniku Eckertu is Bureau countyja, ki zastopa mnog« preostale.
Rudniška družba je pripravljena, takoj izplačati svojcem vsacega neože-njenega ponesrečenca ne manj nego $800, a vdovam s šesterimi ali več o« troci pa po $1200.
Eckert je ponudbo naznanil več prizadetim osebam. Družbino stališče V tej zadevi se opisuje takole: Rudniška družba ni zakrivila kaznive nemarnosti, zato je maloverjetno, da se dajo zahteve sodnim potom izterjati, in če bi se vendar dale, bi se mogli komaj pokriti vsi sodnijski plačilni odloki, ker je družba inkorporirana samo 2 $350,000 in samo do te svote odgovorna. Če pa se ponudba sprejme, bo obremenila svoj rudnik s hipoteko $300,000 in takoj izplačala odškodnine. Mnenja o tej ponudbi so različna» Mnogi mislijo, da bi se dalo sodnij-skim potom več dobiti. Drugi pa mislijo, da je vrabec v roki boljši, nega golob na strehi. Bržkone se bo vršil shod prizadetih- oseb, na katerem se bo zadeva razpravljala in morda dosegel kak sklep.
Potrdilo in zahvala.
Slavno upravništvo A. S.!
Naznanjam, da sem danes odposlal $36.31 Mariji Kenik, pošta: Straža, Dolenjsko v Avstriji, ker ta še ni prej ničesar dobila od darov v podporo» To je denar od Vas meni poslan 12, jan. 1910: $35.31 in 3. febr. 1910: $1.00, Lepa hvala Vam in Ani. Slovencu za vse skupaj. Vaš vdani
La Salle, Uh, 14. febr. 1910.
A. J. Kastigar.
Zadnji milodar.
Allegheny, Pa.. 16. februarja 1910.— Cenjeni mi g. urednik Am. Slovenca! Tukaj Vam pošiljam dar od društva Marije Sedem Žalosti štev. 50. K. S. K. Jednote za vdove in sirote v Cherry,
111.	in sicer svoto $12.50 (beri: dvanajst dolarjev petdeset centov), kar blagovolite izročiti zgorajomenjenint sirotam, kakor ste vse druge darove. Da smo malo pozni z n'ašim darilom, nam oprostite; položaj je isti, ker smo skušali dobiti, kar smo največ mogli. Nadalje Vas prosim, da bi isti dar priobčili v listu A. S., da bi bili člani prepričani, da smo darilo odposlali. Konečno vas pozdravljam za društveni urad Frank Mravintz, I. tajnik.
Bojkot mesa ne pomaga.
New York, 15. febr. — Tu vprizor-jeni bojkot mesa prav nič ne.vpliva na cene. Ne da bi se cene mesu vsled zmanjšanega povpraševanja znižale, še poskakujejo in so sedaj višje, nego pred začetkom bojkota. Svinjina je dražja nego kdaj izza štirideset let. Trditve, da odkar so velemesarji zvišali cene za lc na funt, so jih prodajalci na drobno podražili kar za 4 do 6 c, prav nič ne zanikajo gotovi mali mesarji, ki svoje postopanje utemeljujejo s tem, da morajo gledati na zadostni dobiček zaradi svojega obstanka.
Viharji po Evropi.
Madrid, 16. febr. — Parnik “Sultan” se je danes pogreznil v luki Aviles ob strašnem viharju, ki razsaja po vsej zapadni Evropi. Sedem pomorščakov je utonilo in 100 je komaj uteklo smrti» Pariz, 15. febr. — Po celem Francoskem so hudi viharji, posebno na vzhodu in jugu, tako da je brzojavna zveza z Nemčijo, Švico, Avstrijo in Italijo pretrgana. O drugi škodi se ne poroča.
Iz Nicarague.
Managua, 15. febr. •— Pod zaščito temote je vodja upornikov, general Chamorro s svojimi ljudmi zapustil mesto Matagalpa in davi so vladni generali Lara, Chavarria, Martinez in Rivas prišli v mesto, ko so vladne čete poprej bombardirale isto.
Začnite takoj.
Če vaša jetra ne delujejo prav, se vaš ustroj kmalu zastrupi z nezdravo tvarino, ki se mora izločevati naravnim potom. Potem postanete nervoz-, ni, razdražljivi, potrti, omotični, utrujeni, glava vas boli, spanec vas ne poživlja. Nikarte se nadalje mučiti, marveč ozdravite se hitro in poceni. Uživajte Severove Jetrne krogljice. Začnite takoj. Uravnajte izločevanje, povzbu-dite delavnost jeter in poživite obtok krvi. Vse drugo bo naravna posledica. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1
Joliet, 111., 16. febr. — Nova tiskarna “A. S.” je skoro dogotovljena. Novi stroj za tiskanje lista je že postavljen.
V par tednih se bo vse osobje "A. S." premestilo v novo poslopje pod štev. 1006 N. Chicago St.
—	Zadnja veselica naše šolske dece je prinesla cerkvi $218.75 čistega dobička.
—	Kronika nesreč in bolezni v naši župniji je letošnjo zimo številnejša, kakor že dolgo let. Pred dvema tednoma sta si zlomila nogo Luka Benedik, ki je padel na ledenem potu z bicikla in Ignac Šušteršič, ki ga je zadela lokomotiva. Prvi se zdravi v bolnišnici sv. Jožefa, drugi v Silver Cross. Marija Kukar si je ob padcu spahnila roko. Na smrt bolna sta Franc Hribar in Anton Konstablo. Dalje so na bolniški listini: Anton Govednik, Anton Šuklje, John Meteš, Antonija Štanfel itd. Več drugih trpi na revmatizmu, med njimi tudi naš župnik, č. g. F. S. Šušteršič. Male otroke muči v velikem številu takozvani oslovski kašelj, tako da je malo hiš brez bolnika. Upati je, da se s toplejšim vremenom razmere kmalu na bolje obrnejo.
—	Mihaelu Štajdohar in njegovi ženi je umrl v torek njun poldrugo leto stari sinček, Clarence na frasu. Njuni rodbini naše iskreno sožalje.
-— Umrl je zadnji četrtek, dne 10. februarja, rojak John Movrin, star okoli 38 let, doma iz Dragatuške fare na Dolenjskem, kjer zapušča mater in nekaj sester in odkoder je prišel v Ameriko pred kacimi dvajsetimi -leti. Po skoro dveletni bolezni je podlegel jetiki. Bil je član društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J., katero se je udeležilo njegovega pogreba, ki se je vršil v soboto 12. t. m. dopoludne. Od hiše žalosti na North Scott cesti se je pomikal sprevod v slovensko cerkev, kjer je bila darovana sv. maša zadušnica, in potem na slovensko pokopališče. Naj počiva v miru!
.— Smrtno ponesrečil se je rojak Frank Sterniša zadnji četrtek v South Wilmingtonu. Brzojavka z dne 11. t.
m.	poroča: V deloma zgoreli njegovi obleki je bil včeraj najden mrtev v rudniku št. 3 Wilmington Star Coal-kompanije Frank Sterniša, star 45 let. Bržkone je umrl za srčno hibo in se je njegova obleka zažgala ob njegovi svetiljki. Navadno delata po dva pre-mogarja v enem hodniku, ampak včeraj je Sternišev partner izostal. Delavci v sosednih hodnikih so zavonjali dim kakor od gorečih cunj. Zaklicali so osamljenemu premogarju, naj pogasi cunje, pa odgovora ni bilo. Ko so šli pogledat, so našli Sternišo mrtvega in njegovo obleko gorečo.
-— Novo slovensko podjetje ge snuje v Jolietu, ki bo pomenjalo za našo naselbino velik napredek. Z združenimi močmi se vse doseže, samo prave pod,-jetnosti je treba. In te je v našem narodu dosti, le denarja ni preveč: pa tudi tega se dobi — z združenimi močmi! O novem podjetju spoFOČima več ob svojem času, in siper menda prav kmalu,
—	“Grocers’ Baking Co.” se imenuje najnovejša jolietska korporacija, ki ima v odboru svojih ravnateljev tudi našega rojaka, g. George Lopartza, a med njenimi delničarji so še sledeči slovenski groceristi: Jos. Jontes, Ogulin & Sitar, George Stonich, George Pleše; in tudi g. Matt Grahek je delničar. Nova družba je bila te dni inkorporirana z glavnico $30,000 (1,200 delnic po $25 vsaka). Njen namen je, voditi vzorno pekarijo in prodajati razno pecivo na debelo in drobno.
—	G. Mat. Grahek se je povrnil zadnji četrtek iz Santa Rose, New Mexico kamor je bil odpotoval v večji družbi železniških in drugih podjetnikov o-gledat si tamošnjo zemljo ob Rio Pecosu.
—	G. Jos. Klepec, vodja naše tiskarne, bo prihodnji teden eden izmed mož v veliki poroti tukajšnjega okrožnega sodišča. '
—	Slavno društvo sv. Genovefe pripravlja veseloigro “V Ljubljano jo dajmo”, ki se bo predstavljala na belo nedeljo. Vse vloge so v najboljših rokah,
—	Rojstni dan Abrahama Lincolna, predsednika mučenca in velicega osvoboditelja, smo primerno obhajali tudi v Jolietu zadnjo soboto, dne 12. febr. Prihodnji torek, dne 22. t. m., pa bomo praznovali rojstni dan George Wash-ingtona, “očeta domovine”.
—	Joliet vendarle dobi svoj “union depot”, to je, skupni kolodvor za vse železnice, držeče skozi mesto. Podrobne načrte za predlagani zvezni kolodvor dobi te dni v roke mestni inženir in bržko bodo dodobra pregledani in konečno odobreni, se prične z delom za gradnjo kolodvora.
—	Prošnje za državljanske papirje se morajo predložiti okrožnemu klerku pred dnem 21. marca, da bodo rešene pred poletnimi počitnicami sodišča. Postava zahteva, da so prošnje predložene najmanj devetdeset dni pred
blizu, zdaj jih kar sairii pokopavajo, lolikor jih najdejo. Večina jih '¡e bilo, da niso bili v nobenem društvu. S pozdravom Anton Funtek.
konečnim zaslišanjem, in to zaslišanje se ne dovoljuje v dobi tridesetih dni pred kako volitvijo, ko bi prosilec rad oddal svoj glas. Ker ima sodišče čez poletje počitnice, se bodo vse prošnje predložene po 21. marcu zaslišavale šele oktobra meseca, ko se sodišče spet snide — a tedaj bo prekasno za novembrske volitve. Zato se je treba sedaj s prošnjami požuriti.
—• Mestne volitve se bližajo. Krajevni politiki se že oglašajo. Med drugim bo volila vsaka \varda po enega aldermana, tako tudi druga m tretja, kjer smo naseljeni Slcjvenci. Kakor smo že zadnjič poročali, se bo pri teh volitvah začetkom aprila glasovalo tu di o tem, ali ostane Joliet “mokro” ali postane “suho” mesto. Boj bode baje hud,
—	27 let stari Italijan Vincenzo Ara-mini, ki je lani poleti ustrelil svojega rojaka m tekmeca, 40 let starega Ignaca Pettinato, je bil v ponedeljek obsojen v kaznilnico za petnajst let, kar je eno leto več nego najmanjša kazen za umor. V slučaju dobrega obnašanja bo čez 8 let in 9 mesecev svoboden. Žaloigro je povzročila neka mlada Italijanka, ki je prišla v Ameriko s pomočjo Araminija kot njegova nevesta.
—	Nekateri kaznjenci, ki so se odlikovali pri gašenju požara v jolietski državni kaznilnici predzadnji četrtek, bodo baje te dni pomiloščeni.
—	“The Joliet Coliseum Co.” je začela graditi svojo veliko stavbo na jugovzhodnem vogalu North Chicago in Webster cest okoli dne 1. marca. Stav-bišče je v velikosti 66x132 čevljev. Stavba bode obsegala naj večjo dvorano v Jolietu za razne prireditve.
—	Okostje dveh Indijancev so našli delavci, zaposleni v Rockdalu pri kopanju temelja za novo tovarno Illinois Metal Refining-kompanije.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bradaška Marija, Mar-kelc John, Žrivic Filip.
Brockway, Minn., 7. febr. — Cenjeno uredništvo Ani. Sl.: — Krasno vreme imamo sedaj.
Imeli smo fletno veselico zadnjo nedeljo 6. febr. Bila je namreč šolska veselica, koncert iz obeh šol, Wm. McKinley in nemške šole. Igralo se je po angleško in nemško, in prav dobro je bila igrana tudi slovenska igra “Vino ali vodo.” Vse je bilo prav dobro igrano. In zato gre čast naši učitelji ci in tudi učitelju nemške šole. Po koncertu bil je tudi “basket social” prid obeh šol.
Sedaj v postnem času imeli bomo sv. križev pot ob nedeljah popoludne namesto v petkih.
Cenjeni gospod K., lepa Vam hvala! za Vaš dopis. Sedaj se bliža sv. postni čas, in se z Vami ne bom preklal, ker to ni noben čas prepira. Le toliko naznanjam, da nečem biti noben laž-nik, ker sem poročal samo to, kar dobro vem, da je gola resnica. G. K., jaz pa mislim, da pred mojim pragom je glh za potrebo pometeno. In tudi Vi sami sebe za nos primite.
Cenjene čitalce prosim, da mi ne zamerijo zaradi tega dopisa, ker to za dene le ene, ki dobro vedo sami, ka teri so.
Pozdrav rojakom po širni Ameriki Listu pa prav obilen in dober uspeh John Poglajen.
Chicago, 14. febr. —- V nedeljo dne
20.	februarija ob en četrt čez deset bo v slovenski cerkvi sv. Štefana v Chi-cagi imel novo mašo č. g. Anton Schiffrer. To bo prva nova maša v naši cerkvi in zato se je'vsi farani prav zelo vesele. Posebno še zato, ker večina Slovencev v Chicagi osebno dobro pozna gospoda novomašnika, ki se je več let mudil tukaj na svojih počitnicah. S svojim prijaznim obnašanjem in vzglednim življenjem se je prikupil vsem. Zato upam, da se bodo te nove maše udeležili v obilnem številu ne samo njegovi ožji rojaki in prijatelji in znanci, ampak večinoma vsi — po Chicagi še tako razkropljeni Slovenci.
Častiti gospod Anton Schiffrer je bil rojen v Stari Loki. Tam ima gospod še mater in dva brata in dve sestri. V Ameriki pa ima brata duhovnika, č. g. Johfl Schiffrerja, ki je župnik v Gil-bertu, Minnesota, med tamošnjimi Slovenci, Študiral je v starem kraju, bogoslovne študije je izvršil z izvrstnim uspehom v St, Paulu, Minn., pol drugo leto je študiral v Montrealu, Canada, kamor je bil poslan od svojega škofa, da se tamkaj nauči francoskega jezika, katerega gospod novo-mašnik govori prav tako gladko kakor angleški ali nemški jezik. Pri svojih študijah je bil — kakor kažejo njegova spričevala — vedno med prvimi.
Mlademu in nadarjenemu gospodu želimo obilo blagoslova božjega v vinogradu Gospodovem, obenem pa velike potrpežljivosti in železne vstraj nosti pri vseh njegovih težavnih poslih, ki ga čakajo na njegovem misi jonskem mestu v daljni škofiji Chey enne, Wyoming.
Čikaški Slovenci pa — upam — bo-' mo ta dan skušali storiti vse, kar se da, tako da gospod novomašnik ne bo nikdar pozabil tega dne in da se bo še rad — čeprav oddaljen od nas — še večkrat spominjal na nas čikaške Slovence.	Anton Sojar, župnik.
Opomba urednika:	Č. g. Anton
Schiffrer je bil kaj priden sotrudnik Amerikanskega Slovenca in od njega smo prejeli več poučnih dopisov o Canadi in tamošnjih razmerah. Upamo, da bo gOspod še zanaprej rad poročal našemu listu posebno o razmerah Slovencev v Ameriki, kjerkoli jih bo že našel. V našem listu se je na-yadno podpisaval z imenom: Blažet-kov Tone.	. -
Buhi, Minn., 13. feb.—Cenjeni ured nik Am. Sl.! Vas prosim za malo pro štora v našem cenjenem listu, ker ho čem malo sporočiti iz naše nove slo venske naselbine, ker se redkokdaj sli ši iz “Bjula”, Minn.
Z delom gre še bolj počasi, zato ro jakom ne svetujem še sem hoditi, naj malo počakajo do spomladi.
Zdaj vam pa hočem povedati od na šega ječmenčka. Ni se dobro dozo rel, je že zlobna roka prišla, da ga je pobrala, do zdaj nima ubogi človek nobenega “trošta” več, da bi kdaj še kakšen glažek sladkega pira izpil, ko pride človek iz rudnika tako žejen, da bi svoj jezik použil. Veste rojaki, ne ki sosed je zatožil svojega soseda in njegovo ženo, da je moral plačati 137 dolarjev in 68 centov. Njegov 8 letni sin je prišel k njemu po pir in mu je rekel, da jaz nimam salona za proda jati pir, in ga je za roko prijel in ga je speljal iz svoje lastne hiše ven. In njegov oče je šel za tisto njega zato žit, da je moral plačati v sodniji 32 dolarjev in 71 centov. Ta “dobri so sed” je po vsem zgornjem delu Minnesote znan rojak, ki je bival tudi Coloradi. Kamorkoli pride, je kakor ovca a znotraj pa zgrabljiv volk. Res žalostno, da rojak rojaka in kri svojo kri izdaja. A hvalo Bogu, da takih spak je med Slovenci malo.
K sklepu mojega dopisa pa lepo po zdravljam vse prave rojake. A. pa želim obilo novih naročnikov m predplačnikov.	Frank Ulčar.
pokažete na odru. In posebno se zahvaljujemo našemu organistu gosp. Franku Hrovatu, ker se trudi z nami.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združenih Državah.
Anton Erchul, Elyški mladenič.
Ironwood, Mich., 10. febr. —- Velecenjeni gospod urednik! Prosim vas za malo prostora v vašem cenjenem istu A. Slovencu, da cenjenim čitateljem naznanim, da imamo prav gosposko zimo, da ni prehud mraz, samo veter ali takoimenovana burja nas nadleguje včasih. Pustimo zimo za sedaj, pa se kaj drugega zmenimo.
Že večkrat sem čitala v A. S., kako se hvalijo Evelethčani z. novo cerkvijo. Hvala Bogu, in mi smo tukaj s Slovani novo cerkev dobili, v katerej je bila v nedeljo po Novem letu prvič služba Božja. In kakor vam je že znano, smo imeli slovanskega gospoda, kateri je imel vsako nedeljo 2 službi Božji in slovanski, hrvatski in slovenski sv. evangelij, da smo vsi lahko razumeli tega blagega gospoda. Za njegovo ime me ravno ne vprašajte, zakaj ga ni notri, ker vam po pravici povem, da sama ne vem zagotovo, če je to pravo ali ne to tukaj le: Rev. L. Ulrich. Tega sem našla na podobici, ki jih je nekaj nam dal o sv, Treh Kraljih. Ali žalibog, da nas je zapustil.
K sklepu tega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po širnej Americi. A tebi vrh list, pa veliko naročnikov predplačnikov. :	M. Ritmanič.
samostana, medtem ko sprejme new-yorško duhovno pastirstvo o. Salezij Vodošek. Eden izmed patrov bo imenovan za popotnega misijonarja družbe sv. Rafaela.
Dalje je morda tudi zanimivo, da je celovški škof Kahn naprosil slovenske frančiškane, da so prevzeli slovečo božjo pot Višarje, kjer se bodo letos vršile velike slovesnosti v proslavo petstoletnice obstoja te božje poti.
Z vsem spoštovanjem in pozdravi preudani
P.	Kazimir Zakrajšek.
New York, N. Y., 7. febr. — Vele-častiti gospod: — Morda bi zanimalo bralce, ako bi sporočili, da nam je newyorški nadškof izročil župnijo sv. Mihaela v Rockland Lake, N. Y., z namenom, da si tam ustanovimo slovenski frančiškanski samostan, odkoder bomo opravljali misijonsko delovanje med Slovenci, Hrvati in deloma med Slovaki te nadškofije in tudi drugod po Ameriki. Za sedaj so določeni trije patri in en brat lajik, po Veliki noči pride še eden. Objednem se je začela ustanavljati v New Yorku nova slovenska župnija sv. Cirila in Metoda, ki se bo oklenila najbrže tudi za v prihodnje cerkve sv. Nikolaja na drugi ulici, ker bi bila lastna slovenska cerkev predraga in deloma tudi nepotrebna, ker je ravno v kraju, kjer je središče slovenske naselbine, dovolj katoliških cerkva, ki so radi množice judov skoro prazne. Ako se bode moglo do meseca maja letos vse urediti, bo ta mesec sv. misijon in s tem ustanovitev fare. Poleg Slovencev prosijo lastno župnijo tudi" Hrvatje. Koliko jim bo mogoče postreči, bo pokazala prihodnjost. O. Kazimir Zakrajšek je določen, za superjorja novega
Oregon City, Ore., 10. febr. —■ Cenjeni gospod urednik! Prosim Vas za malo prostora v vašem cenjenem listu Am. Slovencu za ta mali dopis. Ker se tako malokdaj sliši kaj iz naše male naselbine, upam, da se večkrat oglasim zanaprej, kajti vidi se, da se bere v več hišah Am. Slov. — Vreme imamo lepo prijazno. — Kar se pa dela tiče, dela se štihno, samo zmerom več nalagajo na revnega delavca, ali za plače se pa nič ne zmenijo naši kapitalisti. Ne vem, če nam bodo plače nazaj dali, ki so jih vtrgali pred dvema letoma, imamo samo toliko, da če delamo vsaki dan, se lahko preživimo, a za ječmenovec nam le malo ostane, ko je vsaka stvar tako draga, Trošta-mo se boljšega spomladi; če se bo kaj zboljšalo, bodem že sporočil v Am. Slovencu. Zdaj pa ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, ker je Grkov polovica preveč, ki bi delali za vsako plačo. In tudi smo zavarovani v slovenskem društvu, kar je pa potreba vsacemu rojaku.
H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, Am. Slovenec, pa želim obilo vspeha.
Naročnik.
bila tudi jaz navzoča) do ranega ju. tra in zapeli marsikatero slovensko narodno in tudi ribniških se ni manj, kalo. Bilo je res prav izvrstno in p0 domače, zato mi bodo ostale v prijaz. nem spominu vesele ure, katere sem preživela med svojimi ožjimi rojaki in rojakinjami, med vedno veselimi Sodražčani. Zahvaljujem se vsem u. deležencem te svatbe v svojem in svo. jega soproga imenu za naklonjenost izkazano nama, zlasti pa ženinu in ne. vesti in njegovemu bratu in soprogi 2a prijazni sprejem in izvrstno postrežbo in kličem vsem skupaj: Bog Vas živi! In na veselo svidenje kaj kmalu na prijaznem Soudanu! Ženinu in ne-vesti pa želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Končno pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega prekoristnega lista, zlasti pa slovenske farmarje m farmari-ce na Willard in Gormans, Wis. Tebi, dragi mi list, pa obilo naročnikov predplačnikov.	Marija Toleni.
Soudan, Minn., 8. febr. — Dragi Am. Sl.! Sprejmi sledeče vrstice v tvoje cenjene predale. Res ti nimam kaj posebno novega od tukaj sporočati, ker nas je malo Slovencev na tej “Soudanski ravnini” (kakor jo imenuje v prejšnjem listu nek tukajšnji dopisnik), no, pa vedno čitamo kak
Springfield, 111., 11. febr. — Cenje- ; no mi uredništvo A. S.! Prosim, da priobčite’ta borni dopis v nam cenje- I nem listu. Malokedaj se kaj sliši iz naše prijazne naselbine; namenil sem se jaz danes, da malo sporočim rojakom po širni Ameriki, kako se še nam godi.
Z delom gre še dosti dobro. Zasluži se tudi precej. Ali prihraniti si človek ne more, ker vse je tako drago zaslužek pa vedno jednak, tako da si človek ne more olajšati življenja niti na svoje stare dni ne.
Letošnji predpust je tudi stopil v zakonski jarem rojak g. Alojzij Pekol z gdčno. Antonijo Kravcer, oba iz Dobrniške fare na Dolenjskem. Bilo srečno v novem stanu!
Ker je nas že precejšno število Slovencev, smo si, kakor že znano, kupili zemljišče za cerkev; in tudi imamo ustanovno društvo za to zemljo, da ko bo ta plačana, potem se lahko cerkev stavi; dokler pa ni plačano, se tudi ne more cerkev staviti. Kakor povsod, tako je tudi tukaj nekaj nasprotnikov; pa na take se ne smemo ozirati, se bojo že tudi njihova srca otajala,.
dopis od nas, da ne ostanemo pozab ljeni. Zato pa hočem tudi jaz pisati če ne popred, pa v juliju mesecu, ko in sporočiti nekaj, da se otme pozab- bo b°U toplo vreme. Brez števila ljivosti, in bo zlasti zanimalo moje niest je že tukaj, kjer imajo rojaki svo-
ožje Sodraške rojake in rojakinje.
Poročil se je na Ely, Minn., naš rojak gosp. Alojz Perušek z gospodično Marijo Kordiš. Ženin je doma iz Sodražice in nevesta iz Loškega potoka na Kranjskem. V soboto dne 5. februarja ju je poročil veleč, gospod Monsignor Buh. Po poroki se je razvila vesela in izvrstna zabava na domu ženinovega brata, .občespoštovanega rojaka g. Ludovika Perušeka, kjer smo se veselili (moram pripomniti, da sem
je cerkve in slovenske duhovnike. To-raj potrudimo se tudi mi, da ne bomo zmerom zadnji, da bomo vendar en-(Nadaljevanje na 7. strani.)
K
JAVNI NOTAR
> Izdeluje vse v notarsko »delo spadajoče listine.
) 901 Scott St.	JOLIET, ILL
Cleveland, O., 9. febr. — Tu se je ustanovila “Slovenska dobrodelna potovalna gledališka družba”. Namen družbe je, širiti in gojiti med ameriškimi Slovenci prosveto potom gledaliških predstav, predavanja s skioptič-nimi slikami slov. naselbin in stare domovine ter potom petja in glasbe; nadalje po možnosti podpirati tukajšnje slovensko šolstvo in starokrajsko šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. V ta namen potuje družba po vseh večjih slov. naselbinah, kjer bode prirejala umetniške predstave, in pričakovati je, da bodo šli rojaki temu nad vse plemenitemu namenu, umetnosti na korist, povsem na roke. Naselbine, kjer je več Slovencev ter bi želeli, da se v njih krajih priredi par gledaliških pred stav, naj blagovolijo to naznaniti družbenemu vodju-managerju
Louis F. Truger,
6121 St. Clair Ave.
Bowen, Colo., 8. febr. — Spoštovani gospod! Vam rad odgovarjam na Vaše pismo, v katerem me vprašujete za ponesrečence v Primeru, Colo. Bila je velika eksplozija in zelo mnogo mrtvih; do 150, kakor sem slišal, pa prav natančno se še zdaj ne ve, ker še niso vseh dobili, jih še zmiraj iščejo, pa zmiraj še najdejo katerega. Samo jed-nega so dobili živega, nečega Meksikanca, brez vse pameti, so ga dali v bolnišnico. Natančno jaz ne morem popisati zato, ker jaz nisem bil tam, ampak drugi pripovedujejo, ki so bili tam zraven, ko so jih pokopavali. Najdenih je 30 Slovencev, za imena jaz ne vem; bilo je Slovencev nekaj z Gorenjskega od Kamnika. Zdaj mrtve prikrivajo, ne sme noben človek več
Ely Minn., 13. febr. — Slavno uredništvo! Prosim Vas, gospod urednik, da bodite milostljiv sodnik temu mojemu dopisu, da ga ne obsodite v tisti nikdar nenasiteni uredniški koš, ker rad bi videl, da zagleda beli dan.
Namen tega mojega dopisa je, sporočiti rojakom po širni republiki, da smo se tudi mi EIyški Slovenci prebudili iz trdega spanja ter ustanovili že dolgo pogrešano pevsko in dramatično društvo pod imenom slavnega pesnika Simona Gregorčiča. Pa komaj je to novo društvo zagledalo beli dan pred enim mesecem, pa že so se nam predstavili v nedeljo večer 6. febr. v cerkveni dvorani, ki je bila prenapolnjena do zadnjega kotička. S tem se je pokazalo, da smo tacega društva pogrešali že dolgo časa. Reči moram, da igralci resnično zaslužijo javne pohvale, pa žal, da ne vem za vseh imena. Vsak je svojo nalogo tako izvrstno izdelal, da, smo se kar čudih. S tem smo pokazati drugorodcem, da smo še za vse kaj druzega sposobni, ne le samo za kramp in lopato. In tudi ne smem pozabiti naših slovenskih deklet. Tudi one so izvrstno izdelale svojo nalogo. Posebno se je odlikovala Mary 5., ki je igrala vlogo profesorice. In tudi zasto'pnik Am. Sl. Jos.
P., ki je igral vlogo vaškega berača, jo je mojstrsko pogruntal ter je vzbujal obilo smeha med občnstvom.
Zatoraj rojaki Elycani, le tako naprej! Ne ustrašite se trudov vi mladenci in mladenke! Samo sloga, pa bratska ljubezen naj vlada med vami, pa bo šlo. Želimo, da se spet kmalu
Severova Zdravili’ nimajo para v svoji posebni koristnosti.
Mala bolezen
ne ostane vedno mala. Da se iz oslabelih obisti ne razvije nevarna bolezen, prepreči s tem, da takoj uživaš
zdravilo za obisti in jetra]
Za bolest v hrbtu, vnetje obisti, medla in krevnata jetra ter nerodnosti v mehurju.
Vsaka steklenica vsebuje neprecenljivo vrednost za vaše zdravje. Zimski meseci so najopasnejši za obisti, ker prehladi, mrzlice in izpostavljenje vplivajo na obisti in jetra, podvojujejo njihovo delo in je zadržujejo. To zdravilo vam zaščiti zdravje. Cena 50c in $1.00.
Na prodaj v lekarnah. Zahteva jte samo Severovih zdravil. Vprašajte za Severov Almanah.
Deluje dobro.
Če imate slab želodec, da vam jed ne diši in je prebava počasna, uživajte
Severov Balzam za pljuča
Vpliva dobro na želodec, ga leči in krepi. Izpodbuja tek in podpira prebavo. Vpliva dobro na jetra ih drob-je, tako da se izlahka čistijo. Cena $1.00.
Hitra pomoč.
Od prehlada do plučnice je samo en korak. Vnetje pljuč in druge resne bolezni lahko preprečite, ako začnete uživati
Severov Želodčni Grenčec
Ta lek takoj uteši kašelj ali prehlad, olajša hripavost, ozdravi vnetje sapnika, ustavi kašelj in naglo povzroči bolj ši občutek. Cena 25c in 50c.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ VSEM.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
IZ STARE DOMOVINE.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 20. januarja 26 Slovencev; 21. jan. 90 Hrvatov; 24. jan. 42 Slovencev in 131 Hrvatov.
—	Kanonik Anton Fettich-Frank-heim umrl. Dne 29. jan. je v Ljubljani umrl po kratki bolezni, previ-» den s sv. zakramenti, stolni kanonik Anton Fetticb-Frankheim. Rojen je bil v Ljubljani 28. apr. 1844 in posvečen v mašnika 3. avg. 1867. Služboval je kot kaplan v Tržiču, Borovnici, Logatcu, na Vrhniki in v Postojni. Žup-nikoval je v Vremah in v Št. Jerneju, kjer je bil hkrati več let dekan leskov-ške dekanije. Leta 1902. je postal stolni kanonik v Ljubljani in konzi-storialni svetnik. Rajnik je bil blagega značaja, vljuden n postrežljiv.
—	Visok sneg. V Ljubljani je padlo do dne 26. jan. snega 1 m 3 cm. — Iz Dobrepolj z dne 24. jan.: Tu imamo snega nad en meter in še vedno pada. Pota so vsa zametena, promet po cestah je popolnoma ustavljen. Cestni odbor je poskrbel za novo snežno oralo, ki izborno deluje in je vsem cestnim odborom tako moralo priporočati. — Iz Ribnice z dne 22. jan,: Včeraj in ponoči je padlo 65 cm snega. — Na Notranjskem je toliko snega, kakor že več let ne. V Postojni je snega en meter visoko. Na nekaterih krajih so zameti več metrov visoki. V Divači je skočil s tira tovorni vlak. Tovorni vlaki več ne vozijo. Celo okolu Trsta je polno snega.
—	Nov komet. Dne 23. jan. je bil v Ljubljani prav dobro viden krasen komet. Stal je na večernem nebu (o-krog 6. ure zvečer) kakih 20 stopinj nad obzorjem in navpik k obzorju računano približno 20 stopinj južno od zahodne točke, torej navpik nad krajem, kjer zdaj solnce zahaja. Komet je jako svetel, rdečkaste barve. Ima svetlo krepko jedro. Rep je bil gotovo nad 10 stopinj dolg, pravilne piramidalne oblike, ob robih svetlejši. Smer mu je bila od jedra kometovega navzgor navpična k horizontu.
—Prvi cesarski diplom v slovenskem jeziku je nedavno izdani, s katerim je cesar vzdignil trg Postojno v mesto. Cesar je podpisan na diplomu slovensko.
—	Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Postojni. Knez Ernest Windisehgraetz je prevzel pokroviteljstvo odbora za zgradbo mednarodnega muzeja za jamsko znanstvo v Postojni.
—	Zaplenjeni narodni koleki. Dne 24. jan. so v Ljubljani zaplenili po raznih tobakarnah narodne koleke z napisom “20. september”.
—	Gospodinjske šole. Kranjska dežela ima dosedaj že tri gospodinjske šole za kmetska dekleta. Ena šola je v Ljubljani v Marijanišču, druga je na Vrhniki in tretja v Repnjah pri Vodicah na Gorenjskem. V vseh teh šolah poučujejo šolske sestre iz reda sv. Frančiška. Tudi na Dolenjskem potrebujejo takih šol in jih bržkone dobe v nedaljni bodočnosti.
—	Kmečka zveza za novomeški sodni okraj je imela pretekli mesec daljšo sejo, pri kateri se je med drugim sklenilo, da se obrne Zveza na deželni odbor s prošnjo, da se fundira (tlakuje) okrajna cesta Kandija-Semič od Kan-dije do Šmihela, ker ta del ceste še ni bil nikdar fundiran. To delo naj.bi se zvršilo objednem s preložitvijo “Ušiv-ca”.
—	Novo društvo. C. kr. deželna vlada je odobrila pravila društva “Ljubljanska podružnica jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu” s sedežem v Ljubljani.
—	Nemško gledališče v Ljubljani. Cesar je dovolil, da se imenuje novo nemško gledališče v Ljubljani “Kaiser Franz Josef Jubileums-Theater.”
—	Sprememba posesti. Bivšo Mali-čevo hišo štev. 5 v Ljubljani na vogalu Knafflovih in Šelenburgovih ulic, v katerih so bili več let nastanjeni poštni uradi, sta kupila gg. Ivan Bonač in Anton Šarc za 170,000 K.
—	Nerazdeljen dopoldanski pouk je dovoljen na petrazrednici v Mengšu.
—	Odlikovanje. Cesar je imenoval ravnatelja II. državne gimnazije gosp. Frana Wiesthalerja ob priliki njego-ga upokojenja za vladnega svetnika.
—	Prestavljen je iz Ljubljane v Zagreb prvi uradni sluga avstroogrske
banke splošno priljubljeni g. J. Ster-benc. .
—	Grozen čin blaznega. Na Gornjem Zemnu pri Ilirski Bistrici je v noči 24. jan. nenadoma znorel 40 letni posestnik Grlj-Brdanov. Že prejšnji večer je grozil svoji materi, da jo bo ubil. Ker je bil sin že enkrat na umu bolan, je šla mati takoj k sosedu spat in je tako ušla gotovi smrti. Ponoči je- namreč blazni sin vstal, vzel veliko zidarsko kladivo v roke in šel v spalnico, kjer je mati navadno spala. Ko je videl, da mu je mati ušla je postal
kar besen v svoji norosti. Šel je v spalnico k otrokom in jim s težkim kladivom prebil glave. Sestra Grljeva je planila po konci, da bi mu odvzela rao-rilno orodje, a zadeta od kladiva se je zgrudila na tla. Na njen krik so prihiteli sosedje, ki so nesrečneža zvezali in mu vzeli fnorilno orodje. Sestro Grljevo upajo rešiti. Otroka sta pa mrtva.
—	Umrla je dne 26. jan. gospodična Ivanka Jerman, šivilja in učiteljica citer v Kolizeju v Ljubljani.
—	Umrla je dne 22. jan. na Jami pri Mavčičah ugledna gospodinja Marija Oblak v starosti 77 let. Rajnica je bila sestra č. g. Gašperja Jenko, župnika na Pregraji, Istra, in mati dveh župnikov: čč. gg. Valentina in Janeza Oblak na Gorenjskem.
—	Iz Šent Jerneja. Nagloma je dne 7. jan. umrl ugledni posestnik in skrbni družinski oče Jožef Penca na Mo-krempolju doljnem.
—	Umrl je dne 28. jan. po kratki mučni bolezni v starosti 29 let Miroslav Žebre, učitelj na Skaručini. Bil je vnet lovec in prirodoznanec.
—	Cigani. Pred mesecem je v gozdu nad Trebčo vasjo na smrt bolna ciganka Kata Hudorovič opravila prvo sveto spoved in prejela prvo sv. obhajilo. Dobri ljudje so jo.sprejeli v svojo hišo, kjer je v kratkem umrla. K pogrebu se je zbrala z vseh štirih vetrov družina Hudorovičev. Na grobu so ganljivo molili in za spomin so u-kradli gospodarju, ki je sprejel ciganko v hišo, lep konjski koc.
—	50 kron sežgal. 50 kron je sežgal neki mizar v Vižmarjih. Vtaknil je namreč pet petakov v škatljico za vžigalice ter jo vrgel v peč, potem pa premoga po vrhu. Spomnil se je prepozno, da je imel v škatljici denar.
—	Prememba posesti. Thurn-sko grajščino v Preddvoru je kupil od g. Janko Urbančič-a gosp. deželnovladni svetnik Oton pl. Detela, .bivši c. l^r. okrajni glavar v Radovljici. Pač je prav in lepo, da je prišla ta grajščina zopet v slovenske roke, saj je velika nevarnost, da bo zdajpazdaj Nemec objel vse tamošnje gorovje. Od Kokre doli sili milijonar Gilbert Fuchs, od Tržiča pa milijonar baron Born.
—	Grad Mala Loka pri Mengšu je kupil g. Rudolf Kokalj, glavni zastopnik “Dunava”.
—	Predavanje o postonjski jami na Dunaju. V soboto 15. jan. je predaval na Dunaju v dvorani “Uranie” g. Andrfej Perko o svetovnoznani postonj ski jami. Predavanje je pojašnjeval s skioptičnimi slikami, katerih je bilo okoli 100. Veliko zanimanja so vzbudile zlasti slike onih delov postonjske jame, ki še niso bili odprti za občinstvo. Predavanju je sledilo gromovito odobravanje in ni dvoma, da bo veliko koristilo procvitu tujcev v Postojni in obisku postojnske jame. Predavanja so se udeležili razni dunajski velikaši in zelo odlično občinstvo.
—	Novomeška uniformirana garda je 16. jan. na glavnem zborovanju izvolila novega poveljnika g. Jos. Bergmana, lekarnarja in posestnika v Novem mestu z naslovom stotnika namesto odstopivšega g. Jos. Košičeka. Ker je ž njim vred odstopil iz enako neznanih vzrokov tudi g. I. Arh, ofici-jal v pokoju, se je izvolilo g. Moravca njega namestnikom z naslovom nadporočnika. Vsled prestane krize je upati, da nastane zaželjeni red v tej starodavni častni korporaciji, ki je edina na Kranjskem ena naj starejših obstoječa že nad 500 let.
—	Družbi mladih tatov v Ljubljani je policija prišla na sled. Kradli so kakor srake v Ljubljani, Šiški in okolici, kar so le mogli. V stolni cerkvi so zamašili nabiralnik, da bi tako novci ne padali notri in prišli v njihove roke. Ravno ko sta dva taka uzmoviča, stara 14 do 15 let, poskušala oropati nabiralnike, jih je Cerkvenik zasačil in izročil policiji. “Poglavar” te tatinske družbe je 151etni mesarski vajenec Rouh z Kočevskega. Fanta je iskalo orožništvo, ker je že doma na sumu več tatvin, a je pobegnil v Ljubljano, kjer je nadaljeval svoje delo.
—	Velika rabuka v Novem Vodma-tu. Delavci Janez Arhar, Anton Šmit, Fraiice Klešnjak in zidarski pomočnik France Zernec so 30. avgusta m. 1. po. polnoči prišli v Brinovčevo gostilno v Novi Vodmat. Zernec je rekel: “Brinove, daj nam liter vina, drugače ti vse. zbijemo in še tebe zraven.” Na krčmarjevo izjavo, da zaradi pretekle policijske ure ne da pijače, so začeli obdolženci razgrajati, pobrali so z miz stekleno posodo in jo metali navskriž po sobi, en gost je bil zadet v obraz, da ga je takoj oblila kri. Gostom se je posrečilo nemirneže na prosto potisniti in gostilničarska vrata zakleniti. Ko je kasneje nekaj gostov zapustilo gostilno skozi duri na dvorišče, planili so obdolženi k vratom in skušali s silo udreti v hišo. Domači so tiščali od znotraj na pol odprta vrata, skozi to odprtino je pa mahal Zernec z nožem, vendar se jim ni posrečilo vrata odriniti. Dopoldne po tej noči je prišel obdolženec Zernec v družbi proti Bri-
novčevi gostilni. Ko jih krčmar zagleda, je urno zaprl gostilničarske duri. Zernec je tolkel po vratih, ki jih pa ni mogel odpreti, nato je vzel drog in razbil gostilničarsko znamenje. Sodišče je obdolžence, ki skušajo svoje dejanje deloma utajiti, strogo kaznovalo in je obsodilo Zerneca na 15, Klešnika na 14, Arharja na 13 in Šmita na 4 mesece, vse v težko ječo.
—	Velik požar. Dne 22. jan. je napravil velik ogenj v tovarni za lep pri Ljubljani škode več tisoč kron, a je pokrita z zavarovalnino.
—	Prijeta tatica. Meseca listopada lanskega leta je bilo posestniku Alojziju Strupiju na Žabjaku ukradeno več obleke n perila skupne vrednosti'124 kron. Kot osumljenka je bila areto-vana takrat njegova bivša služkinja, a je bila, ker ni bilo dokazov, takoj izpuščena. Sedaj pa je policija prijela tatico v osebi 18 letne brezposelne služ-' kinje Frančiške Jerenškove, rodom iz Krašnje. Jerenškova je takrat obiskala Strupijevo deklo in obleko pokradla Jerenškova je tudi v Rožni dolini, kjer je stanovala, ukradla svoji stanodajalki pelerino in bluzo. Ukradena Stru-pijeva obleka se je našla v stanovanju v Rožni dolini. Izročili so jo sodišču.
r—
ŠTAJARSKO
1
— Št. IIj, 28. jan. Pri včerajšnjih občinskih volitvah smo zmagali Slovenci v III. razredu s 93 proti 60 nemškim glasovom. V II. razredu sta bila 2 Slovenca takoj izvoljena, 2 sta prišla v ožjo volitev z 2 Nemcema. Izžrebana sta bila dva Nemca. V I. razredu so zmagali Nemci s 6 glasovi proti 4 našim. Razmerje v obč. zastopu je torej sedaj: 6 Slovencev proti 6 Nemcem. —- Volivni boj je bil hud. “Slovenci propadejo v vseh treh razredih”, to ošabno besedo je izustil še dan pred volitvami nemški vodja Wastian. A kako razočaranje! Slovenci so izšli iz volitev faktično iu moralično kot zmagovalci! Vse ogromne svote pruskega denarja Nemcem in nemčurjem niso pomagale. (Kakor znano, je Št. Ilj najsevernejša slovenska postojanka, kot pravi “Grazer Tagblatt”, prvi steber mosta, ki veže nemški srednji Štajer z Mariborom.) — Tako poročajo štajerski listi. Ljubljanski “Slovenec” pa piše o nemški zmagi v Št. liju, in sicer takole: Pri občinskih volitvah v Št. liju so zmagali Nemci. Slovenci so zmagali v 3. razredu, v 2. so bili izvoljeni 3 Nemci in 1 Slovenec, v 1. pa Nemci. Torej so Nemci po dolgem času in boju dobili Št. Ilj v roke, seveda večinoma po zaslugi Suedmarke in njenega naseljevalnega dela. Nemška zmaga v Št. liju je za Slovence usodnega pomena. Od Št. lija gre nemški vpliv proti Sv. Kungoti, Šentjurju ob Pesnici, Svičini itd., koder so pravkar ustanovili podružnico Suedmarke. Črta od Maribora do Šent lija je potem v nemških rokah. Veliko krivde imajo tudi katoliški Nemci, ker se niso nič ustavili pro-testanški Suedmarki. Sicer pa: kar je, je. Najbolj neumno bi bilo zdaj tožiti; edino pametno je, zdaj z večjo marljivostjo delati. Sicer bodo Slovenci proti izidu občinskih volitev re-kurirali.
—	Slovenski poslanci štajerskega deželnega zbora so izstopili iz dežel-nozborskega šolskega odseka, ker večina z njihovimi šolskimi predlogi neobjektivno postopa.
—Iz Teharij. Dne 20. prosinca t. 1. je umrl g. župnik zlatomašnik Anton Šibat v 81 1. svoje starosti, ki je še to leto bral maše vzlic hudemu trpljenju na nogi. Rojen je bil dne 14. avgusta 1829 leta kot sin kmečkih stari-šev blizu Ponikve ob J. ž. ter župmko-val.poprej e v Sevnici — zadnji čas pa po smrti blagega prejšnjega župnika na Teharjih č. g. Jeretina, kateri je zapustil vse svoje premoženje za sedanjo krasno novo župno cerkev na Teharjih —do smrti na Teharjih.
—	Umrl je v Mariboru 29. jan. gimnazijski profesor Blaž Matek, rojen 1. 1852. v Gornjem gradu. Bil je vzgle-den učitelj in narodnjak.
—	Potres sq čutili v noči od 28. na 29. januarja po Spodnjem Štajerskem. Bil je baje precej močan, a škode ni napravil.
—Uradna slovenščina. K polit, ekspozituri v Mozirju si je prišla ženska po poselsko knjižico. Ker je bila huda zima, je bila dobro ovita v veliko ruto. Uradnik, ki le za silo govori slovenski ji napiše v knjižico, kake postave je, kake barve oči ima itd., le las ne vidi. Reče ji torej: “Sedaj sem napisal vse, samo svojo dlako mi še pokažite, da napišem kake barve je!” Te zahteve se je ženska tako ustrašila, da je kar pobegnila iz pisarne brez knjižice.
— Spomenik dr. Gustavu in dr. Benjaminu Ipavcu. Sestavil se je poseben odbor, v katerem so poleg Slovencev tudi Hrvati in Čehi, ki je izdal obširen oklic, v katerem povdarja zasluge bratov Ipavic kot narodnih skladateljev. Celo vrsto najkrasnejših melodij sta brata ustvarila. Tako je vglasbil Gustav pesmi “Mrak”, “Kje so moje rožice”, “Oblačku”, “Mrzel veter”, “Tam za goro” in nebroj drugih. In kdo ne pozna njegove “Slovenec sem”? Benjamin pa je poleg raznih pesmi, kakor n. pr. “Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj” itd., podaril Slovencem tudi skladbe večjega obsega, kakor “Kdo je mar”, opereto “Tičnik” in prvo slovensko
opero “Teharski plemiči”. V znak hvaležnosti bo spomenik v Šent Jurju pred novo šolo. Prispevke nabirajo vsi slovenski listi v stari domovini.

—	Dela v Rablju jako slabo napredujejo, ker podzemske vode vedno z nova napolnjujejo kotlino. Najbrže bo sploh treba opustiti vsa prizadevanja, da se reši trupla ponesrečencev, ker vedno preti nevarnost novih podsipanj. Delavci so privezani na vrveh. Preiskava spravlja-vedno več obtežilnega na dan proti Henckel-Donnersmarkovi jamski družbi, ki se ji naravnost očita ropanje pri kopanju rude.
—	Velika nesreča je zadela veleposestnika Janeza Kržišnika v Malem Sedlu pri Beljaku. Zgorela so mu vsa gospodarska poslopja in je škode nad
20.000	K. Kržišnik, ki se je priselil v ta od nemčurstva ogroženi kraj iz Gorenjskega, je bil vsikdar vrl in značajen Slovenec.
—	Brihtne avstrijske oblasti. Deputaciji koroških Slovencev, ki je šla k dež. namestniku z vprašanjem, zakaj se na šolah v slovenskih krajih nastavlja nemške učitelje, a slovenske se pošilja v nemške kraje, je namestnik odgovoril, da je to potrebno vsled tega, da se nemški učitelji od slovenskih u-čencev nauče slovenskega jezika, slovenski učitelji se pa med nemškimi otroci bolj privadijo nemščini. Duševna perveznost avstrijskega Sv. Birokracija prehaja v paralizo!
—	Sele. V nedeljo dne 23. jan. se je v Selah vršil ustanovni shod Slovenskega šolskega društva za Sele in okolico v Mažejevi gostilni, kateri je vkljub visoko zapadlega snega bil dobro obiskan. Domači župnik je v kratkem obrazložil velik pomen in potrebo šolskega društva za slovensko Koroško. Pristopilo je temu društvu takoj 17 letnikov in 22 podpornikov.
stu drzen vlom. Ob 6. uri v jutro se pripelje 6 mož z navadnim vozom pred veletrgovino dalmatinskih vin Mateja Buliča. Možje odprejo lokal, prineso kmalu na to blagajno ven, jo položijo na voz in se odpeljejo. Ljudje so o-pazovali tatove, a nikdo ni nič sumil, ker so bili čisto mirni pri delu. Ob 7. uri, ko so prišli uslužbenci v prodajalno, so pa opazili rop blagajne. V blagajni je bilo tisoč kron v srebru in niklju, angleški denar, francoski in laški zlataki, 20 menic in neka zadolžnica, glaseča se na 22,000 kron. O drznih tatovih še ni nič sledu.
— Zveza za povzdigo tujskega prometa v Trstu je imela v zadnji seji na dnevnem redu mnogo važnih točk. Razpravljalo se je o razširjanju reklame in o zgradbi razglednega stolpa, ki naj bi se zgradil na Opčinah. Dalje se je društvo tudi zavzelo za to, da bi se doseglo od uprave Miramara prost dostop v park proti vstopnicam tudi. takrat vsaj za nekaj ur, ko je kak član cesarske rodbine v gradu.
-— Laška gimnazija v Gorici. Goriški Lahi hočejo na vsak način doseči ustanovitev laške gimnazije v Gorici. Za to so izvolili poseben odbor ter sklenili prositi deželni odbor za prispevek iz deželnih sredstev. Ako bi se to dovolilo Lahom na Goriškem, potem bi se Slovencem ha Goriškem zgodila pač največja krivica, ki .si jo
more človek le misliti. Slovenci naj bi torej s svojim denarjem pomagali tujcem vzdrževati potujčevalnice.
)
HRVATSKO.

—	Hrvati v Južni Ameriki za družine “veleizdajnikov”. Hrvati v Južni Ameriki so odposlali 10,000 K znanemu rodoljubu Vicko Miliču v Splitu za družine srbskih “veleizdajnikov".
—	Volilne imenike za hrvatski deželni zbor sestavljajo sedaj oblasti na Hrvatskem in se pri tem poslužujejo najgnusnejših mahinacij in zlorab u-radne oblasti. Sestaviti skušajo imenike. na podlagi katerih bi Rauch in Frank dobila večino.
—	Radoslav baron Rubido Zichy, bivši veliki župan varaždinski, je dne 24. jan. v Gradcu umrl. Prebival je v Gradcu od 1. 1906., ko je bil kot veliki župan upokojen. Še pred kratkim se je imenovalo njegovo ime kot bodočega bana.
—	Ivan Meštrović, slavni hrvatski slikar, je priredil umetniško razstavo na Dunaju in dosegel velikanski uspeh. Največje svetovno časopisje prinaša iz peres prvih umetniških kritikov obširne članke, ki slikajo Meštroviča kot velik pojav na umetniškem nebu. V kratkem priredi razstavo v Zagrebu.
PRIMORSKO.
— Novo cerkev oo. jezuitov v Trstu so blagoslovili dne 22. jan. Cesarja je pri tej slovesnosti zastopala nadvoj-vodinja Marija Valerija.
“Piccolo” postavlja škofe. Iz Trsta z dne 21. jan.: “Piccolo”, glasilo judov in iridentarjev, izvaja, da mons. Lohninger, ravnatelj germanskega zavoda v Rimu, ni sposoben za škofa v Trstu, ker ne pozna prav nič razmer, marveč da mora biti škof le mons. Pe-tronio, ker je Lah, pozna škofijo in je edini kvalificiran za to tudi po svoji kulturi in duhovniških lastnostih.
Drzen rop v Trstu. V soboto 22. jan. zvečer so izvršili tatovi v Tr-
DOBRO ORODJE
Nikjer v mDstu ne najdete
tako fine zaloge orodja.
Vse kar potrebujete dobite pri nas. Pridite torej k nam.
Barrett Hardware Co.^ÿ
North Ottawa Street JOLIET; ILLINOIS
Ljnblanska kreditna banka y Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vlog’e na knjižice in na tekoči /f 1 (ji račun ter je obrestuje po čistilu	*	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.

«
«
«
«
f
«
«
«
«
AKO
pošiljaš
denarje v staro domovino,
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
AKO potuješ v staro domovino, kupi
X parobrodni listek
Frank Sakser Co.
NEW YORK.
pn
82 Cortlandt St.,
NEW YORK.
AKO
želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
v to deželo, kupi

parobrodni in železniški listek
pn
AKO
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
želiš svoje trtjo prislužene novce sigurno in obrestonosno naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
AKO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
*
*
Žb
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
%
fr
fr
fr
fr
fr
fr
(V
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
¿i*
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
j>rvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
;	Izdaja ga vsaki petek
SLOfEMBM, TISKOVNI DEUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
'AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
ïiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
J1ri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov, popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Che first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 9LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
'Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
20.	feb.	Nedelja	Eleveterij, Evh.
21.	((	Pondeljek Maksimilijan.	
22.	(<	Torek	Stol sv. Pet. v /
23.	((	Sreda	Severina.
24.	M	Četrtek	Mateja
25.	«	Petek	Valburga.
26.	(i	Sobota	Porfirij, škof.
POSTNA ZAPOVED.
Postna doba se je začela. Predzadnjo nedeljo so bile naznanjene v cerkvah škofijske postne odredbe, in predzadnjo sredo se je pričel sveti spokorni čas z resnim obredom pepel-sega križa: “Pomni, o človek, da si pepel in se povrneš spet v pepel." Da, kdor misli na konec, ne zlorablja svojega bivanja na zemlji, ampak živi po •volji božji; njemu tudi postna zapoved ni pretežka.
Kaj naj nas nagiblje, dragi čitatelji, da se ravnamo po tej zapovedi? Ozir sa Boga, na nas same in na cerkev.
Post je B o g u v š e č. En pogled v sv. pismo nas o tem prepriča. Koli-krat je Bog priporočal in zapovedal post! Prva zapoved, ki jo je dal, je bila zapoved zdržljivosti: "Od enega drevesa ne smete jesti!” Kako stroge m natančne so zapovedi zdržljivosti, ii jih je dal svojemu izvoljenemu ljudstvu; tolikrat opominja po prorokih. Tako je rečeno v listu pepelnične sre-, de: “Spreobrnite se k meni od celega srca s postom, jokom in tožbami!” In angel govori k Tobiju: “Boljša je molitev s postom in milodari, nego kopičiti zaklade zlata.” In kolikrat jc Gospod zaradi posta izkazal usmiljenje! Spominjamo samo na Ninive, ki so pretečo pogubo odvrnile s postom. Estera in Judita sta se pripravljali s postom na svojo nalogo. In kar je več, Izveličar sam in njegov sveti pred hodnik sta se strogo postila pred svojim javnim nastopom. Njunima vzgledoma so sledili prvi kristjani, ki so se tudi postili. Tako je rečeno v zgodovini apostolov: “Ker so ti opravljali sveto službo in se postili, je Duh govoril k njim: Pošljite mi Savla in Barnabo k delu, h kateremu sem ju pozval. Tedaj so se postili in so molili, polagali roke nanju in jima dovolili oditi. In sv. Pavel zagotavlja, “da je delal z, mnogim postom”. In tako so delati vsi svetniki, vsi brez izjeme.
To je zadosten dokaz, da je post Bogu všeč. Kar je pa Bogu všeč, to »e sme biti otroku božjemu nevšečno.
Za človeka je post k o r is t e n, »n sieer iz dvojnega razloga — kot po-kpra in šola kreposti.
1 Ni ga človeka, da se ne bi imel za kaj pokoriti." Tudi še danes velja beseda našega- Izveličarja: “Če se ne spokorite, boste vsi jednako pogubljeni.. Post je pa že izdavna posebno pokorilo, ki naj bi se mu podvrgel vsak s veseljem in gorečnostjo. Kajti če se na zemlji ne pokorimo, se bomo morali tem strože pokoriti v vicah.
Važnejši pa je post kot šola kreposti. Nobene kreposti brez samozata-jevanja. Kajti zla pohota in naravna lenoba ji stojita nasproti in se morata premagati, če se hoče doseči krepost. Tega samozatajevanja se moramo nau čiti. Za to je zopet post prav primerno sredstvo. Kajti zatajevanje v mogočnem nagonu po jedi in pijači krepi človeka, da se zatajuje tudi v drugih rečeh. Vojaki se ne vežbajo šele potem, ko se bftka začne. Potem je prepozno. Vežbajo se poprej, v mirnem času, da jim ni treba na bojišče kot nezvedencem. Tako delaj tudi Ti ljubi kristjan: Uri se v postu, in tudi ie ni zapovedan. Uri se, da se pri
praviš na boj. Ko pride huda skušnjava, potem moraš biti že izurjen, da laglje zmagaš.
Cerkvi nasproti je post znak poslušnosti. Ko bi tudi sicer ne imel druzega razloga, cerkvena zapoved ti mora zadoščati. To ne bi bil dober otrok, ki mu povelje, da, želja materna ne bi bila zadosten razlog. Nikdar ne smeš pozabiti, da je cerkev božja naprava, ki jo vlada sv. Duh. Zakaj? smeš vprašati, da spoznaš modrost zapovedi. So pa tudi vprašanja, ki se hočejo upirati proti zapovedi, kakor hudič, ko je prvim staršem na uho, pošepnil zapeljivi "Zakaj”. Takih “Zakaj" .se ogibaj.
Čemu brez koristi sebe samega trpinčiti? O brezkoristnem samotrpin-čenju ni govora. Nasprotno: post je zelo koristna vaja. Zakaj telesu pristojno hrano odrekati in tako njegovemu zdravju in uspešnemu razvoju škodovati? O škodi za zdravje je tako malo govora, kakor o brezkoristnem samotrpinčenju. Nasprotno. Zdravniki potrjujejo, da je post telesu zelo koristen. Kako strogo so se postili puščavniki pred davnimi časi! Tacega posta bi se mi prestrašili. In kdo je dosegel tako visoko zdravo starost kakor oni?
Zakaj se zdrževati gotovih jestvin? To je vendar praznoverje. Seveda bi bilo praznoverje misliti, da so jestvine sameposebi nekaj zlega in nečistega. To je kriv uk, ki ga pobija že sv. Pavel. Govori namreč o krivih ukih, ki prepovedujejo, uživati jestvine, katere je vendar Bog ustvaril, da se s hvaležnostjo uživajo... kajti vse, kar je Bog ustvaril, je dobro, in nič ni zavržljivo, kar se s hvaležnostjo uživa, kajti posvečeno je z besedo božjo in molitvijo.” Pa kdo nam hoče to neumnost predpisovati? Prav dobro vemo, da ni nobena jestvina na sebi nečista ali grešna, ampak pregrešna je neposlušnost in nezmernost. “Razlika je,” pravi sv. Avguštin, “da li iz praznovernega razloga ne uživamo kake jestvine, ali zato, ker se hočemo krotiti. Ta uk prihaja od prorokov in apostolov, oni je laž zlih duhov.”
Zakaj post, ko Izveličar izrecno pravi: “Ne kar gre v usta, onečišča človeka, nego kar gre iz ust. Kajti kar gre iz ust, prihaja iz srca, in to onečišča človeka. Ne jestvina, ki gre v usta, onečišča človeka, ampak neposlušnost, ki prihaja iz srca. Ali je pač pameten človek trdil, da je bilo jabolko na sebi grešno? Ne, ampak neposlušnost prvih staršev je bila grešna.
Pod okolnostmi velja pa tudi beseda: Poslušnost je boljša nego post. Če višji kdaj prepovedo post, za kar utegnejo imeti svoje tehtne razloge, potem se treba podvreči. Post proti poslušnosti ni Bogu všeč.
ri 2'/j odstotka. Taki denarji, ki na ta način ne najdejo porabe, se lahko nalože v vladnih zadolžnicah ali drugih dobrih zastavah. Ako morebiti kaj preostane, se ima porabiti v pokritje stroškov tega upravnega področja.
Javno mnenje je že leta in leta odločno v prilog uvedbi poštnih hranilnic. Temeljna misel tiči v tem, da se ljudem, ki štedijo v malem, ponudi povsem varen zavod, kateremu lahko zaupajo svoj denar, ne da bi živeli v neprestanem strahu, da nečega dne vse izguhe. Kdor po uvedbi poštnih hranilnic še vedno ostane slep v svoji gorečnosti do zasebnih “bankirjev”, njemu ni pomagati, on ne zasluži sočutja. Istotako malo tisti, ki zaradi višje obrestne mere nalaga svoj denar v podjetja, ki nudijo samo dvomljivo poroštvo.
V Evropi so izkusili, da se je po poštnih hranilnicah število hranilcev prav zelo pomnožilo. Med njimi se nahaja posebno mnogo mladih ljudi, dokaz, da se štedljivost vzbudi, bržko se ji da primeren delokrog. Mimo-tega se je izkazalo, da banke nikakor niso trpele pri tem.
Vpričo ugodnih izkušenj glede poštnih hranilnic onstran “velike luže” bi bilo misliti, da' naši zakonodajci težko najdejo pametnih ugovorov proti tem napravam. In število v Washingtonu zbranih ljudskih zastopnikov, ki zavzemajo nasproti poštnim hranilnicam prijazno stališče, res ni malo, tako da je upravičeno upanje, da bo predloga senatorja Carterja s svojimi poglavitnimi točkami sprejeta.
DVOMLJIV ZDRAVNIK spreobrnjen pred altarjem Naše Gospe Lurške.
KOLIKOŠEN JE BIL WASHINGTON.
preprostega duhovnika, po imenu Ra-dini-Tedeschi, ki je sedaj škof ber-gamski. Mladi duhovnik je klečal v neki kapeli, čakaje kacega mašnega strežnika, ko se je škof Sarto približal in ponudil kot tacega.
“Ne! ne, monsignor, nikdar ne dovolim,’da bi škof stregel pri maši preprostemu duhovniku,” je vzkliknil prestrašen, ampak škof je hotel, rekoč: “Jaz hočem streči pri maši in Vi morate ubogati.” .
Potem Je škof prižgal sveče, pripravil svete posode, pomagal obleči se duhovniku in pokleknil poleg njega s tako preprosto ponižnostjo in tako ponižno preprostostjo, da je mašnika zmešal. Po maši je duhovnik zahvalil škofa za njegovo prijaznost in rekel: “Če boste kdaj papež, lahko porečem po resnici, da je papež stregel pri moja maši,” čeprav se mu tedaj še sanjalo ni, da njegove besede obsegajo prerokovanje.
Res, samo 14 let pozneje je škof Sarto postal Pij, in po čudnem naključju je oteč Radini-Tedeschi asistiral kot akolit pri kronanju. Ko ga je pozneje sprejel, je rekel novemu papežu: “Sveti oče, nazadnje sem imel srečo povrniti uslugo, ki sem jo prejel od Vas pred tucat leti.” “Kako uslu-?” “Da sem stregel pri maši Vaši
DR
Rl<
cHT£Ri
George Washington, prvi predsednik Združenih Držav, rojen dne 22. februarja 1732 in umrl 14. decembra 1799, je bil istotako velik po telesu kakor po duhu. Eden izmed zdravnikov, ki so mu pomagali v njegovi zadnji bolezni, je premeril njegovo telo in dognal, da je bila velicega moža natančna visokost šest čevljev, tri palce in pol. Neki očividec, ki ga je videl v njegovi službi kot predsednika, je pisal, da je bil Washington videti najmanj šest čevljev in pol visok. Wash-ingtonova visokost pa ni bila označena po slokosti, kakor v slučaju Abrahama Lincolna, kateri je bil pol palca višji.
Povprečni človek nosi obutev velikosti št. 7 ali št. 8. Washingtonovi velikanski čevlji pa so bili št. 11. Po neki beležki, ki jo je napisal leta 1811. David Akerson, kateri je večkrat videl slavnega generala in državnika, sta bili njegovi roki primerno večji nego njegovi nogi.
Vkljub svoji korenjaški postavi pa je bil slavni Washington prav dostikrat bolan. Napadale so ga najrazličnejše bolezni, vštevši ošpice, vroč-nico, trešljiko, koze, malarijo, hripo, tvore, raka in pogostne “prav hude prehlade”; in ko je večkrat srečno prestal mnoge resnejše bolezni, je takemu hudemu prehladu nazadnje podlegel. Omenjamo še, da je velicêga moža, posebno mučil zobobol; zobje so se mu jeli krhati že v mladih letih, in leta 1789. je začel nositi umetno zobovje.
Smrti se Washington ni bal. Ko ga je v New Yorku leta 1789. napadla neka huda bolezen, je pogledal svojemu zdravniku naravnost v oči in ga je vprašal, kaj misli o njegovi bolezni. Zdravnik je izrazil upanje in bojazen, a Washington ga je potolažil: “Nocoj ali čez dvajset let, vsejedno je.” Nekdo, ki je tedaj posetil predsednika, poroča, da so vsi nad njegovim življenjem obupali in imeli solzne oči.
Dr. Boissaree je napisal v letniku “L’Almanac de • Notre Dame de Lourdes” za leto 1910. sledeče vrstice:
“Neki zdravnik je posetil Lurd (Lourdes). V čudeže ni verjel, in to je povedal zdravnikom preiskovalnega urada, ki preizkušajo razne slučaje. Njihovih dokazov ni hotel poslušati, ampak je rekel:
“ ‘Neka ženska je tu z napol razje denim obrazom vsled volka. Če bo ozdravljena, bom verjel.’ Sledil je žen ski do kopelnice in videl njen straho viti obraz, ko je vstopila. Nekoliko trenutkov pozneje je spet videl žensko, ampak zdravnik je ni več spoznal, kajti rane na njenem obrazu so bile zaceljene; v nekaj minutah je strašni prišč izginil.
“‘To ne more biti ista ženska,’ je zdravnik vzkliknil v začudenju; ampak približal se ji je, jo izprašal in spoznal da je bila prav ista oseba.
“ ‘Kaj ste si pa naredili?’ je vzkliknil.
“‘Nič,’ je odgovorila, ‘ampak skopala sem se v kopelnici in sem bila o-zdravljena.’
“Neverni zdravnik je bil ganjen v dno duše. Prebledel je in omahoval; tako presenečen je bil. Šel je v preiskovalni urad, kjer skoro ni mogel izraziti vsega kar je čutil, in je rekel tam zbranim zdravnikom: ‘Tu je žen ska; poglejte jo sedaj.’ Kakor on, so tudi zdravniki v uradu pripoznali o-zdravljenje. Neverni doktor je potem odšel v jamsko svetišče, in naslednjega jutra je bil pri sv. maši in je prejel sveto obhajilo, česar ni storil uže mnogo let in česar ni nameraval storiti, ko je prišel v Lurd.”
DVE PRIPOVEDKI o škofovskem življenju sedanjega svetega Očeta.
POŠTNE HRANILNICE.
Kakor znano, priporoča predsednik Taft napravo poštnih hranilnic, a v finančnih krogih niso nič kaj zadovoljni s to predsednikovo “novotarijo”, dasi prinaša v raznih evropskih deželah že najlepši sad.
Predloga senatorja Carterja določa, da imajo biti poštne hranilnice pod neposrednim nadzorstvom generalne ga poštarja, ki sta mu pa pridana za-vezni zakladnik in generalni pravdnik kot sosvetovalca. Vloge od $1 do $500 se imajo sprejemati in obrestovati z dvema odstotkoma. Banke ugovarjajo, da se jim po teh hranilnicah odtegnejo hranila; ampak zato se jim bo dala proti dobremu poroštvu prilika, rabiti vložene denarje po obrestni me
PÂINEXPELLER
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN' EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER &-CO.,
215 Pearl St., New York. Pazite na varstveno znamko z sidrom.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po naj nižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
g°
svetosti, ki je stregla meni, ko ste bili škof mantovanski.” “Spominjam se prav dobro,” je rekel papež smehljaje.
Samo razlika je,” je nadaljeval oteci® Radini-Tedeschi, “da je bilo za škofa mantovanskega streči pri maši meni dejanje velike ponižnosti, streči pri maši Vaši svetosti pa je bilo zame dejanje velike časti.”
J. & A. Pasdertz
100
letos
letnico svojega obstanka slavi ‘Gazeta Lvowska”.
Bakra se je pridelalo leta 1908. nič manj nego 1,667,098,000 funtov, in od tega v Združenih Državah 942,570,721.
Iz Prage, Češko, poročajo: Praška mestna občina je doslej izdajala mestna statistična poročila tudi v nemškem jeziku. Sedaj jih je.začela izdajati samo v češkem in francoskem jeziku.
Svetovna razstava v Haagu. V političnih holandskih krogih se predlaga da bi se ob priložnosti otvoritve mirovne palače v Haagu priredila svetovna razstava. Upajo, da se bodo jeli ljudje za ta načrt zanimati in da bo mogoče izpeljati razstavo.
Vojvoda ponarejal denar. Iz Madrida poročajo:	V Lapezzi so odkrili
v hiši vojvode Benavente celo delavnico za ponarejanje denarja. Vojvodo so v Madridu aretovali. Iz zaplenjenih listin se je dognalo, da je v celo zadevo zapleten tudi nek ugleden politik.
se dobijo najboljše sveže in prek« jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite tora] obiskati nas v naiej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Street*. Chic. Phone 4531. N. JV. Phone 1113
Papež Pij X. pripoveduje mično do godbico, ki je sledila njegovemu imenovanju za škofa v Mantovi. Čutil se je tako nedostatnega za odgovorno službo, da je šel iskat navdiha in moči kot romar h grobu sv. Antona Pado-vanskega in se je zglasil v cerkvi prošnjo, da sme darovati sv. mašo ob grobu svetnikovem. Menih-cerkov-nik je zahteval njegov “celebret” (do voljenje darovati sv. mašo), ampak mgr. Sarto, ki je dostikrat pridigal v Padovi, ni smatral za potrebno prinesti listino seboj, in povedal je to menihu, ne da bi se pa dal spoznati. Zadnji ga je pričel izpraševati! “Odkod ste prišli?”
“Iz mesta Treviso.”
“Kaj delate tam?”
“Nič.”
“Kako nič? Ali niste kurat, ali vikar, ali kaplan?”
“Ne.”
“Vendar ste videti razumni, in Treviso potrebuje dobrih duhovnikov!” “Da, sedaj, to je res.”	•
Medtem je menih očividno vzljubil neznanega duhovnika, in rekel mu je po očetovsko:
“Ali hočete, da Vas priporočim škofu treviškemu? Poznam ga dobro, in te dni je imenoval svojega generalnega vikarja Sarta za škofa mantovanskega.”
“Hvala lepa. Prav l»po je od Vas,” je odgovoril drugi popolnoma mirno. Po tem razgovoru je dobri menih dovolil svojemu varovancu na častno besedo darovati sv. mašo, pri kateri je sam'stregel, in potem je naprosil svojega gosta, vpisati svoje ime v knjigo, pripravljeno v to svrho. Ko je zagledal “Giuseppe Sarto, škof man tovanski,” se je zgrudil na svoja kolena in je vzkliknil: “Sv. Anton, kaj si mi pripustil storiti!” In ponižno je poljubil škofovo roko.
Papež še rad in z veseljem pripoveduje to dogodbico, m se spominja tudi, da je štiri leta pozneje, prišedši v Rim ob duhovniškem jubileju Leona XIII., sam stregel pri maši za nečega
Stoletnica Leona XIII. V mestu Carbinettu, kjer je bil rojen papež Leon XIII. dne 2. marca 1810., se pripravljajo na slovesno praznovanje stoletnice rojstva slovitega papeža. Na glavnem trgu bodo slovesno odkrili spomenik Leonu XIII. Da se pa potovanje v Carbinetto olajša, je sklenil pripravljalni odbor, da se slavnosti vrše jeseni.
O bivši mehikanski kraljici Charloti, ženi cesarja Maksimiljana, poročajo, da se je njena bolezen zelo poslabšala. Cesarica je, kakor znano, umobolna in je internirana v Bruslju. V zadnjih dneh je imela opetovano hude napade, med katerimi je prvič po mnogih letih imenovala ime svojega nesrečnega moža. Nekaj časa sem ji zdravniki več ne dovolijo na sprehod.
Avstrijski generali. Letos se bo izvršila velika izprememba v avstro-ogrski generaliteti. Cesar želi, da gredo vsi stari generali v pokoj. To so: Albori, Fiedler, Garmann, Czibulka, Klobučar, Varešanin, Pino, Gauder-nack, Jekelfalussy, Roller, Steinsberg. Brudermann, Moerk, Matt in -Winzor, sploh vsi, ki so starejši kakor graški zborni poveljnik Potiorek. Cesar hoče imeti na čelu armade mlajše in modernejše moči.
Skušnja škofa v branju in pisanju Pred nekaj tedni je moral delati v Milanu nek škof skušnjo v branju in pisanju. Znano je, da se mora v Italiji vsakdo izkazati s šolsko izpustnico, da zna pisati in brati, ker drugače se ne vpiše v imenik volivcev. Ker škof Paolo Vicano ni več imel nobenega zahtevanega spričevala iz ljudskih šol, je predložil svoje škofovske listine Magistratni uradniki pa so se sklicevali na zakon, ki govori samo o šol skem spričevalu kot dokazilu ter so njegove listine zavrnili. Škof se je moral enostavno vsesti v šolsko klop ter je moral dokazati med precejšnjim številom - zijal, da zna brati in pisati. Pisati je moral nekaj minut po narekovanju in napisano brati. Šele potem so ga vpisali v volivni imenik.
Devica Orleanska. Vroča želja francoskih katolikov, da bi Devica Orleanska bila proglašena svetnicam, se bo kmalu vresničila. V zadnji seji kongregacije za cerkvene obrede je bil že stavljen predlog, naj bi se pričelo z obravnavo, ki je potrebna pred proglašenjem za svetnika. Kakor znano, sta potrebna dva čudeža, o katerih se misli, da sta se zgodila na priprošnjo blaženega, ki naj bo proglašen. Ta dva čudeža morata biti seveda natančno preiskana. Pri Devici Orleanski se bo sedaj pričelo preiskovanje dveh čudežev.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljie por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, UL
TROST &KRETZ
—• izdelovalci —r
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše “The U. S.” 10c. in “Meenchaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
200 MOŽ POTREBUJEMO ZA DE-lo v šumi, ki znajo izdelovati prage za železnice (kros-tajze); plača se po 15c od kosa. Plača je vsakih 14 dni, dela dosti za pet let pri Southern Land & Timber Co., Havana, Arkansas. Za pojasnila pišite na: Mat. Ecimovich, Box 105, Havana, Ark.	8-14.
Mlad Slovenec, izvežban organist, pevovodja, zmožen podučevanja godbe in glasovirja, želi mesta v kaki večji slovenski ali hrvatski naselbini. Za natančnejša pojasnila blagovoli naj se pisati na: Nejko Novak-a, 82 Cortlandt St., New York City.	3-10.
HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St; tajnik: Mih. Podobn11, 920 N. Chl-• cago St.; blagajnik:]	o Tušek, 203
Ruby St.; bolniška	čelnika: za
vzhodno stran mesti	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Ms ič, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dv ,rani.
NA PRODAJ SKORO NOVA HIŠA s 6 sobami. Stane $750.00 sama hiša. Čeden hlev in kurjak, klet, vodnjak, plin itd. na 1706 Highland Ave. blizu Horseshoe tovarne. Proda se vse za $1400.00. Več pove E. R. Burton, 105 Jefferson St. (up-stairs), Joliet, 111.	4t9.
IŠČE SE FRANC KAUČEK IZ MR-šna Sela, Kranjsko. Pred trema leti je bival v So. Chicago, 111. Naj se ' oglasi ali pošlje svoj atres na uredništvo Am. Slovenca. Za njega bi rad zvedel njegov oče.
V NAJEM LEPA FARMA, 15 Minut hoda od slovenske cerkve v Jo-lietu, obstoječa iz 5 oralov rodovitne zemlje. Na posestvu je čedna prostorna hiša, hlev in drugo poslopje, okoli poslopij raste lepo sadno in drugo drevje. Proda po zmerni ceni. Več se pove pri Amerik. Slovencu.	4-11
ORGANIST IN PEVOVODJA, zmožen tudi učiti godbo in tambura-. ški zbor itd., star 27 let, oženjen, želi dobiti primerno službo. Mož je trezen in priporočljiv. Službo lahko sprejme v par mesecih. Več pove: Organist, c. o. Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.	10-19
NA PRODAJ LEPA, VELIKA Pisalna miza (desk) pripravna za vsak urad. Po ceni! Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri Ant. Šraj, 1109 N. Broadway, Joliet, 111.	1
108 Jefferson Street
Joliet, Hl
Stara & Steita
g-S.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko st, oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
POOBLASTILA IN PROŠNJE
na vojaške, sodnijske in vse druge o-blasti v starem kraju izdelujem po EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
Frank Podgoršek,
56 Warren St, New York, N. Y.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
Chi. Phone 891. N. W. Phone 891. GARNSEY, WOOD & LENNON, Advokatje—Pravdniki Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, 111. Kimate kaj s sodnijo opraviti, oglasite se pri nas. Pravica—je naše geslo.
S3
na dan in več stalnega dobička jamčimo agentom z importiranimi avstrijskimi podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn.
9
Snuje se nekaj novega v Jolietu. Podrobnosti pridejo kasneje na tem mestu.
?
K. S. K.
JEDN0TÀ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa'St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
FINANČNO POROČILO K. S. K. J. ZA MESEC JANUAR 1910.
Ime, številka in kraj društva.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47. 49. £0.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. «2.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
Sv. Štefana, Chicago, 1111................
Sv. Jožefa, Joliet, 111...................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.........
Sv. Družine, La Salle, 111................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo..................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.........
Sv. Roka, Clinton, Iowa...................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..........
Sv. Jožefa, Forest City, Pa..........
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..........
Sv. Roka, Allegheny, Pa...................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..,..
Sv. Jožefa, Federal, Pa....................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio...........
Sv. Barbare, Blocton, Ala.................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio.................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111...........
Sv. Petra, Calumet, Mich.................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash....
Matere Božje, Pittsburg, Pa...............
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.....
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa...................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111....
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont..
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y...
Sv. Alojzija, Chicago, 111...............
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.......
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind...........
Sv. Jožefa, Waukegan, 111.................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn...............
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...........
Sv. Jožefa, Leadville, Colo...........
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y................
Sv. Jožefa, Haser, Pa....................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.......
Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111..........
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.........
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.........
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio.............
Sv. Jurija, Etna, Pa......................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss......
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...........
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa................
Sv. Barbare, Irwin, Pa....................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont............
Srce Jezusa, St. Louis, Mo................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa..........
Sv. Antona Pad., Ely, Minn...............
Sv. Jurija, Toluca, 111...................
Sv. Barbare, Springfield, 111.............
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.........
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa........
Marije Pomagaj, Chicago, 111..............
Marije Pomagaj, Waukegan, 111.............
Matere Božje, So. Chicago, 111............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.......
Sv. Alojzija, Fleming, Kans...............
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohiq_....
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111..............
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.............
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr....
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa..........
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn..........
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dom, Newark, N. J......................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
Sv. Ane, New York, N. Y......................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa....#J,.............
Sv. Genovefe, Joliet, 111....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa...................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio..................
S?, jrca Marijinega, Barberton, Ohio.........
Sv. jfožefa, Ely, Minn.......................
Sv. Roka, Denver, Colo.......................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa...........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans..............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111................
Sv. Ane, Forest City, Pa...... ..............
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y...........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo................
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio....................
Sv. Jakoba, Gary, Ind..............s.........
Sv. Martina, Mineral, Kans..................
Sv. Ane, Waukegan, 111.......................
Sv. Barbare, Ejna, Pa........................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb...............
Sv. Pavla, De Kalb, 111...................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn.....
Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans........
Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich, Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind.......
Plačali. $”~138.0CT
293.20
129.40
87.60
166.40 348.00
97.25 12.10 35.50
282.50
66.70
191.50
113.90 226.05
35.95
47.55
117.95
42.60
19.40 267.70 249.55
385.45
64.30
124.95
64.30 20.65
135.30
75.55
105.45
78.40
189.90
39.70 31.05 51.85
47.60 158.15
40.20
120.20 207.65
94.20
60.25 137.25
89.20 97.15
Skupaj ..........................*..........$8584.75
51.25
60.85
23.80 114.55
48.80
86.75
29.95
42.80 118.85
21.50
57.10
35.30 75.35 40.55
60.10
68.90
125.30
87.60
84.90
75.70
71.90 102.65
100.75
23.60
23.50
75.90
60.40
46.20
5.80
80.85
38.25
98.95
60.60
78.85
32.80
46.15
33.15
35.50
30.00
14.40
40.70 37.10
18.85
13.40
21.30
16.75
12.90
8.80 100.05
48.20
16.00
58.40 32.45
13.20
18.40
34.65
43.90
29.00
37.15
30.75
41.60
10.30 8.65
21.00
56.60
21.00
24.65
11.40
Preostanek 31. dec. 1909......................................
j Plačanega od društev ................................$8,584.75
Dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111. plačalo za obdržavanje
veselice v Jednotini dvorani 1. jan. 1910......... 12.00
Stanarina (rent) od dvorane za jan. 1910.............. 25.00
.$142,752.51
Plačana posmrtnina za:—
Frančiška Thomas ........................
Alojzij Stubler .........................
Franc Kovač .............................
Marjana Perko ...........................
Katarina Flajnik ........................
Jakob Jakša (del c) .....................
Anton Nučič (del b) .....................
Alojzij Glač (del b).....................
Neža Penca (del b).......................
Josip Colarič (del c, d)....,............
Anton Godnjavec (del c) .................
U. S. Post-Dept. za kuverte in znamke.......
Am. Slovencu kot glasilo Jed. za leto 1909, $200.00; naročnina istega društvenim tajnikom $111.00; tiskovina in drugo od 17. maja 1909 do 31. dec. 1909 $100.69; kuverte z‘ 2c
znamkami $98.50 ...........................
Dr. M. J. Ivec-u za pregled zdrav, preiskovalnih
listov od 1. jul. 1909 do 31. dec. 1909...
Nazornikom in gl. uradnikom Jednote povrnitev stroškov in zamude časa pri pregledovanju računov na letni seji...................
Razni drugi stroški ........................
$1000.00
1000.00
1000.00
500.00
500.00 785.70
500.00
500.00
250.00
580.00
444.00 87.36
510.19
217.25
«Doktor lvec WM
7059.70
176.98
314.82	1,306.60
8,366.30
Preostanek dne 31. jan. 1910 .........................................$143,007.96
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
specialist za ženske in otroške bolezni in operacij«. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mal in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, le dvfc cah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehnfc utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlic«, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, oglui«> nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodca !■ mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, td.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jsni» ku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstzu»
zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO ŠT., COR. CLAY.
JOLIET, ILLINOSI.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
■N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
Dopis.
Eveleth, Minn., 13. febr. —- Dragi mi Am. Slov.! V zadnji št. Am. Slov. sem bral, da neki gospod iz Eveletha poizveduje po mojem imenu. No, sem si mislil, kaj sem pa vendar zapisal, da bi komu kaj črez čast zapisal. Moj namen vsaj ni bil, da bi hotel komu kaj škodovati, če pa kdo kaj pridene med moje vrstice, nisem jaz odgovoren, niti uredništvo Am. Slov. Kar sem jaz pisal, bi smel vsak Janez in Janezek brati, vsaka Mica in Micica, brez da bi se pohujšal, ali pohujšala. Še zaklel nisem nikoli, kar mi drugače — večkrat uide črez jeziček. Še pri “mišji duši” nisem rekel, niti nisem imenoval tistih črnih duhov po pravem imenu, da bi mi vsaj nobeden ne mogel očitati “poglejte farana, kako pa kolne.” Znabiti bi bilo nekaterim bolj po volji, ko bi vse na drobno, po domače zapisal, kar slišim in vidim po gostilnah ali pa doma po hišah, ali pa tudi po cestah, posebno pa pri delu po jamah. No, tega pa nočem pisati, dasi bi imel vsak teden kaj novic. Take novice niso za med svet, naj se poravnajo kar doma. Tudi na zahtevo farana No. 2. se ne -bodem oziral in odgovarjal, ker zahteve so neumestne. Faran No. 2, preberi še enkrat tisti moj dopis, ne “štukaj” nič med moje vrstice, potem pa reci “kdo mi je dal povod to zahtevati?” Vzlasti zahteva, da, če sem “katoliš”, naj dokažem, da nikogar ne sovražim. No, če bi bilo to zahtevano od vsakega katoličana, bi jih prav malo pravih ostalo. Dokažem ti pa lahko, da jaz nobenega ne sovražim, kar oglasi se pri meni, t. j. faranu No. 1, pa ti odprem svoje srce, ker tam se menda zbirajo sovraštva.
Povedati pa nočem, kje delam in kje stanujem, ker drugače bi vsak lahko moje ime uganil. Povedal sem že v prejšnih dopisih vzrok, zakaj se nočem s popolnim, domačim imenom podpisati, toraj me pustite v brlogu, kjer bivam in mislim in misli potem od časa do časa na popir napišem, da mi ne uidejo. Le tiste misli, katere zapišem, so kaznive, ne pa tiste, katere drugi pridenejo, t. j. deželska oblast sodi le po zapisanih, božja seveda vse. Vsaj tako smo se učili doma v šoli. Spomnil sem se ravno neke dogodbe, ko pretehtujem zahteve farana No| 2. Bili smo trije zašli na potovanju v nobel hotel”. Tam so nam narprej prinesli velike pole papirja vsega “na-drukanega” z različnimi imeni jedil in pijač. Moj sosed me dregne in pravi: “Tu smeš zahtevati, karkoli hočeš!” Ne bodi len, mu odgovorim: “Smeš zahtevati vse, samo dobil bodeš, kar imajo.” Res, ko pride strežnik, mu vsi naenkrat pomolimo tiste pole in kažemo vsak drugo jed, on pa odmaje s svojo črno glavo in pravi: “No more of that stuff to-day.” No, vidiš, pra-
vim sosedu, niti tega, kar nam na po-pirju ponujajo, ne. moremo dobiti. — Toraj faran No. 2, bodi drugič malo bolj prijazen, ne zahtevaj takoj, raje prosi, potem se ti prej ustreže. Oba sva farana, nisi ti več kot jaz in ne jaz več kot ti. Zahtevati smejo le višji od nižjih in le malokedaj nižji od višjih, nikoli pa jednaki od jednakih.
Niti moja žena ne ve, da sem jaz “faran”, ker jej nečem povedati po-znajoč žensko molčečnost. Da bi se pa ženske ne jezile nad menoj, da sem to zapisal, povem resnično dogodbo, katero sem bral nekaj časa temu. Mož pride ves vznemirjen v hišo in pravi ženi: “Žena, če ne bodeš nikomur povedala, ti hočem nekaj razodeti!” “Nikomur ne bodem povedala,” takoj odgovori žena. “Dobro”, pravi mož, “nekoga sem ubil in ravno v grmovju zakopal.” “Ojoj mož, ali se nič ne bojiš?” “Nič, samo molči!” Komaj je minulo 1 uro, že pride policaj k temu možu, prime ga za ramo in hajdi ž njim. “Kaj pa je, kaj pa je?” pravi mož. “Le z menoj pojte, pa bodete kmalu zvedeli kaj je.” Peljejo ga pred sodnika. Sodnik pravi: “Vi ste nekoga ubili?” Smehu ni mogel več pridrževati mož, zasmeje se na vse grlo, da sodnik misli, da je nor. “No, seveda sem ubil starega, bolnega mačka, ki ni mogel sam cerkniti, smilil se mi je, ker se je tako ‘matral’, sem mu pa pomagal na drugi svet; potem sem pa hotel svojo ženo poskusiti, če zna molčati. Sedaj vidim, da ne zna. Ko sem jej to povedal, sem šel po svojih opravilih, žena smukne k svojej teti: “Teta, če ne boste nikomur povedali, vam nekaj povem.” “Nikomur,” pravi teta. Žena gre domu. Teta teče k sosedinji. ženi tistega policmana in pravi: “Soseda, če boste molčali, vam nekaj povem.” Soseda pravi, da bode. Komaj pride mož domu, jo že tako jezik boli in skače po ustih, da ne more molčati. Pove možu in nasledek je bil, da so tega mačkinega morivca prijeli.
Za moje ime ve le jeden in ta mi je obljubil molčati, če ima tudi za to škodo trpeti. Zanesem se nanj. —- Zima še ni preč, drugič kaj več.
S pozdravom Vaš
Faran No. 1.
IPiite “Elk Bra/n-d” Divo Izelovajci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Lahko imate fino, prijetno, okusno in lepo dišečo kavo bodisi pri doma-čej mizi ali v hotelu in restavraciji, ako ji primešate
FRANCK0YE CIKORIJE
Črni pridatek kavi.
To je pripravljena cikorija, katero izdelujemo v naših 18tih starokrajskih tovarnah že skoro sto let.
Rabijo to cikorijo po skoro vseh kuhinjah, v hotelih in restavrantih po celem svetu.
FRANCKOVA CIKORIJA
dela kavo bogato, prijetno in ji odvzame one zle snovi, ki včasi povzroče trpljenje.
Zahtevajte od vašega grocerista FRANCKOVO CIKORIJO — črni pridatek kavi.
Glejte, da dobite pristno stvar. Pazite na naše tržno znamenje—mlin za kavo.
Naznanilo.
S tem naznanjamo našim cenj. slovenskim odjemalcem, da je vposlen pri nas g. Frank Završnik, dobroznan Slovenec, in sicer kot prodajalec v naši veliki prodajalni, ki bo vesel, ako ga bodo njegovi rojaki in prijatelji gostoma posetili.
Pridite v prodajalno in vprašajte zanj, da Vam postreže.
Barrett Hardware Co.
First National Bank
Joliet, Illinois
Naš oddelek za pošiljanje denarja v staro domovino se je zadnji čas popolnoma uredil. Oni, ki žele poslati denar v staro domovino se lahko obrnejo do nas, ker smo v zvezi z nekaterimi največjimi bankami v Evropi. Toraj lahko poslujemo v tem oddelku pri pošiljanju denarja, hitreje in ceneje kot kdo drugi.
Hranilni predali se oddajo vnajem po $3.00 na leto in več.
Zavarujte svoje hiše in pohištva pri zanesljivih družbah, koje mi zastopamo.
V naši knjižnici najdete tudi dobrih slovenski h knjig na razpolago.
Pridite nas obiskati.
Zboljšanje dobre kave.
HEINRICH nm SOHNE & CO.
ameriški oddelek.
Henrich Franck Sohne z Liidwigsqurgu, Nemčija.
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
Kje je najbolj varno naložen ¿’denar?
Hranilnih ulog je: 37 milijonov kron.
Rezervne« zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
j* največji in najmočnejii denarni zavod te vrat« po vaem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J-Ž odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri po znava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodiiča nalagajo denar malo letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
'‘Kjer mnogi spe nevzdramno spanje, Kjer kmalu, kmalu dom bo moj In — tvoj.”
,'	Gregorčič.
Od ostrega, mrzlega vrhovja Kamniških planin pihljajo svežilne jutranje sape preko plodovite ljubljanske rava-ni sem proti tajnotihemu grobišču pri svetem Krištofu, plovejo hladni toki valovoma, mehko, laskavo črez staro ozidje doli na zimzelen, zeleniko, bršljan, počivajo, snivajo v žalobnili vrbah, finovejnih tujah, mrakotnih cipresah... In z nova se vzdignejo in zibljejo travo, pisane in duhteče cvethce po mnogobrojnih gomilah...
Pomladansko jutro nad grobovjem! Topli dnevi so izvabili zemlji čarobno bogastvo vonjavega, žarnobarvne-ga cvetja, zasejanega ljubim pokojnikom od milih rok. Po lahko klanjajo mesečne rože svoje temnordeče glavice jn vabijo pestrokrile metulje k sebi; — vzdrhtavajo bisernobeli in bagreni klinčki, skromno vznikle vijolice in milotne spominčice; — cveto pisane begonije, modre lobelije in astre in margerite, zlatorjavi krizantemi, rumenkasti polianti, velikocvetne zardele grandiflore; — vztrepetavajo mečaste juke in dracene...
Povsodi na okolo razsipava solnce blestečo, slepečo svetlobo na zlate križe in gladke kamene in ograje — povsodi na okolo radostno utriplje mlado Življenje — sredi kraljestva smrti!
------In visoko gori v jasnih zrako-
Vih nad bujnimi setvami prostranega ljubljanskega polja žvrgole neskrbno veseli škrjančki in se kopljejo v preči-Stem etru!
... Brnenje hroščev, zuj čebelic in os in mušic, sapljanje vetrca, šum drevja -— vsi ti lahni glasovi narave se strinjajo v tiho simfonijo, katero moti le zdaj pa zdaj hreščeči zvok grobarjeve lopate — ali rezki pisk in zaporedno puhanje železničnih strojev — ropot prekladanega premoga in drdranje težkih voz na bližnjem južnem kolodvoru .. .
—. Kraj obzidne rakve na severni Strani starega pokopališča je stala mlada dama s svojim malim sinom. Iz njenih mirnih, vdanih, vlažnih oči, iz mehkih potez njenega prelepo pravilnega obraza in iz vsega njenega prirodno ljubkega kretanja ji je izhajala neka posebno prikupijiva resnoba, neki ljubezniv ponos!
Okolo nje je tekal 'okrogloličen deček, z novo sabljico pogumno opasan!
“Mamica, ali je v grobu mraz?” je jdaj vprašal otrok.
“Mraz... mraz!” je odgovorila gospa. .. Nehote jo je streslo. —
“In če bi ti umrčkala, mamica...če bi... ali... ali, ali bi te tudi dejali v •grob?” je-zaskrbelo malega.
“Seveda bi me dejali.” —
“Tudi? -—- Kako... kako pa bi bilo to?”
“Imela bi oči zaprte — bila bi bleda Šn ne bi se ganila v rakvi. — In nič več bi ne slišala, čeprav bi me klical jnoj Ivanček še tako glasno! — Črni možje bi prišli — in me vzeli — in pokopali!” —•
“Ti grdi črni možje!” je zažugal Ivanček jeznega obrazka in prijel za bridko sabljico! —-
“In... in ali bi v grobu nič ne jedla?” si je domislil po kratkem molku. “Nič.”
“Tudi torte ne?” je hitro dostavilo dete.
“Tudi ne,” se mu. je nasmehnila mlada mamica.
“Ne?” se je začudil neutrudni izpra-ševalček in se obliznil. “Kompot bi pa vendar rada?! —”
“Tudi kompota ne.” —
“O jaz bi ga pa!” je urno zagotovil naivni junaček in takoj zopet pozve-doval: “In strah — ali bi te bilo kaj Strah... po noči... tukaj notri — v grobu?”
Ona ga ni slišala, utopljena v tožne misli. — — —
“In če bi bil... če bi bil jaz pri tebi, mamica, kajneda, ne bi te bilo nič jtrah!”
Zvedavo jo je pogledal ^ svojimi nedolžnimi, čudečimi se očmi.. . Potem je stopil tesno k njej, jo prijel za roko in prosil s tihim glasom:
“Mamica, ti ne smeš, ne smeš — ttmreti!”
“Ako ne boš priden in me boš samo jezil —”
“Saj bom priden, mamica, saj bom! .,. .In tudi juhico bom zdaj rad pil -—” ,j “Zdaj se poslovi od groba stare mame; lepo se odkrij, Ivanček, in križ
paredi! —- Tako.-------Pojdiva!”
' “Ves, mamica, saj bi te jaz in papa ne pustila, če bi prišli tisti, tisti — piožje!” je nadaljeval zgovorni otrok moško korakajoč s svojo mamico proti jzhodu pokopališča. — Ona se je ozria na desno.
— Ostreje je bil potegnil veter od fevera, kjer so se sijajile iz neizrečeno finega para ponosne fronte gorenjskih velikanov in se odzarjale bleščeče ledene palače v lesketajočem svitu pomladi.
“Juhico bom že pil,” se je spomnil Ivanček. “Pa mnogo ne, mamica! — «— Juhica ni dobra; juhica je tako kisla! — Potice so pa dobre, mama, potice... Kadar bom velik, bom same ' potice papal!... Pa torto tudi... Pa kompot tudi... In — in — in bonbone!
Celo skledo bonbonov bom! — Ha! — Pa še žrebička si bom kupil!... Pa čisto pravega, živega žrebička — tako lepega, malega!.. . In ihaha bo rčkel— in z repkom bo mahal... če ga bodo muhe srbele! Živ pa mora biti — da bo kar sam hodil po tleh — in ga ne bo treba — vleči za trak... Jesti mu bom dal pa mrvice... pa travice... pa ovsa. . . pa krompirčka.. . pa, pa malo telečje pečenke!... Pa preveč ne, da ga ne bodo bubali zobčki!”
Tako je pripovedoval Ivanček resnega obrazka. — Prišla sta po Dunajski cesti skoraj do bolnišnice, ko je vzkliknil otrok na ves glas:
“Mamica, papa gre! — Vidiš soldate? Činzarasa!”
Od Tržaške ceste sem so korakali vojaki domačega pešpolka od napornih vaj, vsi blatni, znojiti in izdelani, za godbo, pred katero je stopalo neredno krdelo neaktivnih civilnih “prostovoljcev”. Daleč tam zadaj je zamolklo pel boben stotnije...v
“Ali ne bodo začeli?!” se je pritožil Ivanček in nestrpljivo stopical po tro-toarju, kjer so se ljudje jeli ustavljati. Tudi ob vhodih in po odprtih oknih so se zbirali radovedni gledalci in poslušalci. Otrokom ¿ia je bil najbolj všeč mali konjiček, ki je vozil mogočni boben! Zdaj je vzdignil vodja palico, m zazvenele so činele na moč, zabobnal veliki boben! Ubrana svirala so za-svirala oživljalno potnico, in prema-govalna sila osvajajoče burne godbe je pretresla vsem srca!
Kmalu za godbo je jezdil pred svojo kompanijo mladi stotnik Evgen Lokar, najlepši oficir vsega polka.
“Papa! Papa!” ga je klical Ivanček že od daleč, mu mahal z rokami in mu metal poljubce.. . okolo ustnic mlade gospe je zaigral rajski nasmeh, duša ji je plula v brezmejni sladkosti materinske sreče...
Stotnik je zasukal golo sabljo in salutiral soprogi. — Tačas je tudi Ivanček potegnil svoj mali meč in prijazno pozdravljal znane mu častnike, dokler ni odkorakala zadnja stotnija visoko vzraslih sinov slovenskih gora.
Lepo stotnikovo soprogo je izprele-tal mraz... Od mrtvih, gluhih višav kamniških strmin je bila zavela nenadoma ledena sapa. —
In zdelo se je mladi ženi, da prinaša ta težka ledena sapa vlažno vonjavo grobnega cvetja...
*
Neko noč se je Ivanček v svoji posteljici mahoma prebudil. Iz sosednje sobe, kjer je spala bolna mama, je slišal tihe korake, ihtenje in vzdihe. — Sedel je v svoji posteljici in pogledal na okrog. V medlo razsvetljeni sobi ni bilo nikogar. Strah ga je obšel... Rad bi bil zakričal, a glas mu ni hotel iz stiskajočega se grla. — Zdaj so se bližali hitri koraki! In prišel je papa, smrtno bled, vzdignil Ivančka iz posteljice, ga naglo zavil v odejo in ga molče odnesel v drugo sobo k postelji matere bolnice. —
“Ubogi moj Ivanček... zlati moj otrok!” je šepetala počasi, komaj slišno. “Objemčkaj me... še enkrat! — Izgubil boš... svojo mamico!”
“Lepo jo poljubi!" mu je velel oče.— Dečku se je bleščalo pred očmi... Skozi solze je videl dragi obraz med blazinami — mili obraz-------tako pre-
lepo bel!
“Moja, moja!...” je zaihtel, objemajoč jo in poljubljajoč., “Ne umrč-kati. ne umrčkati! — Saj bom priden, mamica, tako priden!” —•
—	Drugi danje ležala bleda mamica sredi sveč v prekrasni krsti.. .
Ivanček se ni dal utolažiti. — Po obedu pa je splezal stotniku v naročje in mu tiho povedal na uho:
“Papa, danes sem —- dve juhici! Reci to mama, da ne bo več huda na-me ... da bo vstala... in k nama prišla... Ji boš povedal?”
Toda papa mu ni nič odgovoril. — Pritisnil je dečka k sebi, da ga je skoraj zabolelo, ga poljubil in, hitro odšel...
*
Trumoma so hodili ljudje kropit pokojnico in donašali vencev...
Večkrat je šef Ivanček pogledat, ali se ni morebiti predrznil priti tudi kdo — izmed črnih mož! — Toda nobenega ni bilo razen enega. Ta pa je bil dober človek —■ saj je sam dejal Ivančku, da mu straži in varuje mamico pred onimi...
Naposled so pa vendar prišli in začeli zabijati in zatvarjati krsto!... Burno se je izpulil deček pestunji iz rok in zdirjal v žalobno sobo. — Tam je pokleknil pred črne može in jih s povzdignjenimi rokami tako lepo prosil, naj mu vendar ne vzamejo njegove dobre mamice! — Njegove edine mamice ...
—	Za trenotek so postali v svojem žalostnem opravilu. Ganila jih je mila prošnja, iz ust nedolžne sirote...
Potem pa je prišel papa in odvedel jokačega k pestunji. Možje pa so odnesli krsto.. .
Ivanček je zopet privzdignil objokani obrazek. Varuhinja je odprla okno in pokazala dečku izprevod, ki se je jel počasi pomikati. ...Otroku se je razvedrilo lice. Ni se mogel načuditi črnim konjem, ponosno dvigajočim glave s črnimi šopi, in svetlemu vozu, ki je odvajal krsto in vence. Videl je
zdolaj tudi papa in strica in mnogo oficirjev in neznanih ljudi. —■
In zapel je ubrani zbor ljubljanskih zvonov...
*
Zadaj pod korom stolne cerkve stoji v mračnem kotu stotnik. Srce mu raz-orava smrtna bol. — Danes so mu položili v grob mlado soprogo!
Trudili so se tovariši in prijatelji, da bi ga odvedli v razvedrilno druščino. Ali kaj naj mu bo zdaj vse drugo, njemu, ki je izgubil svoje najdražje za vselej, na veke izgubil svoje vse — njo! —-
Dal si je bil osedlati konja in dirjal v divjem diru po poljskih potih po Posavju, da mu je bil vranec ves zasop-ljen in zapenjen. Vedno dalje je hitel jezdec. — Pozno v mraku se je vrnil.
Nikjer ni bil našel tolažbe... In zdaj stoji tu v svetišču, in dušo -mu razrivajo neznosne bolečine.
Sveta, tajinstvena tihota kraljuje v veličastnem hramu božjem, prevonja-nem od kadila. Mogočni duhovi blaženstva carujejo tukaj... Od teh tihih vrst temnih klopi, od teh slik in kipov, ‘ od teh resnih pilastrov, od teh kropil- j nikov in darilnilčov, iz teh mirnih, mir- _ nih kapelic, iz te impozantne kupole veje dih vesoljstva, dih večnosti!
Verno moleč in proseč kleče tu in tam zaupljivi obiskovalci, nepremične sence. Duše, rešene vse nizke malenkostne pozemnosti, dviga sladak, tolažilen mir v prečiste višave...
Tam v klopi pod svetlim lestencem kleči mlado dekle. Od luči se utrinjajo sijajni plameni — in glej! —na rahlo zvenečih lilastih krilih pritrepeče zlat krilatec nad devojko in ji šepeče. Nekaj nebeško lepega ji pripoveduje: na obraz deklice lije rajska milota — solza radosti se ji utrne iz oči in kane na klop, z voskom okapano» In trepeče angeljček nad devojko in odtre-peče z zvenečimi eterskimi perotnica mi in se razlije zopet v barve in svit...
Stotnik se vzdrami.
Tam pred oltarjem je stal, ni še dolgo tega, s svojo obožavano Ano. S kolikim naporom, po kolikih ovirah si je moral priboriti cvetočo nevesto! “Strašna kletev je zator našemu rodu” je odklanjal stari tast vsako snubitev. “Moja žena, nje mati in stara mati, vse so umrle po prvem porodu... Ano bi zadela ista usoda! — Prazna vera? — Verjemite mi ali ne!”
Naposled pa se je starec le vdal. Vztrajnost in gorečnost mladega častnika sta mu nekoliko omajali nesrečno pre-verjenje. Te bujne oblike, ta vzorna rast, ta krasni obraz naj bi bil zapisan zgodnji smrti?
Prišel je Ivanček na svet. Tukaj, v tej cerkvi So ga krstili. Sreča in veselje mladih zakonskih se jima je zdela brezmejna. Še lepša nego prej nevesta je bila zdaj ljubeča mamica.
Danes — danes pa že počiva prvo noč med mrliči pod tujami in cipresami tam zunaj. —
-Na uniformo padajo solze... Prej, na pokopališču, ko je zapel mrtvaški zvon — ko so polagali krsto v grob— ko so drsketale iz jame vrvi — ko je padala težka prst in kamenje, otlo bobneč, na krsto, takrat mu ni hotela kaplja iz oči. Zdaj pa, na tem veličastno-mirnem svetem kraju mu je si!oma; nevzdržno privrel solzni tok, mu lajšat neizmerno srčno gorje.
*
Nocoj dolgo ni mogel zaspati. Proti jutru so ga mučile divje zmetene sanje.
Stal je sredi pokopališča.
Skozi prozorne redi oblakov je zavrelo kakor srebro; izza sivih nebesnih zaves je sipal mesec iskre po križih in kamenih. Preko grobovja je vela težka mrtvaška sapa, ječala okolo zidov, zdihovala med vrbami, tujami in cipresami.
Tu ga objamejo mehke roke, valoviti svetli lasje mu igrajo okolo lic pred seboj zagleda Ano v poročni obleki, s poročnim vencem. Tako lepa se mu ni zdela še nikdar. —
“Ah — tako dolgo sem te iskala!” je zdihnila ona in se ozrla nazaj proti arkadam. Govorila je tiho — tišje od šumenja cipres. In pogledala mu je v obraz, ga poljubila na ustnice in mu šepnila: “Pojdiva!”
Prijela ga je hlastno za roko in ga vedla v cerkev, polno meglenih prikazni. Skozi okna je lila mrtva me-sečena svetloba v širokih potokih v nočno svetišče. — Prišel je duhovnik in ju jel poročati...
“Da!” se je razlegalo po cerkvici.
“Da!” je odmevalo z nova po mrtvo mirnem hramu.
“Amen! —” se je oglasil zadaj nekdo z otlim glasom...
Ženin se prestrašen obrne. — Gorje! — Pred njim stoji smrt!
“Memento mori!” done zamolkli gla sovi pošastnih svatov.
Na zvoniku bije ura počasi polnoč. . -.a vsa zemlja in pokajo gore!
“Čestitam!” se zareži bela žena s koso in mu ponudi roko, kost. “Le z menoj!” Vsi gredo iz cerkve.
Na dvoru zunaj se dvigne angelj raz krogljo in zatrobi mogočno, zatrobi silno na dolgo trobento, da se pretresa vsa zemlja in pokajo gore! -v*
Vse pokopališče se mahoma oživi. Grmeč se odpirajo grobovi, in iz njih prihajajo nešteti tropi mrličev. In o-krašeni z velimi venci in črnimi trakovi zaplešejo v mesečini nad gomilami pošasten ples!
Strahotno se sučejo okostja, se vrte nad zidovjem, vrše nad grobovjem, krožijo hitreje in hitreje nad pokopališčem... kako se svetijo v trepetajočem mesečnem svitu gole kosti! Kako klopočejo brezmesne čeljusti! Kako (Nadaljevanje na 7. strani.)
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
Vina na prodaj
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, HL
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
Ustanovljena 1S71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00,
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal, reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel po 40c gal., reesling 45c gal. Staro belo vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodo dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard”
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, I1L
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, Ills.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, I1L
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER*
izdelovalci
ULEŽANE PIVI
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPMK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
tjp Tim Tim np np Tim Tim np nm Tim Tim Tim Tim «
«
«
*
«
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
ÍOBRPttTEIKTEB’a
^TefUv/i^
RCOltTERtt»
Trinerjevo zdravilno grenko
vino.
«
«
«
«
*
«
*
«
*
<*» 4» 4» Sp «p sp «p «p «p sp 4» 4P 4P
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, ie tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico aU dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To jelčudežno zdravilo
ojstri okus, kredca živce,
čisti kri, cedi obrazmo Barvo, pomnoži pozam,
odstrani neprebavuost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka ▼ zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — -Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost 'jega leka... Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jezik«.
1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Kc pozabite poskusiti Trinerjsrs Hrvaške Importirane Slivovke in Slovest-. skega Brinjevca, vse domačega izdelka.
ft» ft» ft*	ft* ft* ft* ft»	ft* ft* ft* f* ft* ft*
Anton Nemanich Sc Son,
1002 Ji. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski popbniški
ZAVOD IJi KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. Alt
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske in finske podporne jednote “Finland of America’’, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo.
Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbett, Minn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50. delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na
O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
JOUET. ILL.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets,

Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotov
¡SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
I Joliet Sloveni c Bottling Co
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Cbnedeljth N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj t.snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
aWNV\WAA^\\\WN\\W\\\\\\\NN\V^\\\\\\\\\\\\\W\\\>^\\\\\\\^^V^VV\\VVwS
Compagnije ^ G-enerale «P Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P,
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P. -
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovi agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 15 St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
(Nadaljevanje s 6. strani.) plapolajo v polnočni sapi dolge bele odeje!
Viharni vrtinec ugrabi tudi ženina in nevesto in ju zažene sredi med besno kolo strahov.
In novi in vedno zopet novi roji vstajajo iz jam, si ponujajo roke in se družijo z vrstami plešočih-duhov...
Skozi oblake vro širni potoki svetlih isker na križe in kamene, in preko odprtih grobov veje burneje in burneje dušeč veter, zdihuje ob zidovju in toži med vrbami, tujami in cipresami.
“Ana!” vzklikne ženin... Na prsih mu sloni mrzlo okostje; mirtov venec vihra z mrtvaške glave.
“Memento mori!” zadoni otlo okolo in okolo. — Na zvoniku bije počasi eno po polnoči. ..
Bolesten jek se razlegne po pokopališču, semtertja po tleh se kotalijo tro-hle kosti in mrtvaške glave v zevajoče jame, in grmeč se zatvarjajo grobovi...
Z glasnim krikom se zbudi stotnik iz divjih sanj.
*
Deževni oblaki, prepregajoči vse nebo s kalno sivoto, so se proti poldne razdelili, in naredil se je izredno lep jesenski dan.
Vseh svetih dan!
Jasno se sveti nad odprtim vhodom na pokopališče tam gori na kroglji an-gelj s trobento sodnjega dneva in kaže z drugo roko v sijajne višave; jasno se odražajo nad vrati črke svečanega napisa: RESURRECTURIS!
Nebrojni roji se pomikajo po cesti, ki vodi k sv. Krištofu. Vsa Ljubljana vre na grobove, bogato okrašene s 'cve tlicami, venci in spominskimi trakovi; gnetejo in srečavajo se gosti tropi po ozkih potih med vrstami gomil, molijo, spominjajoč se pokojnikov, in občudujejo cvetje in spomenike m kipe in simbolične genije in reliefe in piramido z lučicami.
Kraj obzidne gomile na severni strani starega pokopališča stoji stotnik Logar z Ivančkom in vojaškim slugo.
Dečku je lice usahnilo; tudi tako zgo voren ni več, kakor je bil prej. Tiho gleda, kako se tresejo pisane rože in dolga zelena peresa v lahnem jesenskem pišu, kako gore mirne luči v črno zakritih svetilkah, kako vrve neznani ljudje po pokopališču... Pri sokolski piramidi zapojo pevci...
Zdaj pa zapazi Ivanček onkraj pota dekletce, klečeče ob zapuščenem grobu, katerega sta mah in trava prerasla črez in črez. S svojimi šibkimi ročicami se trudi sirota, da bi očistila gomilico kolikor mogoče lepo.
“Zakaj puliš travo?” se ji približa Ivanček.
Plašno vzdigne deklica glavo.
“Otrebiti jo moram,” mu odgovori, obotavljajoč s , “zato da bom potlej postavila gori bele kamenčke, katere sem si prinesla s seboj.”
“Ali imaš tudi ti svojo mamico tukaj notri —?”
“Očeta in mater... oba!” je zaihtela in si brisala solze s predpasnikom.
“Zakaj pa je vaš križ tukaj tako... tako grd? ■—- Zakaj ni lep? — — In venca tudi nimaš nobenega? — In lučić ... lučić tudi nimaš?”
“Nimam. — Nimam krajcarjev!..."
Ivanček se je vrnil k očetu, ki ga je poklical. Od tam je gledal, kako nadaljuje deklica delo. Naposled je vse zgotovila. Iz rute je vzela okroglih kamenčkov in jih jela nastavljati sredi groba v podobi križa. — Rada bi bila pozvala zdaj lepo oblečenega dečka, ali bala se je oficirja.
Tu je zaprosil Ivanček: “Papa, lepo prosim, daj mi krajcar!”
“Čemu ti bo?”
“Dal ga bom oni-le deklici, da si kupi rožic in lučic za grob!”
Stotnik se je obrnil k slugi, mu dal denarja in ga odposlal. V kratkem so gorele tudi na sirotinem grobu bele svečice, in na lesenem križu je visel preprost venček.
Solze hvaležnosti so zalile dekletcu oči; trepetajoč je prišla, da bi poljubila oficirju roko. Ali on tega ni hotel in jo vprašal, kako ji je ime.
“Marička,” je dejala sirota.
“Na, Marička, tukaj imaš še nekaj!” je rekel stotnik in ji dal svetel denar.
“Ne smem!” je zaječala v strašni zadregi in si mela roke. “Ne smem vzeti... Teta bi me doma tepla... Rekla bi, da sem ukradla... Ojoj — je že tam-le!”
Prikrevsala je stara ženska odurno strogega obraza z bodečimi, siyimi očmi in odvedla deklico s saboj, hripavo kiičeč: “Alt si mi zopet ušla, ti pote-penka ti! — Le čakaj, doma...”
In potegnil je oster veter in pogasil plamenčke na grobu sirote...
♦
svoji posteljici.
Pred sebe je dal poklicati svoje mlade prijatelje. Dokler je bil zdrav, se je igral z njimi vojake; bili so vsi dobri soldati in vsi sami majorji in generali! On pa jim je bil vojskovodja.
Vse te svoje tovariše je pozval k sebi; stali so tiho pred posteljico, kjer je imel mali bolnik na odeji poleg sebe konjičke in kravice, belega backa in črnega zajčka, knjigo s podobicami, pisano žogo v mreži, boben, puško in sabljo.
In vse te svoje igrače je lepo razdelil svojim prijateljem in jim toplo priporočil, naj nikar ne pozabijo in dajo zajčku in backu in konjičkom in kravicam tudi kaj jesti! Potem je dal vsakemu izmed njih roko...
Po noči je prosil papa, naj ga vzdigne v posteljici, in mu je dejal:
. “Papa... k mamici pojdem!----------
Da.. . da je ne bo strah v grobu!”
Stotnik, ki je bdel vse noči pri otroku, ga je mehko pobožal po upadlih li-
čecilr. “Le spančkaj... spančkaj lepo, da boš prej zdrav!”
“O papa, meni se je sanjalo o mamici. Prosila me je, naj pridem!”
•— Drugi dan ni mogel več govoriti. “Ivanček, Ivanček, kako ti je?” ga je klical stotnik, vrnivši se iz kasarne. "Ivanček, ali me ne slišiš?”
Tiho ječanje se je izvilo otroku iz bolestno pretvorjenih ustec,...
“Ivanček!” se prestraši oče in ga prime za vročo ročico. Deček upre v njega svoj trpeči pogled. Drobni prsti se oklenejo oficirjeve roke in jo potegnejo počasi k izsušenim ustnicam... Ivanček je poljubil svojemu papa zadnjikrat roko. —
—- V sijajnem solnčnem blesku s.o se odzarjale ponosne kristalne fronte gorenjskih velikanov; od strmega vr-hovja Kamniških planin so pihljale lahne sape preko ljubljanskega polja sem proti pokopališču pri svetem Krištofu, zibale nagrobno drevje in stlale cvetje v nove grobe, ko so polagali v beli krstići Ivančka v jamo, da bi spa-val pri svoji mamici tam zunaj.
(Nadaljevanje z 2. strani.) krat imeli svojo faro, da se ne bomo potikali po ptujih cerkvah, ker nas povsod grdo gledajo, kajti žalostno je videti ovco, ki se zgubi od svoje čede, ker nima prej miru, dokler ne najde zopet svojega pastirja. Tako smo tudi mi zgubljeni, odkar smo zapustili svoj rojstni kraj in se ločili od naših dušnih pastirjev, in tako smo prepuščeni sami sebi, a to je žalostno. Torej potrudimo se, da si kot mogoče hitro preskrbimo svojo faro in pastirja, da bomo zopet enkrat na pravi stopinji. In to se bo zgodilo v kratkem času, ako bomo združeni vsi za enega, eden za vse, kadar se kolektira, da vsaki pomaga po svoji moči. Ker naša blagajna vedno raste, upamo, da bo ta mala svota za zemljišče v kratkem času plačana. Nadalje tudi držite se vedno sej, ki so vsako tretjo nedeljo v mesecu v g. Jernej Mlakarjevi hiši na S. Renfro cesti. Posebno ste vabljeni v nedeljo 20. febr., ker bo glavna seja, ker se bo veliko važnega razpravljalo. Torej vsi na sejo ta dan!
Konec dopisa pozdravljamo vse naročnike in želimo, da bi se ta list A. S. bral v vsaki hiši.	Odbor.
Wathena, Kans., 8. febr. — Ko pošiljam naročnino, prosim objednem, da bi deli teh par vrstic v cenjeni list, da bi znali Slovenci po širni Ameriki, kako je drago meso tukaj. Imeli smo neko dražbo, na kateri je bila vsako-jaka živina na prodaj. En prešič, ki je vagal 160 funtov, je prinesel 30 dolarjev; drugi, ravno tako težek, je bil prodan za 34 dolarjev 50 centov; in tretji prešič je bil prodan za 37 dolarjev; kot četrta je prišla na vrsto prašiča, ki je vagala 200 funtov in bila prodana za 49 dolarjev na sejmu ali dražbi. In zdaj je prišel čas, da se bo videlo, kaj bo kdo jedel pri zajtrku, ako ni bogataš. In sedaj pa eno lepo pozdravilo do vseh Sloyencev po širni Ameriki in A. Sl. pa dosti naročnikov.
George Frankovič.
Naznanilo in vabilo.
Springfield, 111., 13. febr. — Naznanja se vsem Slovencem, katerim se je mogoče udeležiti seje cerkvenega društva v tem mestu pri Jerneju Mlakarju dne 20. feb. 1910., da se bode pri tej seji važne stvari ukrepalo, ka"kor kaj bode z denarjem narediti, kateri je sedaj v blagajni in komu bode treba pogodbo dati in tudi še več druzih reči pride na vrsto. Naj se udeleži vsaki, kateri misli za napredek, in tudi nasprotniki so povabljeni, morda se komu oči odprejo za slogo. Pozdravljeni in vabljeni vsi kupaj!
Odbor cerkvenega društva.
Listnica upravništva.
Gosp. R. T., S. Lorain, O.—Spis bi bil dober, ako bi stvar bila bolj pomenljiva. Oni g. “zastopnik” lista “C. A.” je v omenjenem listu gotovo le kot “a dummy”, ker na Honolulu menda ja ni bogve kako velika slovenska naselbina, dasi je tam neki rojak-vo-jak. Zdravi!
Beseda modremu.
Moder človek ne potrebuje dolgih pojasnil. Nekaj besed mu zadostuje. Če mu povemo, da je neobhodno potrebno za njegovo blagostanje in za ohranitev njegovega zdravja, jesti samo tako hrano in toliko iste, da mu ne škodi, in ako zapazi pešanje v svoji slasti ali telesni moči, uživati Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino, to gotovo stori. Brž spozna, da li je naš svet dober ali slab. Vsakdo naj ga poskusi, kadar je v takem položaju. To zdravilo deluje naravnost na želodec. Če je želodec šele v prvem neredu, je potrebnih morda samo nekoliko popitkov. Kadarkoli vam obličje pobledi ali požolti, ali če se čutite slabe in izlahka utrujene, ali če ste bolni na svojem želodcu ali drobju, se lahko zanašate na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Splošna bolest.
Glavobol je splošna človeška bolest, ki napada ljudi vseh slojev, dostikrat čisto nenadno. Če ni pri roki preprostega zdravila, mora bolnik zelo trpeti. Izdatnejšega pripomočka ne poznamo, nego imeti v hiši škatljico Severovih Praškov zoper glavobol in nevralgijo. T: vam preženo glavobol skoro takoj. Kupite si jih od svojega lekarnika danes. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Naznanilo.
Slovencem v Ely, Minn. se naznanja, da je društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 spadajoče v J. S. K. J. .pri zadnji redili seji sklenilo, da se pristopnina v društvo zniža. Dosedaj je bila pristopnina po $6.00, a od sedaj naprej pa po $3.50. Torej, Slovenci in Hrvatje, zdaj imate lepo priložnost, da pristopite v to prvo podporno društvo v Ely. V društvo lahko pristopi vsak Slovan od 16. pa do 45. leta. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20-tem v prostorih stare slov. cerkve popoldne.
Za društvo
Jos. J. Peshel, tajnik.
Ant. Kirinčič
Točim izvrstno pivo, katero iza» luje slavnoznana Joliet Citizens Br* wery. Rojakom s<_ toplo priporoča'
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
9th Street
Lockport, 111.
Cor. Columbh in Chicago St*
XL
Gostilnica!
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo X.*
jače so vedno na fpa razpolago.
Anton Dowiak,
John Stefanic
na voglu Scott in Ohio čest, Joliet, IU
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Tom Stefancich
N. W. Phone 577.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vse lej postregli z najnižjimi trtnimi « nami...Mi imamo v zalogi vsakovrst neg» lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ii in trdi les, late, cederne stebre, deski in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Deaplaines aUi blizu novega kanala,
Predno kupiš LUMBER, oglasi f pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit bomo zadovoljili in ti prihrinili deaat
W. J. LYONS,
Nai Office in Lumber Yard na vogls DES PLAINES IN CLINTON STI
Pojdite ali pi «te po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie A. W. Mer Dri Co.
LEKARNARJI.
2or. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikot na pravi način.
The Joliet National But
Na voglu Chicago in Clinton ulic, RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
T.	A. MASON, predsednik.
H.	M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Chi. Phone 2832	N. \v. rhone 5
StaD. Phone Chi,'3541
M. PHILBIN
Joliet lit
...Premog,..
Kadar potrebujete premog, se obrnste do mene. Cena^najnižja.
FRED C. GRASSLE
pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naia posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, Ills.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali« lorttijsko vino, dobro žganje in trži» «aiboljše smodke.
ProdHam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
con N. Broad«ay.....JOLIET. ILT
IR. O J.A. IC OLÆ
priporočam svojo
Phoenix Buffet
Kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
priporočal
Gostilno,

Ant. Skoff
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih o3« znakov (badges), regalij, kap bande« in zastav. Velika zaloga vseh po« trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje!« kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo zuižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar« varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander haras/?
Chloago telet. 2794 Mij telet. N.W. 927
POZOR ROJAKI!
Collins N. Y. Medical Institute

PROFESOR Dr. E; G; COLLINS, Ustanovitelj Collins N. Y. Medical Institute za dobrobit Slovencev v Ameriki
140 W. 34th St. New York City.
Dr. S. E. Hyndman, yrhovni ravnatelj.
URADNE URE SO: Vsaki dan od 10. ure dopoldan do 5. ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldan
do 1. ure popoldan. Ob torkih in petkih od 7. do 8. ure zvečer.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
m jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam...
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi stia mjo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
78,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ........... 2,392.039
Menice ...............  568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........... 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.





TOBAK in njega znanstvena prireditev.
NAČIN PRIREJANJA.
Tobak je rastlina in za človeško rabo se ga mora ravno tako pripraviti, kakor se pripravi druge rastline. Med dobro prirejenim tobakom in SUROVIM ali'pa tudi le OSLAJENIM je ravno taka razlika, kakor med dobro in le na pol izkuhano jedjo. Prepariranje nosljanca je za tobak ravno ono, kar je kuhanje za jed in vležanje za vino.
Nosljanec je znanstveno prirejen tobak za človeško rabo.
Čemu imajo ljudje rajše Copenhagen, kakor druge vrste tobak za žvečenje.
Ker je izdelaji iz najboljšega in najčistejšega tobaka in ker ima skrajno dober duh. Ker ohrani svoj duh in tudi svojo moč. Ta tobak je tudi ekonomičen, ker traja dalj časa, kakor drugi. Ta tobak ni treba žvečiti, temveč dene naj se ga v usta (med dolenjo ustnico in čeljust). Njegova slast ie sladkohladna, prijetna in čista. — Ta tobak je znanstveno prirejen za človeško rabo.
JAMSTVO KAKOVOSTI IN ČISTOČE.
Copenhagen Snuff je izdelan iz najboljšega, starega in dobro dišečega tobačnega listja, kateremu je pridejan delež povsem čistih tobačnih zmesi. Prepariran je tako, da mu je odvzeta vsa grenkoba in kislina naravnega listnatega tobaka.
Pazite—Vzemite le mali komad ali čik Copenhagena, ker inače bodete mislili, da je premočan. Copenhagen Snuff obstoji iz malih zrnic čistega,' dobrega tobaka za čikanje in vsled tega je njegovo moč bolj občutiti, kakor pri listnatem tobaku, oziroma razmerje je ravno tako, kakor pri kavi, kajti drobno semleta kava je vedno močnejša, kakor ona, ki je v debelih zrnih.
Copenhagen Snuff je najboljši tobak za čikanje na svetu.
.IZRICAN SNUFF COMPANY, Dept 5., Ill Fifth Avenue, New York, N. XJ
't'3
1
1
•i
Varujte se po nizki ceni ponujana zdravila in onih zdravnikov,
kateri vam hitro zdravljenje obljubujejo.
___________________ '
Ravno, sedaj je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času se najrajše oglašajo zdravniki-mazači, kateri bolezni niti poznati ne morejo, še manj pa ozdravi. Ponujajo pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škodujejo, kakor koristijo.
VARUJTE SEBE IN VAŠO DRUŽINO
Vsak Slovenec mora čuvati samega sebe, kakor tudi svojo družino pred takimi zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljavati in na ta način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdravniški zavod COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh Slovencih, ki mu hvalo dajejo in ga čislajo. Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavoda ozdravili na tisoče Slovencev. Vsled tega se nahaja v tem zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih drugi zdravniki niso zamogli ozdraviti, ker ne razumejo zdraviti in ne poznajo pravih sredstev in dobrih zdravil. Zdravniška spretnost in čudodelna metoda zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je še vsakemu pomagala.
Ako toraj boljujete na katerej označenili ali sličnih bolezni, kakor: bolezni pljuč, prs, jeter, črev, želodca, mehurja ali bolezni v grlu, nosuj glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizem, trganje po životu, nečisto ali pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervoznost, vodenico ali kako drugo živčno bolezen, onemoglost, mazule, hraste izpadanje las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni, kakor nerednost, jetiko itd. Ako imate možko ali žensko bolezen, ne odlašajte niti ■ dneva ter pridite osebno v ta znameniti zavod ali pa pišite v slovenskem jeziku na
The Collins New York Medical Institute
H0 WEST 34TH STREET, NEW YORK.
kjer ste lahko sigurni, da dobite najboljša zdravila, izborno postrežbo ter bodete pod oskrbo glavnega profesorja in i ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tisoče Slovencev tekom 13 let svojega obstanka tega slavnega in dobrodelnega zavoda. Vsakemu Slovencu je znano dobro ime in slovitost THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da je jeden najstarejših in najboljših, in da je edini zdravniški zavod v New Yorku, ki se sme imenovati THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da oglašuje samo zato, da vas ozdravi. Mnogo drugih zdravnikov, ki danes po časopisih oglašajo in zdravila po nizki ceni prodajajo, dasiravno niso nič vredna, so pri Collins New York Medical Institute prosili za dovoljenje, da bi se v tem slavnemu zavodu učili spoznavati bolezni in pripravljati dobra zdravila, ki tudi res ozdravijo.
Pošljite 15 centov v znamkah za znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo: “Človek, njegovo življenje in zdravje”, katera vas poduči kako se zamorete zdravje ohraniti in kako Vam je mogoče v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenito knjigo bi morala imeti vsaka slovenska družina v hiši.
Vsa pojasnila in nasvete vam daje ravnatelj sam, in to zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v
Joliet, 111., 13. febr. — Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. Jcd-notek da se udeleže v obilnem številu seje v nedeljo dne 20. februarja zaradi važnih stvari, ki s6 na dnevnem redu.
S srčnim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. Jednote.
John Gregorčič, predsednik.
Biwabik, Minn., 12. febr. — Naznanja se udom društva sv. Janeza Krstnika št. 13. K. S. K. Jednote, da je imelo društvo svojo redno in glavno sejo 5. decembra 1909 in so bili za leto 1910 izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Math Tonjetz, podpredsednik Josip Grahek,
I.	tajnik Josip Grahek,
II.	tajnik Math Vidas, delegat Anton Urili, blagajnik Frank Pezdirc, bolniški odborniki Frank Zakrajšek,
Jakob Kariž, John Tonija,
zastavonosca Vinko Dončevič in Valentin Bezek,
nadzorniki Math Vidas, Jožef Iglač in Frank Jaklevič.
Ker pa na pritožbo Anton Uriha na glavni odbor K. S. K. Jednote ne sme imeti nobeden ud dveh uradov, je bil 6. februarja 1910 izvoljen podpredsednikom Math Junko.
Nadalje naznanjam vsem tistim, ki imajo kako pritožbo zoper uradnike društva sv. Janeza Krstnika št. 13, da se zglasijo pri redni mesečni seji in predlagajo, kaj se jim zdi da ni pravilno narejeno. Društvo je zato, da popravi napake kar ni prav in ni potreba nadlegovati glavnega odbora K. S. K. J. za vsako najmanjšo čenčarijo. Najprej je treba dobro premisliti, potem šele govoriti in storiti. Ako je pa gospod Anton Urihu šele sedaj na misel prišlo, da bi rad nosil čast I. tajnika, mu jaz iz srca rad prepustim in ne bom se pritoževal na glavni odbor K. S. K. Jednote, da ima dva urada.
Koncem naznanila pozdravljam vse' člane društva sv. Janeza Krstnika št. 13 in K. S. K. Jednote. Tebi, vrli list A. S., pa želim veliko uspeha.
Josip Grahek, tajnik.
Važno naznanilo.
Naznanjam vsem kateri so kupili lote leta 1907 v Rockdale za polovično ceno in so plačali le malo denarja na lote —• ker so tovarne ustavile z delom kmalu potem ko sem zdolaj podpisani imel prodajo mojih lot na moji subdi-viziji — zatoraj vsaki, kateri hoče pričeti naprej plačavat na svoje lote ka-
Eli Slovensko - Hrvaški
Pooblaščeni Agent odvsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
le en blok od naše cerkve.
tere je kupil, mu ostanejo lote za polovico cene kakor ima zemljiško pismo napravljeno, lili ne prodavanto več lote za polovično ceno, zato ima vsak prednost, da on kateri ima loto kupljeno le njemu ostane lota za polovično ceno. Gotovo vsak zna, da Rockdale je najbolje fabriško napredno mesto v Ameriki. Zatoraj naj vsak upošteva to naznanilo. Imam še več lepih lot naprodaj. Kdor želi kupiti naj pride k meni v “Box’’ tovarno. V ‘Box’-tovarne pisarni se lahko plača za lote, ali pa pri C. E. Antram, soba 205 Barber Building v Jolietu.
Cory E. Robinson, president Carrier-Low Company, Rockdale, IH.
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski ©kraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
----o---
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da sc lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig!
Bolte & Lavrič
slovenskihotel
208 Jackson St. Joliet, 111.
X. W. telefon 306
Rojakom naznanjava, da imava na razpolago ,čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas. .
IDoTorodošli !
— V Srbiji je bil avstrijski podanik Slovenec Alojzij Mesar obdolžen avstrijskega vohunstva. A sodišče ga je oprostilo, ker se mu ni moglo ničesar dokazati.
JOHN GOLOB,
608 N. Broadway, Joliet, Illinois, j
Rojakom naznanjam, da še vedno delam §vojo -obrt. Kdor želi kupiti nove harmonike ali ima stare za popravek,^se naj oglasi pri meni.