DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER rketfjL acin W CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL/III TONSKI LETALCI SO PEL! 60 DNI PREJ 0 fkrn m P. HARBOR Islington. — Japonski letalski častniki so vedeli 2 I/Poprej o natančnem dnevu, kdaj bo izvršen napad »j/' Harbor. Tako je zvedel odbor, ki zdaj preiskuje il^ fo ameriško postojanko. Toda končno in zadnje j JfZa napad na Pearl Harbor je bilo dano dva dni pred T^om 1941, ko je bila japonska flotila še 800 milj od j ISl^— te ameriške baze. ikri ■ To je povedal preiskovalnemu 1 begunce odsegu admiral Inglis, načelnik _ mornariške tajne službe, ki je to J l^radu so bili izroče- ?v*del.iz japonskih f^rovi za slovenske ^tiyn od japonskxh jetnikov Rev. Msgr. Hribar *dm.iraJ U?hs -^prečita! Mrs. Mary Mar- P^d odsekom izjavo nekega ja-j " l ' 157 St $5 Mr in Ponske£a pilota, ki pravi, da so ' atUn o!, 4 ' • ' m ' (u se vsi japonski častniški piloti! j Svete iz North ,._J f 1 .. i J 111 o.i- , zbrali 5. oktobra 1941 na nosilcu !• , • neimenovana . . . . . .. TTJ i J l -i letal Agaki v Sikisj zalivu. Ude-! •j k. e'serja je darovala . , . , ^ t 6 k Preserh $10 ne- lezll° se Jlh Je kaklh 10°- Pove" j j H i of; " . ' dano jim je bilo v vsej zaupno- i i siv lsti namen $5, dve , . , , • ■Ji a"i osebi $r To japonska pomorska si- . '-oto ®or 130 ■ , i 'a napadla Pearl Harbor 8. dent j; u ^5 nam j.e poslal v . . v ' !a k Waukegana Ne- cembra (japonskl cas)" 4 f°Seba tukaj je pa da- To Japonsko skuipino je nago-™ g- ' voril admiral Jamamoto, vrho- vsem Skupaj za vni Poveljnik japonske mornari-j lic Hr v odpomoč slo- ce' kl Je rekel> da Japonska sirs!? Gričem ' cer ne že'' v°Jne z Zed- država-j —!__mi, toda so k temu prisiljeni, ker, /Mllh haralkSn bodo končno vseeno poraženi ra--m "OJvlUHI cii ameriške pomoči Kitajski. V pondeljek po- Treba je uničiti ameriško bojno fl^N Pfedmpstj uLyonsu mornarico, je rekel Jamamoto,! ! in spoštovani ker ta je največja nevarnost za j til l v starosti 76 let. Japonsko. y , J Krški vasi na Do- Admiral Inglis je tudi pove-if Pušča ženo, tri si- dal> da je bilo jap0nsko ladjevje 6j01 »tiri vnuke. Nje- posiano v Havajske vode 13 dni ;«* s 42» v Pogrebnem za- pred napadom na Pearl Harbor ■ Joliet Ave. v r/ narožflom> da bo napad preklici tie can, če bodo uspešna diplomats' ^ u- — Miss Fran- ska pogajanja, ki so se takrat bila zadn-'ih vršila v Washingtonu. Hv^a za davkaric0 Republikanski člani odseka to \%\J f Prihodnja šti- izjavo pobijajo, češ, da je samo ffHT '°ek je bl1 1Z" v- obrambo bivšega državnega Kw!°r-'a' Cvetan za tajnika Hulla. Tega namreč dol-y' rmka in Koval v že> da je povZročil vojno z Ja- ponci s tem, da jim je dal ulti- ^ H,k ^Poni za sladkor za prezerviranje so veljavni \ Avtnih koles ni treba dati pregledati, ako ne Samo kdor potrebuje nova, mora dati prej pre-Msj' ^olesa pri komercijalnih vozilih pa je treba dati | h 6 mesecev, ali na vsakih 5,000 milj, kar pride V « Mm vesti od naših borcev v službi Sirka Sama j ^ bii Li °^Puščen iz ar- , [0' ' VJ^ Schmuck, r^l^j^hmuck iz 1249 ' A\y ie šele 21 me- X^1 izpolnil 20. le-1 tfTA \ ; ullko pokličejo 1 .C Vročen. 4 \ korP°ral Jo" r Sl* dospel za 30 j daljnega Paci-jf ^ na'bojni lad- ji Texas. n n j« Sgt. Edward Stiftar, sin Mr. in Mrs. John Stiftar iz 5810 [Dibble Ave. je bil častno odpuščen iz armade. Služil je kot radijski inženir pri letalcih 37 mesecev, od( teh 25 mesecev v Indiji in na Kitajskem. Za vestno službovanje in izredne napore je dobil več odlikovanj. Povprečne cene avtom kot 1942 j Katoliški škofje dolže komuniste, da preganjajo j vero po svetu j Washington. — Katoliški škof- podpisana na letni konferenci! je v Zed. državah izjavljajo, da škofov izvršnega odbora Narod- se preganja vera na brutalen in ne katoliške dobrodelnosti. Na- obenem zvit način v mnogih de- čelnik tega odbora, ki je podpi- želah, ki so zdaj pod ruskim sal izjavo, je čikaški nadškofi vplivom. Samuel A. Stritch, tajnik je pa1 "Kar se zdaj godi za zagrinja- newyorski nadškof Francis J. lom v vzhodni in južni Evropi, Spellman. je proti visokim idealom, za ka- Izjava nadalje prvi: "Silno tere smo se borili v tej zadnji nas pretresajo vesti, ki prihajajo vojni, da zavarujemo svet pred samo v kapljah iz Slovaške, Hr. totalitarnim napadom," izjavlja- vatske, Slovenije in drugih jo ameriški škofje. vzhodnih teV južnih dežel Evro- • "Naša dežela ima moč, pravi- pe. V teh deželah se izvaja pre- co in dolžnost^ zahtevati pravi ganjanje vere na najbolj bruta- mir, temeljen na pravici, kakor len, obenem pa zvijačen način, prihaja iz src vsega človeštva," Nobenega vzroka ni, ki bi opra- so izjavili škofje. vičeval- naš molk k temu prega- Ta izjava je bila poclana in njanju." NOVI GROBOVI Frank Krašovec Matt Krašovec iz 1156 Norwood' Rd., je prejel v sredo br-zojav iz Binghamton, N. Y., da je 12. novembra umrl tam njegov brat Frank. Bil je še samski in star 54 let. Rojen je bil v vasi Hribarjevo pri sv. Trojici na Blokah. V domovini zapušča očeta in dva brata, če so še živi. Naj mirno počiva v ameriški zemlji. Emery Sakač Po kratiki bolezni je umrl Emery Sakač, rodom Hrvat, stanujoč na 3700 E. 124. St. Bil je član društva 403 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Dorothy, hčere; Helen Butler, Celia Gil- ] lota, Katherine Laquatra ter , sinova Johna in G. M. 3/C ' Franka in vnuke. Pogreb bo ] jutri zjutraj oi'd 8:30 iz Ferfio-latovega pogrebnega zavoda v ( cerkev sv. Družine ob devetih. Kata Golubič V soboto zjutraj je umrla , Mrs. Kata Goluibič, stara 75 let. Umrla je na domu svoje hčere Justine Pavlovič, 950 E. 236 St. Bila je rodom Hrvatica, doma iz sela Vagovina. V Ameriki je bivala 40 let. Bolehala je zadnja štiri leta. Poleg hčere zaspušča sina Antona in več vnukov. Bila je članica dr. št. 337 HBZ. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda jutri zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalva-rijo. Joseph De moj z es V soboto je umrl za srčno kapjo Joseph Demojzes, star 59 let, stanujoč na 1222 E. 170. St. Zapušča 3 sinove: F l/C Joseph, Pfc. Victor in Cpl. William, sestro Jennie Zadnik in I ' vec sorodnikov. Bil je doma 12 Podgrada v Istri ter je bil član dr. št. 27 SDZ in 1288 T. M. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Jeronima in na Kalvarijo. Joseph Barbis V sciboto zjutraj je umrl v Glenville bolnišnici Joseph Barbis, star 60 let, stanujoč na 423 E. 157. .St. Tukaj zapušča soprogo Josephine roj. Branisel, I sinova Joseph in William, se-istro Mary Hrovatin v Penna., brata Johna v Argentini in več ■ sorodnikov. Rojen je bil v va-;!si Šembilje pri Ilirski Bistrici, 'jkjer zapušča več sorodnikov. '.Tuka'j je bival 40 let iir je bil -clan dr. 53 SNPJ. Pogreb bo v - torek popoldne ob 1 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152. i Lovci, pazite se Zdravniki svarijo precl zajčjo mrzlico, j ki je zelo ' nalezljiva. Kdor pride z po-' Umi rokami v dotiJco s krvjo ' bolnega zajca, se,te mrzlice 1 lahko naleze in Zdravljenje, za lo je zelo počasno, pa tudi ne vselej gotovo. Zdravniki svarijo: Nik- ' dur ne streljajte sedečega zajca. Morda je bolan in j ne more bežati. Bolj ko za- j pec beži, bolj- je- zlrav. Naj- 1 boljše pa je, če imate na ro-Kah rokovice, kadar režete zajca. Dobro prekuhan zajec pa ni nevaren. i LOVSKI USPEHI , Z OHIJSKE GMAJNE < KOT POROČANl ] Zadnji petek je bil v državi Ohio odprt lov na zajce in faza- i ne. Uspeh je bil različen, kot ka- ( žejo poročila. Padali so zajci, fa- ] zani in — lovci. Zadnji so pada- : li od krogel in drugih "pripo- ; močkov." Sledeča lovska poroči, la imamo na rokah: Iz Tiffin, O. se poroča, cla je Berthram Whinnerton ustrelil dva fazana z enim strelom, Dvignila sta se oba hkrati in skupaj. Lovec je ifnel "limit" za tisti dan. Meri Shaull je dobil v glavo štiri šibre, ko je več lovcev obenem streljalo na fazana. (Po tem bi sodili, da je obstreljeni lovec letal po zraku). Iz Lima, O. se poroča, da je bil ranjen nek lovec nad levim očesom, ko je skočila udarna ka-; pica iz njegove puške, ko je stre-. Ijal. i Ralph Dillon iz Canton, O. je : dobil strel v levo nogo, ko se mu 1 je puška slučajno sprožila. Iz Marysville, O. se poroča, da ) je solovec sprožil ves strel v levo 1 roko tovariša G. D. Simpferja. Slovenci lovci tožijo, da kaže letina zajcev letos slabo. John Dolenc, trgovec na 140. cesti, je v bil v petek dve uri zunaj s tova-^ riši, pa niso videli niti "repka." ^ Jim Šepic in France Gradišek iz Loraina sta jih namlatila nekaj '> blizu Oberlina, pa so bili tako suhi, da je bilo lovca sram dati •> jih kakemu prijatelju za aj-c moht. To je zelo pripraven izgo-l" vor. Naš urednik Debevec pra-ci, da bo šel enkrat te dni sam v /. gmajno, drugače ajmohta ne bo il videl. Barbertonski lovci pa va-v bijo na 24. novembra na zajčjo 3- večerjo, torej so imeli v gmajni 2. uspeh. Urad za kontrolo cen naznanja nove cene avtom; j Fordovi in Studebaker izdelki bodo nekaj dražji, oni od General Motors nekaj cenejši. Washington. — Novi avtomobili, izdelka 1946, ki prihajajo sicer zdaj tako zelo počasi na trg, povprečno ne bo-j do dosti dražji kot so bili oni iz leta 1942. Tako naznanja včeraj urad za kontrolo cen (OPA). Fordovi in Studebaker izdelki--- P bodo nekaj dražji kot so bili ftlll IMAUC IČF VF^TI pred vojno, ker so boljše izdela- HHUllwW tUdb Vbv II ni, toda avtomobili, ki jih izde-!TEHERAN—V severno zapad- -luje General Motors korporaci-j nem delu Perzije je izlbruh-ja, bodo nekaj cenej i kot gornji.] nila vstaja. Ubitih je bilo naj- -Chester Bowles, načelnik OPA je manj 7 vladnih uradnikov in 1 ukazal firmam, naj se kolikor vojakov. Vse zveze z glavnim mogoče izognejo dražji opremi k mestom Teheranom so pre-j« avtom, da ostane cena kolikor trgane. Poročilo trdi, da so!: mogoče ista kot leta 1942. Ta- izgTedniki oboroženi z ru-ko bodo morali nekaj trpeti iz- skim orožiem. delovala, nekaj pa prodajalci ^^^ » 0 . ,. , . , oziroma agenture, katerih za- *<™E> ^ T f*«5"?1 f^" služek bo za 2>/v% manjši. Da '.ipokhcam ,k p0stf,|1 ,Mrs- i se pa to nekaj "izravna, jim bo Eisenhower, ki je zbolela za j dovoljeno dajati manj za rablje- PU^nico. Njeno stanje je^ ne avtomobile v zameno, kot so resn0' toda upajo' da ne ne_ / dajali poprej, torej bo izguba varn0- j, pri teh manjša. SOFIJA — Včeraj so se vršile/ Fordovi izdelki bodo nekako v Bolgariji prve volitve v na- | 6% dražji v tovarni, toda to se rodno skupščino. Izvoljena . bo poznalo pri prodaji samo za bila vsa vladna (komuni- , nekako 2% nad ceno iz 1942. stična) lista, ker druge ni bi- ! Tako je določena cena OPA za lo- Opozicija ni postavila no- ] 1946 Ford Tudor sedan v De- benih kandidatov, niti ni šla troitu $940, kar je za $45 več na volišče. [ kot za isti izdelek leta 1942. Ce- -o- ^ "fou" De Gaulle je povedal ^ narodu, zakaj ni ugodil^ .-azni posebni dodatki i, opremi. komUIWlOIII Cene izdelkom General Mo- |j tors, kot so: Chevrolet, Pontiac, Pariz. — Predsednik franco-! Oldsmobile, Buick in Cadillac sk« republike, general de Gaulle,]; bodo pa za nekako 2.5% nižje v soboto po radiu govoril!; kot v januarju 1942. francoskemu narodu ter poja-j; Avtne firme niso še podale Friil> zaka.) se je odpovedal ura- , svojih izjav z ozirom 11a te nove c'Ll ter izročil svojo odpoved v ro-cene. Toda zveza prodajalcev je ke narodni skupščini, pa rekla, da OPA ne pozna avtne Rekel je, da bi moral on, kot-industrije in tudi ne ve stfo- načelnik vlade, imeti pravico iz. škov, ki jih imajo agenture s birati ministre po njih sposobno-prodajanjem in oglašanjem, raz- sti, ne da bi mu to narekovala ta stavnimi prostori itd, torej ta ali ona stranka. Tako so komu-iv,rad ne bi smel določati cen nisti zahtevali, da mora de avtom. Gaulle imenovati komunista v _o__enega izmed sledečih uradov: zu- Guverner Idahe je zdaj n°Jra"fga alj, vojnefl J J ministra. Ker de Gaulle 111 ho- postal senator tel imeti vnaprej vezanih rok, se „ . T , , je odpovedal. Danes popoldne bo Boise, Idaho. — Guverner , , , , ... ^ . 1 j , 1 , zborovala narodna skupščina m Gossett, demokrat, se ]e odpove- , , x., , ' .. , , , , • ; določila, ce se da de Gau lu za- dal uradu, nakar ga le novi gu- . . , , „..„. 1 j • 1 upnica 111 se ga obdrži na cehi verner Williams, dozdaj podgu- , , ,. , .... ; vlade, ali pa se vzame njegov od- verner, takoj imenoval za zve- . J , . . i stop na znanje, znega senatorja na mesto umr-l lega senatorja John Thomasa. „ TT. " ~ , . . Tako imajo zdaj demokrati v se-1 Kupujte Victory bonde! . natu 56 mandatov, republikan- . 0 ci 38, eden je pa progresivec. Vprašanje, zakaj niso nil ~r~7° 1 i * ladje še doma , Poljska bo kupovala olje Washington _ P 0 s, a n e c od Kusije Weichel iz Ohio je vprašal v 1 Varšava. — Poljsko časopisje zbornici za pojasnilo, kaj se je ) poroča, da je bila med Poljsko l zgodilo z ameriškimi ladjami in in Rusijo sklenjena pogodba, po zakaj so ameriške ladje še vedno , kateri bo Poljska uvažala in ku- v angleških in drugih rokah, do- \ povala olje od Rusije. (Poljska čim morajo čakati ameriški vo- 2 je morala odstopiti Rusiji vse jaki na ladje za prevoz domov, kraje, kjer se nahajajo oljni ->o- ' zda-i mora P« kupova" NraiJvsSApw£Ki0,sPojSSi-SE z ti)- ___MO NA BEGUNCE_ ČE BO TA MODERNI SVET UNIČIL SAM SEBE, ALI GA BODO ZAČELI OD KRAJA? Zdaj, ko je vsakemu na jeziku tu. Ostal je samo mal' otoček na atomska sila in njena strahovi- Pacifiku, in na njem dve opici, ta moč, ki lahko uniči ves svet, samec in samiCa. To sta bili edi-! so humoristi na račun tega izna- n- " ^ bitji na tem svetu sli novo krilatico in sicer pravi- v • 'jo takole- -'e vP1"'48111 samec samico: Zgodilo se je, da je atomska "KaJ praviš, stara, ali bi začeUi sila uničila vse življenje na sve- zopet od kraja s človekom?" . j j Razne drobne novice iz j { Clevelanda in pa | i ! te okolice < i Denar pošilja— Frances A. Perencevich, 1374 E. 40. St. sprejema denarne pošiljke za staro domovino ter za Trst, Gorico in Italijo. Vsaka poš.iljatev je jamčena. Prva obletnica — Jutri ob 8:15 bo darovana v cerkvi.sv. Filipa maša za pokojnega Eddie Champa v spomin prve obletnice njegove smrti. Zopet doma— Mrs. Mary Mihalinec, 1432 E. 61. St., se je povrnila iz bolnišnice ter se želi tem potom zahvaliti za obiske, darila in cvetlice v bolnišnici in doma. Zglasi se naj— Karl Nagy, ki je živel na 394 Bessie St., Sudbury, Ont., ..Kanada, naj se zglasi Johnu Aj-ster, 6717 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio, ki ima zanj važne novice iz domovine. Nagrade v kampanji— V kampanji prodaje bondov zmage v naši slovenski naselbini na St. Clair Ave. bodo oddane nagrade v vsoti $1,000 za one, ki bodo prodali največ bon-dcv. Kdor bi šel rad v kontest in tako dobil priliko za eno izmed 10 nagrad, naj pride nocoj ob 7:30 na sestanek v urad "Zarje," 6117 St. Clair Ave., zgvrej, to je v poslopju Ameriške Domovine. Jože pridno dela— Naš zastopnik Jože Grdina nam je poslal v solboto zopet 19 novih naročnikov iz Milwaukee in West Allisa. Prej jih je poslal od tam 17. torej dozdaj 36. Piše, da je zdrav in pridno na delu in da mu gredo rojaki tam zelo prijazno na roke. Le kar tako naprej, Jože! Ne b\a lista— V četrtek bo Zahvalni dan in narodni praznik. Ta dan Ameriška Domovina ne bo izšla. Dvajseta obletnica— V torek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Ivano Zupančič v sipomin 20. obletnice njene smrti. Gostilničar izropan— Frank Cigoj, ki ima gostilno na 800 E. 200. St. je sporočil policiji, da je bilo ponoči vlomljeno v njegovo spalnico zadej za gostilno. Roparji so štrli ključavnice pri dveh železnih blagajnicah in odnesli $8,500. -o-- Kitajski nacionalisti bežijo iz Mandžurije Čungking, Kitajska. — Kitajski nacionalisti, to je pristaši vlade generala Kajšeka, zapu-' ščajo čanjgčung, glavno, mesto Mandžurije. Boje se, da bodo , komunisti takoj zasedli to glavno 'mesto, čim se umaknejo Rusi. 1 čete generala Kajšeka sicer .; prodirajo v Mandžuriji, toda so . še vedno nad 400 milj od glavne-[ ga mesta Mandžurije. Med vlad-[ nimi četami in glavnim mestom j Mandžurije se nahajajo dobro ! oborožene čete kitajskih komu-I nistov, ki imajo zasedene dobre , pozicije. -o--- Bojna mornarica za do-1 voz vojakov domov Was!h,i|ng[t!oin. — Senator j Walsh je svetoval, naj bojna mornarica nekoliko zavlačuje de. mobilizacijo bojnih ladij, katere • naj se uporabi, da se dopelje vo-a jake hitreje domov 7, raznih front onstran morja. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0638 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 16.00. Za Cleveland. Do oottt. celo leto »1.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta >3.60. Za Cleveland, po pottl. pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta 12.00. Za Cleveland, po poitl Četrt leta *2.25. Za Cleveland In Euclid, po ramatalclh: Celo leto M-60. pol leta 13 £0. četrt leta $2.00 Posamezna številka I »ent« SUBSCRIPTION RATES: Onlted Sta tea and Canada, IMt p«r rear. Cleveland, kr nail, $1M per rear. O. s. and Canada. MM tor • montba. Cleveland, kr mall. MM for • month«. D. s. and Canada, t240 for S montba. Cleveland, by mail. MM tor I montba. Cleveland and Euclid by Carrier. MM per year; MM tor • montba. MOO for I montba. Single copies • centa. Entered aa eecond-claaa matter January 6th. 1M*. at the Port Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1»7T No. 270 Mon., Nov. 19, 1945 Največji Slovenec in spoznavalec Cerkve Piše dr. Kraljič Janez, stolni kanonik v Ljubljani Kjer koli so partizani napadli, požgali, uničili, so okupatorji odgovorili s streljanjem talcev. Okupatorji so dol-žili domačine, da partizane podpirajo. Zares so v vsaki vasi imeli zaupnike-terence. Ob nevarnosti so se poskrili, nedolžne so ulovili, ker niso vedeli, kdaj bodo partizani napadli. Neko noč so partizani obkolili vas Paradišče pri Šmarju. Moški'niso marali v gozd. "Če ne greste z nami v gozd, boste šli v taborišče, ali pa vas postreljajo kakor talce," so grozili. Niso jih pregovorili. Iz maščevalnosti so krog vasi streljali cel'o uro, da so priklicali Italijane, ki so začeli stre-ljti s topovi. Zjutraj so pobrali moške, jih pretepali, enega do smrti, drugi so romali v taborišča. Drugod so naredili drugače. Iz ljudi, ki niso marali v gozd, so napravili izmišljene odbore, česar zainteresiranci niso niti slutili. Za prvi petek v avgustu 1942, so okupatorji dozdevne odbornike iz Bresta, Golega, Škrilj, Zapotoka, Želimelj in okoliških vasi pobrali in vse en dan postrelili — okrog 70 po številu. Vse cerkvene pevce, najboljše fante iz Želimlja, so pobili na en dan. Kako so prišli okupatorji do zapisnikov? Partizani, ki so jih napravili, so jih "izgubili." Nikoli niso "izgubili" zapisnika svojih ljudi. Na podlagi "izgubljenega" zapisnika so nekega dne odpeljali župnika C. Milavca s 40 možmi iz Želimlja. Peljali so jih v gozd pri Rašici in izkopali grob. Po triurnem pogajanju se je župniku posrečilo dokazati, da so partizani zapisnike nalašč napravili in te zlagane zapisnike nalašč izgubili, da bi se iznebili nasprotnikov. Po listih razglašajo, kako popravljajo ruševine, ki jih je okupator zapustil. Nekaj resnice je na tem. Še bolj pa je res, da se v vseh krajih, ki jih je zasedel okupator, vrši redni promet. Nasprotno pa je še danes vse razrušeno v krajih, ki jih je "osvobodila" in obvladala Osvobodilna fronta. Slednja je rušila vse. Stanovanjske hiše in gospodarske pritikli-ne. Zažigala šole in cele vasi (Hinje itd.). Trgala ceste in minirala mostove. Dolenjsko in Kočevsko železnico so popolnoma razdejali. Može in žene so prisilili, da so znesli železniške pragove na kup. Na vrh so naložili tirnice. Les je zgorel, železo se je v ognju skrivilo. Cerkve so razstrelili. Ko so zažgali župno cerkev v Ajdovcu, so preprečili gašenje. Župnik je prosil, naj dovolijo, da reši iz tabernaklja Najsvetejše. Tudi tega niso pustili. Oltarji, cerkvena oprema, tabernakelj, cerkvene posode, ciborij in monštranca, vse je/moralo zgoreti. Partizani pa so ob siju goreče cerkve plesali in noreli. Iz žalostnih primerov smo našteli nekatere. Hočete dati prav partizanom, češ, da jih moramo razumeti? Zakaj vi nočete razumeti trpečih, Ffočete pa razumeti tiste, ki so trpljenje povzročili! Oponesli nam boste: "Zakaj ste bili tako neumni, da ste se bratomorno klali?" Prav tako so za-ničljivo govorili okupatorji: "'Kaj smo mi krivi, če se morite?" Okupator je imel dobiček od naše nesreče, ker laže vlada, če se med seboj prepirajo. Razumeli nismo in še sedaj ne razumemo, da so naši ljudje, ki so začeli bratomorni prepir, mislili, da s tem koristijo narodu in ne okupatorju. Nekaj pa smo izkusili: Osvobodilna fronta je prenehala z bojem proti okupatorju, če jo je slednji pustil v miru, da se razdivja nad pripadniki nekomunističnega mišljenja. Leta 1943 so v novomeški okolici partizani sklenili v teku dveh mesecev kar pet nenapadalnih pogodb. Enako na Primorskem, Goriškem in v Idriji. Vsebina pogodb je obetala, da Osvobodilna fronta ne bo napadala Hitlerjanskih čet, ne rušila prometnih žil in motila kretanja. Za zameno so Hit-lerjanci obljubili dajati partizanom živež, zdravila in strelivo. Okupator je vedel, da streliva ne bodo rabili proti njemu, temveč proti domačim ljudem. Verjetno, da veste, da so se v njih vrstah borili Italijani in Nemci proti našim ljudem. Borba se ni vodila za narodno osvobojenje. Borba je Šla za sovjetizacijo našega naroda. Danes se veliko govori o Trstu. Ko ga je zasedel Tito, je imel priliko, da ga nacionalizira, da mu da narodno vodstvo. Tega ni storil. Zakaj od njega imenovani odborniki so bili samo do ene tretjine Slovenci, dve tretjini, torej ogromno večino so tvorili Italijani. Vendar očiten dokaz, da ne gre za narodno osvobojenje, ampak za komunistično nadvlado. Vseeno je, kakšne narodnosti je kdo, da bo le komunist. Podobno "narodno burko" je vprizoril tudi v Gorici. Ko so okupatorji odhajali, jih je Osvobodilna fronta imela v rokah, zgodilo pa se ni nobenemu nič. Niti v ujetništvo niso prišli. V tem bratomornem boju je napravil ljubljanski škof strašno krivico, zagrešil v nebo vpijočo hudobijo. Ali res? Krivico in zločin mu podtikajo pristaši Osvobodilne fronte. Njegov zločin obstoji v tem, da se je držal tradicije in je branil svetinje očetov. Škof ni dovolil skruniti svete slovenske zastave in jo omadežeVati z brezbožno sovjetsko zvezdo. Ni dovolil, da se ruši državna skupnost, na katero je prisegel. Zagrešil je zločin, da ni odobraval ropanja nedolžnih ljudi in zverinskega množičnega pobijanja naroda. Ni molčal, ko so brez potrebe in krivično napadali Cerkev, češ vera je vsega kriva, papež ne mara Slovencev, kardinali so fašisti, papež podpira z denarjem vojsko in blagoslavlja topove, duhovniki so izdajalci. Za svete previce resnice in Cerkve je moral soditi in obsoditi.. Videl je, da je bratomorna vojska sad načrtnega dela brezbožnega komunizma, ki je umetno vzgojena zrasla iz razrednega boja. Vedel je, da je šele rdeča zarja črne noči, ki bo zagrnila narod in Cerkev, če uspe. Osvobodilna fronta bo pripravila ugodna tla komunistični diktaturi, ki je hujša od fašistične in nacistične, prvo, kar bo storila, bo izropanje cerkvenega premoženja, ukinitev verskih šol, uničenje katoliškega tiska, demo-ralizacija mladine, prepoved krščanske vzgoje v šolah, od-stranjenje križa iz šol, skrunitev nedelje, upeljava razporo-ke, preganjanje duhovščine z besedo. Kadar se bo diktatura utrdila, bodo naredili korak naprej in bodo zaprli božja svetišča, izgnali duhovščino, zaprli in pobili. Nakar pridejo na vrsto verniki. Končno bo komunistična oblast organizirala boj proti vsemu, kar se imenuje Bog. (Dalje prihodnjič.) Odpri srce, odpri roke.. Jezuit Wilfrid Parsons je reden washingtonski dopisnik v tednik "America." Njegova tedenska kolona je "politična." To se pravi: jezuit Parsons poroča, kaj se vsak teden zgodi v svetovni ali samo ameriški politiki in kako taki politični dogodki potem odimevajo v Wash-ingtonu med ondotnimi političnimi krogi. Zadnja oktoberska kolona tega jezuitia se peča z vprašanjem, kako je uradni Washington zadovoljen z dosedanjo zunanjo politiko Amerike, prav za prav z evropsko zunanjo politiko. Pove jezuit tako-le: * * * Med uradništvom v Washing-tonu je zadnje čase opažati, da se jim je zbudila vest, ki jim zastavlja .čisto rešita vprašanja. Utegne se zgoditi, da bo ta prebujena vest nadalje imela svoj odločilni vpliv na našo zunanjo politiko. To se posebno opaža od dneva, ko se je tajnik Byrnes vrnil iz Londona Pa t;udi od tedaj, ko se je sto naših 'Senatorjev in kongresnikov vrnilo s svojega potovanja po Evropi, kamor so odhajali na oglede v raznih časih po porazu Nemčije ,,, , Vzrok za pekočo vest bi se dal v kratkih besedah takole izraziti : Vzbudila se je vest zaradi nepopisnih strahot, ki izvirajo iz raznih političnih ureditev v Evropi, ki smo jih (Ame-rikanci) podpisali ali pa tudi samo molče odobrili. * « • Wilfrid Parsons nadaljuje: "Nekatere teh strahoti se naštevajo tako: Ameriški vojaki so nasilno poslali nazaj v d'eže-le, ki so pod sovjetsko kontrolo, na tisoče beguncev, čeprav je zelo verjetno, da je ta prisilna vrnitev pomenila za begunce smrt. "Poljska se očitno sovjetizi-ra in vsi Poljaki, ki so proti Sovjetom in bi kedaj utegnili pcstiati voditelji opozicije, se likvidirajo, če jih je le mogoče najti. "Neizrekljive strahote so prestali Litvinci, odkar je Rusija anektirala njihovo deželo z našim tihim privoljenjem. "Na krut način in čisto nečloveško je nekdanja demokratična Čehoslovaška izgnala na tisoče sudetskih Nemcev, celo one, ki so bili proti nacistom, druge pa globoko ponižala in zasužnjila. "'Sovjetko vojaiMrvo je na 0-gerskem posililo nad sto tisoč žensk, vmes tudi mnoge redovnice. "Isto se je zgodilo v vzhodni Nemčiji, kakor so nemški škofje z dokazi izjavili na svoji konferenci v Puld'i. "Blago U. N. R. R. E. je bilo ukradeno v Jugoslaviji, v Dalmaciji in na Poljskem in je bilo vporabljeno v politične namene." * * * Jezuit Parsons nadaljuje: "K tem dogajanjem dodaj še naslednje: "Mi molčimo k temu, da Rusija pobira zase in odvaža domov proizvodne stroje srednje Evrope. "Mi kažemo posebno naklonjenost komunističnim uradni- kom v Italiji in na Bavarskem, j "Silno smo tudi odjenljivi j napram Rusiji v Mandžuriji in i Koreji. Manžurija bo po zatrjevanju opazovalcev izgubila I vse, kar bi moglo Kitajcem slu-| žiti za rekonstrukcijo njihove dežele." * * * Tako našteva jezuit Parsons vzrok za vzrokom, ki odgovornim krogom v Wasingtonu vzbuja nemirno vest. In zaključuje: "Toda stvari se obračajo." Hoče reči: Amerika ni več tako ravnodušna napram dogodkom v Evropi. In nadaljuje: "O tem pričuje to, da Amerika noče zaupati skrivnost atomske bombe drugim deželam, to se pravi Rusiji. "O tem pričuje dalje to, da je naš vojni oddelek dal objaviti izjavo Eisenhower j a, da bi svobodne volitve v Berlinu ne dale opore komunistični stranki, ki si lasti pravico vladanja v tem mestu. To je nekaj take-. ga, česar bi naš vojni odd'elek v preteklosti nikdar ne napra-vii. "Amerika je zelo hladna napram zahtevam Rusije, da bi dobila v Ameriki posojilo. "General Marshall je odločno zahteval, da Amerika ostane oborožena. j "Amerika je sklenila, da bo ] nekaj časa Rusijo stražila. "Ce vzamemo vse te točke skupaj, vidimo zelo značilen pojav, da se je ozračje v Wash- ingtonu spremenilo. * * * Tako torej piše priznan politični opazovalec jezuiti Wilfrid Parsons. Razume se, da bi lahko še marsikaj dodali, pa gotovo bo (Dalle nil 3 »f.rarui -y0- Prve vesti iz Cerknice Mrs. Ana Knaus, 6302 Edna Ave., je prejala od svojega brata Janeza Ponikvar, doma iz Cerknice, sedaj bivaj očem v Dcvjem na.Gorenjskem, sledeče pismo, ■pisano 4. septembra letos: Ljuba sestra Ančka! Danes sem dobil pismo iz Cerknice od Klobčarjevih in mi sporočajo, cla si tudi Ti pisala domov, Vem, kako željno pričakuješ novic od doma, zato Ti jih bom jaz sporočil. Prvo, kar Ti sporočam je to, ia so naša ljuba mama umrli. 3 Sveenici je bil njihov pogreb. Zelo sem bil žalosten, ker sem /edne upal, da jih bom videl še ive. Toda Bog je hotel drugače in niti pri njihovem pogrebu nisem bil. Dosti hudega nam je prizadela vojska, mnogo življenj je zahtevala in z veliko težavo sem tudi jaz odnesel življenje. Bil sem že na tem, da bo tudi mene strla sila usode. Bil sem od Nemcev zaprt 26 mesecev a vendar me je Bog chranil. Šel sem skozi veliko trpljenje nemških koncentracijskih taborišč, v katerih nas Nemci niso smatrali za ljudi, bili s momanj kot živina. Pobijali so nas na vse mogoče načine, kar se ne da opisati in človek, kateri ni tega sam doživel, si tega tudi predstavljati ne more. Bili smo kot mrtve šte-1 vilke, katerih ena ali tisoč manj ( ne pomeni ničesar. Dne 6. maja letos so nas osvobodili Amerikanci. Ta dan je bil eden največjih, katerega se | bo vsak izmed tistlih nesrečni-1 kov do smrti spominjal. V tem lagerju nas je bilo 18,000 in na! ta dan osvoboditve si videl sa- j me solze veselja in sreče. Po- J misli, toliko ljudi, sami možje: in fantje v najlepši moški dobi —pa solze. Da, tako je bilo, da med vsemi tistimi, kateri so v takih nemških lagerjih doživeli osvoboditev, ni niti enega, katerega bi bilo sram solza, katere je na ta dan pretakal in med njimi sem bil tudi jaz. Bil sem v večjih lagerjih in nazadnje sem bil 60 km od Sol-nograda. Dne 20. junija t. 1. sem se vrnil pa zopet po 26 mesečni odsotnosti domov k svoji družneii. Po osvoboditvi so nam pa dali Amerikanci vsega. Imeli smo dovolj vseh dobrot. Ameriški vojaki so tudi vse slikali in gotovo boste tudi v Ameriki gledali slike in filme v kinih, pobijanje, umiranje in bedo ljudi ter druge grozote, po katerih si je hotel nemški narodni socializem postaviti oblast nad Evropo oziroma nad celim svetom. Našo preljube slovensko zemljo je zadela tudi velika nesreča. Nemci in Italijani so divjali nad ubogim slovenskim ljudstvom, požigali in razbijali so slovenske domove, zapirali ljudi, jih streljali, pretepali in preseljevali. Bili smo brez vsakih pravic tudi doma. Slovenski človek je umiral na svoji zemlji, katero je teptal tujec, kateri je hotel zagospodovati in nas napraviti za tlačane z manjšimi pravicami koti so jih imeli naši pradedje, ki so ; bili tlačani graščakov in nem-i ških klativitezov, na katere so J se tudi sedanji Nemci skliceva-j li, da so bili to njihovi predniki ' in so nas. na podlagi takih zgodovinskih podatkov proglasili, da smo tudi mi potomci Germanov. Vso to nemško visoko kulturo in zgodovino, katero je hotel Hitler vcepiti poleg nemškega naroda tudi drugim narodom Evrope pa so preprečili zavezniki in prinesli Evropi zopet) mir, katerega je bila nad vse potrebna po dolgem, nad' pet in pol let trpljenju. • Pri nas doma je tudi veliko novega. Pišejo mi. da so naš oče zelo žalostni odkar so mama umrli, čeprav so se preje vedno kaj pekregali z mamo, jim je sedaj gotovo dolg čas za njimi, posebno še zato, ker ni drugega doma kot samo Jože. Sporočiti Ti tudi moram, da se je br,at Lojze poročil že leta 1941 v jeseni in brat Tone pa pozimi 1942. Tone je poročil Klobčarjevo Ivanko, Lojze pa Omaharjevc Stanko. Jaz nisem bil pri nobeni poroki navzoč, ker je bila meja med Italijo in Nemčijo tlaka, da je spadala Notranjska in Dolenjska pod Italijo, Gorenjska in Štajerska pa pod Nemčijo. Radi tega mi ni bilo mogoče domov. Zadnjič sem bil doma meseca marca 1941. Sedaj se že dlje časa odpravljam?., da bomo šli malo pogledat domov. Ve?-, Cerknica je skoraj vsa porušena in požgana. Pri nas doma vse razen hiše, katera je še ostiala cela. Pri sestri Micki je tudi vse pogorelo, kakor tudi vsa ostala mala gaisa. Šola, ka-planija, posojilnica (dvorana), Pogačnikova hiša, Šentkova hiša in vse, kar je pod kaplanijo; Kunčeva hiša pri mostu, Rokov-čeva in vse tam okrog do Šerko-ta, tako tiudi vsa velika gasa do naše hiše pa tje proti Šerkotu. Tako je v Cerknici. Dosti vasi pa je, kakor tudi trgov, da so skero do tal vsi uničeni. Pri stricu Janezu pri Fari je tudi vse pogorelo. Umrl je tudi stric Janez in teta Anderjačeva iz Vel. Biok. Veliko bi imel še napisati, toda naj zadostuje za sedaj. Imate težkoce radi premalo mila! Rabljena maščoba pomaga olajšati pomanjkanje. Rabi se pri izdelavi mila . . . kot tudi srajc, nylons in mnogo drugih stvari. ODDAJTE RABLJENO MAST! Pismo iz Srednje vasi Naslednje pismo je prejel rojak Rajmond Mavrin v To-rontu, od svoje matere iz starega kraja, Srednje vasi, okraj Kočevje. Omenjeni ima v Clevelandu tudi dve teti, sestri njegove matere in sicer: Anna Grajš, 1184 Norwood Rd. in Antonia James, 1137 E. 72 St. Pismo se glasi: Srednja vas, 13. 8. 45. Dragi sin Rajmond.! Primi moje najlepše pozdrave in Ti naznanim, da sem prejela Tvoje pismo z velikim veseljem. Prebrala sem ga s solzami v očeh, ker pišeš na naslov očeta. In dragi moj sin, moram Ti naznaniti, da je očeta pokrila tuja zemlja. Umrl je v internaciji v Italiji, oziroma od gladu. Tudi jaz sem bila 14 mesecev tam, ali sem se kljub temu še malo živa povrnila. Tvoj brat je. bil od začetka vojne pri partizanih. Hvala Bogu, ostal je še živ. Kljub temu, da nisem vedela, je li živ ali mrtev, me je prišel pred dobrim mesecem obiskat. Pripeljal se je z avtom. Dragi sin! Srčno me veseli, da ste živi in zdravi in da od Vas ne čujem kaj slabega. Kaj pa France in drugi, se niso še nič oglasili. Torej dragi sin, naj končam to pisanje in Te še enkrat najlepše pozdravim, kakor tudi Tvojo ženo in otroke. Tvoja mati, Frančiška Mavrin. Naši begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti ee nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Iz LJUBLJANE so sledeči: (Nadaljevanje) Zevnik Kristina, 1927 Zdešar Stana, 1924 Ziherl Andrej, 1891 Ziernfeld Lidija, 1924 Ziherl Stane, 1921 Ziherl Pavla, 1904 Zorman Kristina, 1921 Zoreč Anica, 1928 Zoreč Alojzija, 1923 Zoreč Marica, 1919 Zoreč dr. Franc, 1906 Zoreč Joža, 1922 Zupančič Alojzij, 1907 Zuipančič Francka, 1923 ' Zupančič Ivan, 1923 Zupančič Olga, 1919 Zupančič Alojzij, 1912 Zupančič Alojzij, 1939 Zupančič Janez, 1941 Zupan Herman, 1900 Zupan Helena, 1926 Zupan Albin, 1919 Zuipan Marija, 1911 Zupan Angela, 1915 Zupan Jože, 1924 Zupan Alojzij, 1904 Zupan Milica, 1913 Zupan Mihael; 1942 Zupan Ciril, 1929 Zupančič Anton, 1920 Zupančič Anton, 1901 Žagar Marija, 1922 Zakelj Filip, 1907 Žakelj Vincencij, 1918 Žebot Jože, 1916 -Zebot Marija, 1880 Žebot Lija, 1915 Žebot Marija, 1943 Žebot Jurij, 1944 Zekar Jerica, 1885 Zelezny Alojzij, 1867 Žele Terezija, 1929 Zidan Marija, 1922 Židan Slave, 1924 Zibert Jakob, 1894 Žibert Franc, 1888 Zibert Marija, 1923 Zibert Ivan, 1905 Žitnik Maks, 1912 Žižek Berta, 1930 Zivalič Antonija, Znidaršič Martina. Znidar Mihael, 19°» Žužek Jože, 1928 Žužek Franc, 1929 Žunec Ivana, 1921 (KonecU^ In .tam spodaj, |: ne, so pa naše ^Te\emt studenec, ki ni'kda1' ^ in ki ima to posebB da. . ." (iiti 'iD* le .Čl0fvfe vedno žejen, j ^ France, ki vse l»že p žejo. > "Vidiš, ti si_ i« zavrnem, "kdaj Ff|] po da bi bil človek j a? Ampak, kar je r ■ ako se človek v0 ^ ty cah nažlampa. £a -ej,i ; da bi pojedel r&JJ. . ; vornik žgane, jp0J ,, Cerkniško jezero^' ^ maslo in vendar « ^ ta, ki bi nekaj ^ (>i . menda vzrok, ^^jo y gozdarji ne ust»v ^r grede, ampak sel ' zeJ H mov, da jim da 1 ^ jj0 lažji korak v stop« J d ^ lo ob izvirku so^, k časi izisekali konj0' ^ ^ jo živino in ^ 'g v®1* \ kcv od korita se■ ^ y izgubi v zemlJ0 v f( ^ Ker ta studenec " i . & ne, hodijo sem ^.^ot ^ jv veliki suši, koJ^l ^ injka vode. Jej., j v" , ■ j dal, če bi imel tu ^ tako vodo." ^ "No, tebi bi P' „fjl •! kolikor te poz'^V1 h ce na mojo odv^' v ^ ki je niti čevlJ^V , voščim. Poz1"' , ^ . in nadaljeval: ^ ,^ "Kmalu za jjjef b s prično naši ^ ^ j ' velike sff * J0, . vah, trdnih n Ljš^ k . , rih se pogan.!" K ^ I sij in, po tleh J V Q j praprot in vtf^/ ^ i pašo številni ^^ J naši gozdi po^' J na bukvah J ki so jeseni ^ žIT^ šim možakom- < jret 1l tem kapitalen «* ^ sem šel pa^L V* 8 n* letih tudi takoj od"e .„i ]j nekaj pripet^ ' dansko in cetoP<|J čas, bi ti še t.sto j.1 m "Saj ni treba M France ^ >«1. sili France, p 'JU tek bodi, pa •'.p«/ kako ste bi videl, če ste;;! vagal i, ki se , » JfL da znamo tisto- me že «1* S> J tevž, si je " dne zaželel P,p p 1 pa je izd^l P V i^ čcncu maže škrin'^ ^ i » ! mene, da ^ da bom PonT 0n ogenj V^ ^A^ vodja elcspe rečmi ne bo moral Ijati pasti . dati, da naJ° ^f ML pa naj ho A\ hoče. .^fli'1' I: fl Bomo P"110 Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI ■)ft prišlo, da je priso- ni!" Mlakarici za vse nje- Nekoč je hotel celo kar na ot)i j e samo nekoliko dni svojo roko storiti konec ibesedo- a' Toda jej se je zdelo vanju Mlakaričinemu, ko je bi- .Pf«več. in ] dokler se ne vrne oče. ga posvaril: { ■L0renoivo prizadevanje je "Jernej, tega mi' ne stori ni-T^ sodišče tudi staremu ! koli več, če hočeš, da ostaneva F kar mu je šlo. Odslej prijatelja!" 1 J brezskrbno živel. Da bi Jernej je ubogal, ali zato pa njegova sinaha stre- se je izkušal odškodovati pri ] j svoje jeze, ga je Ko- drugih prilikah. Kjerkoli je ( (;:,at)''» d'a bi se k njemu Mlakarico srečal, jo je zbodel 1 v ^ In storil je rad to. s kako besedo in takoj se je po- se pričeli zdaj zanj čutil bolje, če je le videl, da so "boljši dnevi. jo spekle njegove besede. Ne- koč jo je bil zalotil, ko se je "n . , . ravno vračala od Kij ukca. Spo- *el to Je bila mnil se je, kako ga je bila ob- »t Je prešinjala Mla- dolžila tatvine i hotel si jo je M K i n, »n glavo, ko se je bi- priVo&čiti zopet enkrat prav po j« zapora. "Maščeva- pošteno : I e, tak 0 !e misllla noč !n "No, kdo ti pa zdaj krade svi- ] ' 12a kakor si jo nosila tistikrat! S * «om naj bi govorili, . . . No> pa zdaj ti ne zamerim, 1 " %[■ °h' vedela je' da da jo nosiš ... Še vedno se nisi r H Vn J0 ie Še P°krePČala od takrat, kar so te tll! 4 dol -i Koren — če ^ postili in pestili med |štirimi V h* na samem' na" stenami . . . Bleda si se vrnila t f ^ bila! Za njo bi bi- in nig več ni tiste rdečice v tvo- 1 .ji ir,k' ako bi bila videla )jih licih . . _ vidiš, kaka pravica ^ , Ž! Va»Yar Z n0Ž6m bi ga t0 na svetu! • • • Meni> ki sem ^6w a ga je tem bolj' tat, se nič ne zgodi, ti pa, tako i er' izVr- ko-i 2 veliko stro" nedolžna golobica, kakor si, pa < p ijebjevati nalog, katere- si m0rala ..." J "li ;,'Dia °dal° sodišče in je Jernej ni imel časa izgovori- 1 vHjel1 vse" kar je ti, kajti Mlakarica je zarjovela, * ,r' moč*' da ne zarjovela skoro z nečloveškim 1 % 'Je Zapravljati Mla- giasom in pobegnila. Parkrat 1 d1 Hrem°Žeilja' ki je se J'e obrnila ter zavihtela pe- 1 * P° očetovi smr- sti> a kaj je govorila, Jernej ni Hd° Pa je žejal° zdaJ razumel. Bil pa je zadovoljen, 1 ^ Poprej. V pijači da si je ohladil zopet malo svo- c » Ni* kolilc01' toliko te" jo jezo. Ko je doma potem pra- * 1 %S>levu' ki je polnil vil, kaj se je zgodilo, mu je go- 1 )5t 'itnel nepreneh0^a- In spodar iznova ačitial njegovo i M ^ ti tUdi ne taSta n6 neleP° vedenje. Jernej je tudi ^ ^a^if Se sam uvideval, da tako ravnanje , S|jrj. utii s tiem se ni ni baš krščansko,-pa si ni mogel i J11' V niti- Njena P°" pomagati. Marsikomu je odpu- 1 ier., !danVa je zahtevala, da stil, da bi bil odpustil Mlakari- 1 r \ dajala. Besnela cj> mu ni da]o srce> preveč zlo- « if'( %čjVsakim. ki Ji je pri- bna se mu je zdela, da bi zaslu- ' ^ čj', Včaaih j° je sku" žila odpuščanje. Sicer pa je 1 dS)> W P° nedolžnem- mrzil bolj njene napake nego : \ pa je moral sliša" njo samo. 1 dir ij^ Koren. Vsak dan Cas je potekal, Mlakarica pa : i;,t Dan mU ^ priŠla se le ni mogla Privaditi novim 1 i '"je,K i°kno* "Slepar" in razmeram. Ne samo, da se ji ' še najlepše, kar ni poiegel srd do Korena, so- ■ ' '«(! Clla' <, Vjlruj, da bi se tako šel, kakor bi ga bili použili žgo-■j L či solnčni žarki. Človeka je mo- 1 ^ ^j^'^i vsaj tožit!" rilo in dušilo, da je bil nesposo-l' i'1 Poboljšala, ker ben za vsako delo. Ptiči so se '•V V Vrnila bi se ta- skrivali po goščavi, iskaje hlad-:'!rv< Mj l. kakl'šna je šla no,- nega zavetja. Zbirali so se naj-'V f n? bila stokrat zapr- raje po sečeh in žalostno so čiv-^ jI ^a žilica drugače. kali. Kokoši so razbrskavale "jf1 Ci °kler. hoče, se bo že zemljo ter počepale po razko-' 0ji'' ^ ?iene taka ženska panih si jamah, Menda so si iz-1,1 =.,•!< ^n^liti. Saj je taka, kušale na ta način ohladiti ter 115« ■ ^ Vf Prav P'ri Pame- lo. Še celo pes in mačka, ki si-»M^a ni bila nikoli cer tako cenita solnčno toploto, l' pi' slabega že pri- sta se potikala po senčnatih ko- Vadila pa pijača v tih. m vem, da je nja- Bilo je tiho, kakor ni tiho ni-\ ji1 njo to, ako mol- ti o polnoči. Ljudje, ki jim ni % ^:CVse njeno divjanje bilo treba delati na polju, tiča-'' , j;i.I>rav nič. Eh, če bi li so po sobah, katerih okna so ,eiH61 '^Pirati —to bi bila zastrta z zavesami, da bi ''VnJe veselje za njo! ne mogel prodirati notri raz-Najhuje boli, ker greti zrak. Toda prav ohladiti V1, S- živega!" se tudi v hiši ni bilo mogoče. P Pj \ J® bil malo manj Neprenehoma je vstajal člove-k°t njegov gospo- ku pot po čelu, kakor bi bil se-del v razbeljeni peči. Ali reve-■j^'i 2meraj to poslu- ži šele ljudje, ki si niso smeli .J'11 j al večkrat. "Saj privoščiti počitka, ki so bili iz-V. H nikomur druge- postavljeni ves dan pekočim 1 Prepustite to me- solnčnim žarkom. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV NOVEMBER 21. Baraga Glee Club priredi "Thanksgiving" ples v šolski dvorani sv. Vida. 21. Vežbalni krožki SŽZ "Thanksgiving" ples v avdito-riu SND na St. Clair Ave. 24. — Slovenski lovski klub v Barbertonu — fina zajčja večerja in druge dobrote v dvorani Domovina. DECEMBER 31. — Silvestrov večer v Slo- venskem domu na Holmes Ave. •1946 JANUAR 6. — St. Joseph Cadetis št. 169 KIS K J ples v SDD na Waterloo Rd. 1 20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave. 26. St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avdi-toriu SN Dna St. Clair Ave. ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . (Nadaljevanje z 2 strani) ta jezuit še sam nekaj dodal. Na primer, najnovejši (ko to pišem) ukrep kongresa, da UN-RRA tsicer dobi od Amerike na-daljne milijone, ne sme pa deliti pomoči v tistih državah, kamor ameriški časnikarji in drugi opazovalci nimajo dostopa. Med temi državami je tudi — Titova Jugoslavija. . . * * * Ko smo se še pred dobrim letom prerekali, če je Tito mož na mestu ali ne, je nekdo povzdignil svoj glas in rekel: "Mene ne briga, kdo je Tito in kaj hoče. Ne bom vpraševal, če je komunist ali ne. Ni moja stivar, če je narod zanj ali ne. Eno vem: moja Amerika ga podpira in ga priporoča narodu doma. Zato je Tito tudi moj mož in sem zanj. Amerika-nec sem, zato sem tudi titovec." To je bila njegova zadnja beseda in je bil tucM prepričan, da je vse nasprotno misleče do golega razorožil. Ni dvoma, da tudi mnogim drugim ni manjkalo takih "argumentov." :V' "V * O točkah, ki jih navaja jezuit Parsons za vzrok "grizenja vesti" v Washingtonu, naj sodi vsak sam, kakor hoče. Lahko drže vse po vrsti, lahko tudi, da eno ali drugo ne drži. Sploh ne gre na tem mestu v prvi vrsti za one točke same na sebi. Gre za to, da se je Washingtonu zbudila vest (drugod po A-meriki je bila že davno bolj vzbujena!) zaradi ameriškega uradnega molka napram divjanju komunizma po Evropi. Da je med pospeševalci komunističnega divjanja po Evropi zelo v ospredju tudi Tito, ni ne za Ameriko ne za ostali svet nobena tajnost več. Amerika Tita ne podpira več in ga ne priporoča narodu doma. . . Grize jo vest, da se je dala tako speljati na led laž-njivim Titovim obljubam in zagotovilom. ♦ * * Na kaj se sedaj sklicujejo tisti Amerikanci, ki so še zmerom za Titov komunizem? Na svojo Ameriko se ne morejo , več sklicevati. — Zaplot. Hubbardske novice Poletje je jako hitro minilo in prav tako je minila z veliko naglico tudi jesenska sezona. Mnogi poznanci so se že ločili s tega sveta, a mi, ki smo še ostali pa se pehamo za vsakdanji kruh kar naprej. Jaz se največ kratkočasim z barvanjem domačih poslopij, kar sem že večkrat omenil, da res vse tako izgleda, kakor pač mora. Oni dan so se bila pripeljala na obisk dekleta iz Clevelanda in se kar načuditi niso mogla mojemu delu. Prav lepa hvala Mrs. Tončki Jevnik za^ obisk in drugo. Po slovo sta bila prišla tudi Mr. in Mrs. Anton Tomšič, ki imata farmico v bližini Geneve. Odšla sta prezimit v Euclid na 185. cesto. Na pomlad pa se zopet vrneta v te lepe kraje. Prav lepa hvala za obisk. Ker je bilo nekaj lepih dni, se je pripeljalo še več naši prijateljev na obiske. Oni dan pa sem se peljal po opravkih v Genevo in sem se spotoma ustavil tudi pri našem "birtu" na 20. cesti in County line, pri Martin Tič-u, kjer imajo svojo prijazno gostilno in ga-zolinsko postajo. Opazil sem tudi tukaj velik napredek, kajti lepo je preuredil svojo hišo in si napravil bolj komodno stanovanje. Obiskal sem tudi našega nekdanjega gostilničarja na njegovem novem domu. Ravno je! postavljal nov furnez, da ga ne bo zeblo pozimi. Spravil se je v. res lep in miren kraj,, ki je ves obdan od krasnega gozda. Saj si po dolgih letih truda in dela res zasluži mirnega počitka. Obiskal pa sem tudi našega ta novega soseda Toneta Jereba na Bennet Rd. Videl sem, da je pospravil že ves pridelek in se prav dobro pripravil za zimo. Ko sem bil tam je ravno zakopaval korenje v veliko jamo na njivi, da j bo tam varno pred zmrzavjo. Jaz se s takim delom ne ukvarjam, ampak pustim korenček kar lepo na njivi, kjer je rastlo vse poletje in se potem pod snegom lepo še debeli in spomladi, pa je kar dobro za trg ali domačo vpo-rabo. Tako se vsaj malo zognem napornemu delu. Ustavil pa se je bil pri nas tudi "doktor"^ Kumel, kateri je imel svojo farmo na County line Rd. Prišel mi je bil namreč po- vedat, da je svojo farmo prodal, da ga ne bom več tam obiskaval. ( Zapustil nas je in se preselil v Cleveland. Saj pa tudi skoro nisem poznal, tako se je nekam1 popravil in pomladil odkar je; prenehal biti farmar in je po-' stal meščan. Anton Pire na 84. cesti je tudi prodal svojo lepo farmo. Zdi se mi, da je bil vzrok ta, ker si je bil, ob prihodu na farmo, nasadil precej sadnega drevja in sedaj mu je pa delalo preglavico, kajti z njim je dosti dela. Odšel je tudi on v Cleveland. Tako se godi v teh krajih. Eni odhajajo, pa novi prihajajo. Nova tovarna v Madisonu, Perfection Nipple Co., prosi hišne posestnike v tem okraju, da bi sporočili, če imajo mogoče kako prazno stanovanje ali samo sobe za njih zunanje delavce, da bi se isti naselili v Madisonu ali v tej okolici. Iz tega lahko raz-vidite, da naš Madison v resnici napreduje. Toliko časa sem opisa val, da se je končno vresni-čilo. Tudi tisto novo poslopje v North Madisonu se bliža dovr-šitvi. Kaj prav za prav bo, pa nihče ne ve. Nekaj sem iztaknil, a ne bom še povedal. Poleg tega pa že tudi gradijo drugo novo poslopje. Naš brivec, John Lazuka, ki je tudi naročnik Ameriške Domovine, se tudi jako .zadovoljnega počuti, ko se je naselil 'v našem Madisonu, ker ima polne roke dela z našimi "buticami" ko jih spravlja v red. Ostriže pa že tako lepo, la je le kaj. če ne verjamete, pa poskusite enkrat pri njem. Tako se imamo kar lepo podo-mače v teh krajih. Kamor stopiš, se že lahko pogovoriš slovensko, pa pojdi v cerkev, v trgovino k našim prijaznim Gu-stinčič in Pauček, ali v gostilno, kjer smo vselej prav dobro in prijazno postreženi. Imamo pa tudi slovenske prekupčevalce s Živino in sicer Mr. Fidel iz Unionville in pa Mr. Gustinčič. Ta dva prekupita vse, kar imate za prodat in tudi plačata pošteno ceno. Iz tega razvidite, da smo preskrbljeni za dušo in telo. Zato je pa želeti, da bi v naše kraje prišlo še kaj več Slovencev, ker si pač «e morete misliti bolj pripravnega in lepšega kraja in tudi svežega zraka nam ne manjka. Zato sem pa tudi jaz lepo okrogel, ker sem vedno na svežem zraku. Saj mi nekateri prerokujejo, da bom dočakal še sto let. Pozdravljeni, . Frank Leskovic. --o- Skrivnostni solznih žlez iSolze so žensko orožje, so rekli že stari Rimljani. In v resnici menda ne more nihče oporekati, d'a so ženske prave u-metnice, kar se tiče obvladanja solznih žlez ,saj se jim odpro, kadar se jim zazdi potrebno. V tem iso si prav enake tako velike umetnice-igral'ke kakor mo-' dre zakonske žene, ki vsako svo-j jo srčno željo spravijo na dan s pomočjo v srce segajočih solz. 'Moderna znanost je že dobro 'raziskala anatomsko plat joka-nja, psihološka plat tega poja- va pa je še slej ko prej zago-'netna. Znanost sicer ve, da so solze tekočina, ki jo izločajo 'solzne žleze, in da je ta tekočima enoodstotna alkalična solna 'raztopina, ki je v prvi vrsti na-imenjena, da ovlaži zunanjo stran očesa, jo varuje pred po-sušitvijo in odstranja z nje razne predmete, prav malo pa ve znanost o zvezi, ki obstoji med solznimi žlezami in duševnim stanjem človeka. V splošnem smatramo solze za nekaj nemožatega in za pred-pravico ženske. Toda nazori o tem so zelo različni. Že v Ho-merjevih pesnitvah najdemo velike junake, ki se niiso prav nič sramovali, solzenja iz svojih o-či. Homer je naprtil solze med drugim tudi Ahilu in Odiseju. Znano je, da ljudje na jugu Evrope mnogo več jočejo kakor na severu; to je v zvezi z različnim temperamentom. Sicilija-nec pokaže svojo ginjenost raz-ločneje kakor hladni Šved. Indijanec n. pr. smatra za vse graje vredno, če moški z najmanjšo spremembo na obrazu pokaže svoje notranje razpoloženje, d očim se n. pr. Rus ne sramuje solz, ki mu teko po licu, ako v tujini sliši lepo domačo poipevko. Ali se je megoče jokanju priučiti? Kakor je to vprašanje čudno, ga vendar splošno potrjuj ej o. Ko so nekoč zasliševali mlado beračico, ki je s svojimi solzami uspešno apelira na človeško usmiljenost, je povedala, da se ji je treba le močno spomniti na smrt matere, pa so takoj solze pri roki. To se ji posreči zmerom in je postalo pri njej že kar avtomatično. Gre tedaj pri tem za ne-k'0' vnsto avtohipnoze, ki je zlasti pri ženskem spolu zelo pogostna. Odrski in filmski igralci z močno domišljijo, se znajo v tragično vlogo tako vživeti, da začno čisto po programu na določenem mestu jokati, pa četudi so dotično stvar igrali že 50 krat. -o—-- Ura s šestimi številkami Papeževo letovišče grad Gan-dolfo nedaleč od Rima im^ v stolpu uro, ki nima kakor običajno 12 številk, ampak samo 6. -o-- Predilnice v Zed, državah V naših Združenih državah obratuje 6,193 predilnic, ki i-majo skupaj 25,500,000 statev in za 470,000 vretenskih sil. -o- Delajte v modernem poslopju THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za. hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas S večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglonite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. v sak dan razen v nedeljo the ohio bell telephone co. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-