Kako je bilo prejšnje čase? Slovenci so se priselili v naše kraje okolo leta 550 po Kristusovem rojstvu; prisli so z drugimi Slovani skupaj iz prvotne domovine v Aziji v Evropo. Ko so se od njih Io6ili, zas61 je jeden njih del balkanske dežele in se zaril mo6no celo doli v Grke (to so sedanji B61gari), drugi del je pa preko Ogerske pripotoval v naše sedanje pokrajine, ki so bile tedaj izpraznjene: osvojil in obljudil je vso Štajarsko in Kranjsko in Koroško in Istro in Solnograško in Tiroljsko, zasegel tudi v sedanjo Italijo in na Bavarsko: vsa zemlja od Donave doli do jadranskega morja, od Bavarskega globoko notri v Ogrsko je bila slovenska. Živeli so zadružno po družinah: družine so imele vse skupno; skupaj so delali, skupaj so jčli. Gospodaril in oskrboval je vse v takej zadrugi, v katerej so ostajali otroci tudi, ko so se že poženili in pomožili, upravljal je vso skupno last hišni gospodar. Slo iim je dobro: bili so vsi svobodni, zemlja jim je dajala vsega potrebnega vobilji, prodajali so svojim sosedom med, maslo in razne druge prirodke in pridelke. Bili so lehko zadovoljni, bili so sre6ni; samo prave vere n6so imeli. Posamezne družine so se družile v jeden rod. Zal, da so bili ti rodovi mej soboj v prerahlej zvezi. Samo jedenkrat jih je pogumni in mo6ni «Samo,» kralj slovenski, zjedinil za nekaj 6asa v trdno državo. On je tudi, okrog 620. leta takrat §e nemSke Franke, ki so silili v njih dežele, nabil in našeSkal tak imenitno, da so se jih bah in so mirovali celi dve stoletji. Tudi sovražne Obre, ki so jih za raalo dobo podvrgli, je nasekal in razpodil za zmirom za Ogerske meje. Bili so kmetovalci. Delavcev v našem pomenu besede prav za prav nčso imeli, tudi sužnjev ne. Vsakdo je kmštoval na svojem rodnem domi v svojej zadrugi pod oskrbjo hišnega gospodarja. Rokodelec je bil vsak zase: vsaka zadruga je ve6 ali manj vse izdelovala sama zase svoje navadne potrebš6ine. Prej so bili zelo bojeviti; nabijali so nasprotnike, da je bilo veselje; še sam Carjigrad je nekolikokrat trepetal pred niimi. Ko so se pa naselili, vzmirili so se in vzme6ili, da so bili mehki, kakor mehke lipe niih velikih in razprostranih lipovih gozdov. To jim je bilo v kvaro vpri6o gospodarlivih in hrastovsko trdih Nemcev. V veliko neugodnost jim je tudi bilo, da so bili rod z rodom v premalo tesnej stiki in zvezi mej soboj. Tudi Se nčso bili tedaj kristjani in so se zelo branili krš6anstva, ker so ga jim nosili tujci. JMjih zahodni protivniki in zalezovalci so se bili pa že pokristjanili. Kjerkoli so se pa kedaj strnoli krš6anski narodi z nekrš6anskimi, imeli so krš6anski vedno premo6; zato so poginoli množni in pogumni polabski Slovani in mnogo drugih narodov — v novejšem 6asu na pr. Indijanci. Franki in Nemci so že dalj 6asa samogoltni in zemlje Ia6ni poželjivo gledali v naše dežele. Pridruž.lo se je temu v Karolu Velikemu Se hrepenenje, da bi naše pokrajine pridobil za sv. vero. Ker so iim bili v pomo6 tudi sami slovenski knezi Koroški — kedaj in kako so prišli do teh knezov se prav ne v6 — ki so bili tedaj že krS6anski, prema- gali in podložili so si Franki še neverne Slovence vkljub vsej njih hrabrosti. S tem se je pa na mah izpremenila vsa njih vladava in vse njih gospodarsko in socialno razmerje. Prenesli so namreč zmagovalci germanske svoje družabne uredbe in razredbe na vse premagane narode, torej tudi na naše prednike. Njih državne uredbe so bile pa vse drugačne nego so bile uredbe naših pradedov. Kedar so namre6 Germani zasvojili kako deželo, zavzel jo je vso njih zemljo vrhovni vojskovodja — kralj. On je je mnogo pridržal zase, drugo je pa v ve6jih delih razdelil mej svoje višje poveljnike in plemenitnike; ti so jo pa zopet razkosali v raanjše kose in jo porazlo6ili mej svoje vojš6ake. Vsak vojs6ak — in vojš6ak je bil vsak, kdor je mogel nositi orožje in se bojevati, 6e ni bil suženj, — vsak vojš6ak je dobil svoj delež. Vender je moral vsakdo zato dajati svojo desetino in delati roboto svojim višjim, ki so mu dali zemljišče samo nekako v najem ali zakup, a da je ostalo last vedno še plemenitnikova in skoz njega kraljeva; ti plemenitniki so bili pa zavezani dajati kralju svoj del. To gospodarstveno razmerje so imenovali «fevdstvo.» Kako so torej prenesli to fevdstvo na Slovence? Nova doba je napo6ila gorotanskim Slovencem, ko so jih podiarmili Franki, (ki so bili pa takrat ne ve6 Germani, ampak do malega v jeziku že polatinjeni — Francozi.) Njih oblastniki so si usvojili deželo in nje prebivalce ter oboje razdelili mej soboj. Kdor se jim je uprl, zasužnili so ga, da je robotal na polju ali opravljal domača dela. S6asoma so porobili na osnovi Jevdstva malone ves narod, 6e prav so mu pustili stan in svet, dom in zemljo. Sužnjim kmetom je bila dolžnost, da so razen potrebnega živeža oddajali grajš6aku vse pridelke in obrodke. Sužnjik je bil graj86aku stvar, s kateroj je ravnal po svojem razsodku, kakor z drugoj stvarjd imovine svoje; smel ga je kakor živino prodati, zamenjati, podariti in ga preseliti drugam. Vrh tega je bila sužnost dedna in je prehajala od roda do roda. Težki jarem prvotne sužnosti je zlajšalo blaže6e krščanstvo (kajpak polagoma, s tem, da je delovalo na um in srce in plemenitilo duha). Ako ta ni priznal sklenenega zakona, tedaj ni bil veljaven (po državnih postavah); celo pravico je imel (od države, od sv. vere kajpada ne), razvezati zakonca in prodati družo. Ta in še marsikatera druga surovost se je kon6ala, ko se je vkrepilo in (tudi v javnem življenju) uveljavilo k a t oIi6anstvo. Najprej je zahtevala katoliska cerkev, da so se sklepali zakoni po cerkvenih zapovedih, in papež Adrijan (umrl 1159. 1.) je izrekel odlo6no, da se zakonski robovi (sužnji) ne smejo razporo6ati. Odslej so prenehale samovoljne razveze poročenih sužnikov, in njih otroke so priznavale za zakonske. Le jedna dolžnost je vezala zaro6ence: morali so grajš6aku za ženitveno dovolitev plačati ženitnino (neki davek). Toda ne samo njim, ampak tudi grajŠ6akom je bilo na korist, da se je sužnim kmetom zlajšalo breme. Kmetje, s katerimi se je ravnalo kruto in trdosr6no, pobegnoli so v mesta in trge ali pa so se zatekli k pravi6nejšim grajš6akom. Kolikor ve6 kmetov je pobegnolo, toliko ve6 je izgubil grajš6ak dohodkov. Da so sužnji kmetje mnogokrat uhajali v mesta in trge, o tem pri6ajo vedne pritožbe kranjskih vlastelinov (grajš6akov.) Ako je torej hotel grajščak sužnika pridržati zemlji svojej, moral se je odre6i nekaterim preobteževalnim pravicam. Prepustil mu je del zemljiških prihodkov, in odslej je bilo pridnemu hranlivemu kmetu sploh mogo6e, pridobiti si osebno posestvo, s katerim ie smel ravnati po svojej volji. Ali tudi to olajšilo ni zadovoljilo kmeta; zato so morali vlastelini Se dovoliti, da je prehajala pravica do zemljiškega uživanja na njegove otroke ali sorodnike. Od 13. stoletja so bila tudi že vsa zakupna zemljišča dedna; grajš6ine so le jemale od dedi6a najdebelejšega vola, od vdove najlepšo obleko za mrtvaš6ino, kakor se še dandanes davek pla6uje od dedš6ine. Še bolj se je uredilo razmerje mej kmetom in grajš6akom, ko so jeli zapisovati dolžnosti in davš6ine podložnikov v grajš6inske urbarje. V teh so bili natan6no zaznamovani davki, ki jih je moral pla6evati podložnik grajš6aku, in tudi, kakSno tlako in koliko dnij je moral vsakdo tla6aniti. Kar se je določilo, vezalo je nje in tudi dedi6e. Naposled so se toliko zboljšale razmere tla6anov gled§ na davš6ino, tlako, posedbo, užitno svojino in dedinsko zapustitev, da je bilo mej kmetom slobodnikom in tla6anom le malo razlo6ka. Ko so se pravni odnošaji tako uredili in določili, se je kmetiški stan naglo okrepil. Že v začetku 13. stoletja stoje povsod sela, vasi in majhni trgi; zemljo v najodležnejših dolinah in na visokih planinah so ukoriščali. Kmetje, razvrš6eni po srenjah, imeli so svoje zbore, pri katerih so se 6itale njih pravice in dolžnosti in razpravljale njih težnje in pritožbe. Ako je bilo treba poravnati prepire, sestavili so posebne navode (komisije), pri katerih so sodelovali njih zastopniki. Prvo mesto v občanih je imel župan, ki je branil pravice posameznih kmetov proti grajš6akom*. Tako se je tedaj priboril kmetovalec pod milim in dobrohotnim okriljem sv. cerkve dokaj prijetno bivanje na svetu. Kako dalje in kako drugi, zvemo prihodnji6. J. M. Kržišnik.