I..........................................................? Dopisi, i...........................:.............................¦ Na vidov dan, 28. junija, velik koncert pevskega društva v Ptuju. Dramatično društvo v Ptuju je priredilo v nedeljo dne 13. junija t. 1. vprizoritev narodno igre Domen. Grajščak, živeč med slov. ljudstvom, je storil greh na slovenskem revnem dekletu. Sad tega greha, svojega nezakonskega sina Domna preganja, ter zlorablja svojo oblast proti njemu, da bi se ga rešil, ter s tem otresel svoje sramote. Najdejo se maščevalci, ki nečloveškega očeta uničijo, ubogi nezakonski sin Domen pa doseže srečo z izvoljenko Anko, hčerko poštene premožne slovenske grče kmeta Jureca. Najboljše je pogodil vlogo mladi g. Kaukler, ki ni igral, temveč živel svojo vlogo. Tudi sicer so se predstavitelji igre potrudili in so nam nudili mnogo lepih scen. Duševni boji Domna so bili mestoma podani brez prazne teatra-like globoko čustveno. Tudi druge vloge so bile večinoma v prav dobrih rokah. Videti pa je bilo, da je ta igra težka. Tu in tam je kljub skrbnosti manjkalo režiserja. Hvaležni smo društvu za vprizoritev, ki nas je uvedla v romantično Jurčičevo dobo ter nam slikala zanimivo če tudi britko duševno in socijalno življenje tipov takratne družbe t. j. graščaka, trdnega kmeta in zanifievanih revežev. Mestna glasbena šola je priredila preteklo nedeljo popoldne „Pomladanski izlet" s svojimi gojenci v Rogoznico k Bračiču. Navzlic dvomljivemu vremenu odkorakali so gojenci in gojenke glasbene šole, katerim so se pridru- j žili telovadni naraščaj in gojenci dijaškega doma, kjer ima šola začasno svoje prostore, z mestno godbo na čelu v lepem redu skozi mesto proti Rogoznici. Med potoma je skušal dež uničiti vesele upe mladih lic, tudi na cilju je še rosilo. ni pa trajalo četrt ure in obsežni in okusno okrašeni vrt nam je nudil sliko otroškega sejmišča. Nsbo se je usmililo in solnce se je zasmejalo. Ob zvokih polnoštevilne mestne godbe razvila se je v kratkem času neprisiljena in prijetna zabava. Otroški zbor je zapel nekaj lepih pesmic in žel pohvalo; tudi dijaški zbor (moški in mešani) nas je razveselil z več pesmimi. Mnogobrojni vdeleženci iz Ptuja in okolice so s posebnim zanimanjem sledili vajam otrok-telovadcev in bili presenečeni ob nastopu malih plesalcev, ki so tako koreogra-fično natančno in ljubko izvajali težki češki narodni ples „Besedo." Želi so burno priznanje. Med sporedom je mladina skoro oblegala šotore, kjer so skrbele naše dame in gospodične za telesni blagor. Šotori za pecivo, cvetice, koriandoli, za šaljivo pošto in srečo-lov so bili hitro prazni, le šotor za brezplačno pogoščenje je dolgo vstrajal s svojo obsežno zalogo. Kavarna pa, ki je nudila odraslim okrepčila, ostala je še pozno v noč polna zadovoljnega občinstva. Točno ob osmih zvečer odkorakala je zopet vsa mladina z godbo na čelu vesela in v najlepšem redu nazaj v mesto. V imenu mladine smatramo za svojo dolžnost izreči na tem mestu našo posebno zahvalo in priznanje ravnatelju glasbene šole g. Engererju, ki se je z vso vnemo trudil za prireditev tega mladinskega izleta, istotako pa tudi vsem drugim, posebno pa našim damam, ki so vstrajno skrbele za prireditev šotorov in vsem darovalcem jest vin in daril za srečolov. Okrašenje vrta in šotorov so preskrbele gospodično iz Rogoznice in zaslužijo za svoj trud prav posebno priznanje. Da je tudi gospod Bračič z znanim navdušenim veseljem za vse lepo in dobro z vsemi silami pomagal k prireditvi, nam niti ni treba še posebej omenjati. Želimo le, da si mladina ohrani v lepem spominu prvi skupni zlet in naj jednakega priredi zopet prihodnje leto. Krajevna organizacija JDS v Ptuju je s pismeno vlogo opozorilo predsedništvo deželne vlade in drž. pravdništvo na ustanovitev Siidmarkine skupine „Gau Unterland", ki so jo ustanovili naši renegatski ubežniki v Gradcu. Naša organizacija je zahtevala iz državnega in narodnostnega stališča najstrožje postopanje proti prizadetim. Napovedujemo boj našim sorojakom nemškega jezika, če zvemo le za najtanšo nit med njimi in ve-leizdajalci v Gradcu. Predavanje. G. okrajni zdravnik dr. Vrečko je imel dne 2. junija 1920 v Narodnem domu znanstveno predavanje o učinkih alkohola. Brez pretiravanja nam je zanimivo naslikal dobre, posebno pa slabe strani tega velikega sovražnika človeštva, od katerega čutijo posledice v prvi vrsti revni sloji. Žal nam g. pradavatelj ni poslal predavanja v ponatis, bilo bi za širje kroge zelo poučno. Središče. Dne 6. junija se je vršil pri nas orlovski tabor. Molče bi prezrli to prireditev, če nas ne bi nikdo izzival. Da služi klerikalcem ,,Orel" le kot sredstvo za strankarsko agitacijo, to je že obče znano in ne j bi bilo treba dopisniku ,,Slov. Gosp." tega posebno povdarjati; tudi mi pustimo veselje nad ,,velikanskim" uspehom, katerega je na-I slikal v svoji bujni domišljiji. Zanima nas le j telovadba, katero bi moral ,,Orel" kot telov. | društvo v prvi vrsti gojiti in tu moramo kon-i štatirati, da se je javni nastop, vkljub vsem i hvalospevom, popolnoma ponesrečil. Vdeležba ! je bila za „orlovski tabor" zelo slaba in trditev, da je že več ko polovica Središča v klerikalnem taboru, gotovo dokazuje dejstvo, da je visela v celem trgu samo ena zastava i in še ta na društvenem domu. Ob zvokih: | „Regiment po cesti gre" in „Šumi Marica" j smo videli izvajati skrajno priproste in eno-! lične vaje, brez vsake notranje vezi, katerih i niso mogli obvladati, dasiravno so bile zelo j lahko. Pri vsaki točki ista strašna muzika, | isti enolični gibi in vedno nove napake : to i je bil spored celega nastopa, katerega so neprestano motili razni govorniki. Edino prosto ! vaje članov, ki so bile posnete po sokolskih, | so bile bolj slikovite in tudi nekoliko težje, ¦ zato pa je bila tudi njih izvedba najslabša. i Predtelovadcem in predtelovadkam posebej | svetujemo, da si nabavijo še zadej oči, da j bodo vedno drug drugega videli in jim ne bode treba vratov zvijati, če se že tako enostavnih vaj ne morejo naučiti. Nazadnje je postala stvar godcem predolgočasna in pri odhodu naraščaja s telovadišča so zaigrali veselo „Sokolsko koračnico." Sledilo je gro-movito ploskanje in klici : Živijo godba, živijo ,,Sokolska koračnica." Ta dogodek je j očividno zbodel dopisnika, da nas1 je napadel, ker je bil pač najlepši dokaz, kakšnega i mišljenja je bilo občinstvo. Najboljša točka so bile proste vaje članov s palicami, katero so iz previdnosti opustili, ker so se pri do-pold. skušnji s palicami skoraj pobili. Pohvaliti moramo tudi previdnost srediških „Orlov", ki se na svoji domači prireditvi niso vdeležili telovadbe na orodju in so pustili, da so se samo gostje blamirali. Razen enega, kateremu se je poznalo, da je bil vzgojen v sokolski telovadnici, bi bili lahko sledili vsi drugi lepemu vzgledu srediških tovarišev in se postavili med razočarane gledalce. Telovadbi je sledila prosta zabava, ki se je vsled pomanjkanja vdeležencev v eni uri končala. „Liberalna gospoda." Konj ga Udaril. Dne 28. maja dopoldne je konj gostilničarja Janeza Limanška iz Slovenje vasi v hleva gostilne Straschill na Bregu tako močno v hrbet udaril, da je na mestu mrtev obležal. Ponesrečil. Dne 29. maja popoldne padlo je na zidarskega vajenca Antona Reberniška iz Mestnega vrha, ki je bil zaposlen v tovarni za usnje na Bregu, nekaj opeke iz 3 m višine ter ga na glavi tako poškodovalo, da so ga morali takoj v bolnico odpeljati. Konj splašil. Dne 1. junija opoldne spla-šil se je konj posestnika Jakoba Stabuca iz Bratonečič na poti iz Ptuja proti Ormožu vsled nekega avtomobila, ki je z največjo naglostjo vozil mimo vprege omenjenega posestnika. Pri tem je bil voz Stabuca znatno I poškodovan in tudi konj ranjen, sam pa je j bil na nogah lahko poškodovan. Posestnik | avtomobila se še ni mogel izslediti. Hajdin. Šolsko vodstvo poroča, da so darovale za revne učence hajdinske šole gospa Franja Mahorič iz Ptuja 40 K, gospa dr. Ema Gosakova iz Ptuja 80 K, gospa Kristina Rotova iz Maribora 100 K namesto venca pokojnemu sorodniku Antonu Pezdiček, za kar se izreka najiskrenejša zahvala.