mmm Največji alorensld dnevnik v Združenih državah h a z n Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Lis£ slovenskih delavcev v Ameriki. largest Slovenian Daily in || the United States. ® Issued every day ezcept Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 246. — Stev. 246. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 21, 1935. —PONEDELJEK, 21. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII. 31. OKTOBRA ZAČNE GOSPODARSKI BOJKOT ITALIJE V provinci Ogaden se bo vnela odločilna bitka GREEN ZOPET PREDSEDNIK __FEDERACIJE 2e enajstič predsednik delavske federacije. — John Lewis se je stepel s predsednikom mizarske unije. ATLANTIC CITY, X. J., 20. okt. — William (Jreen je bil soglasno in zaporedoma enajsti«" izvoljen za predsednika A-merican Federation of Labor. Xavzlic vročim bojem je o-značil Green sedanjo konvenci-jo kot najbolj zgodovinsko v 5.> letih obstoja delavske fede-racije. Ker so ostre debate končane — je rekel Green — naj posamezne unije pozabijo na svoja nasprotja in naj delujejo složno v skupni borbi proti vsem nasprotnikom organiziranega delavstva. Predsednik United Mine Workers of America, John L. Lewis je federacijo in njenega predsednika Greena tekom debat ostro kritiziral in očital, da s«> je federacija do sedaj le malo pobrigala, da bi organizirala 35,000*000 ameriških delavcev. Xavzlic temu pa je Lewis predlagal Greena za predsednika in je bil soglasno izvoljen. ATLANTIC CITY, X. J., 20. okt. — Konvencija je zašla v velik nered, ko sta se dejansko spoprijela predsednik pre-mogarske unije John L. Lewis in predsednik mizarske unije William Hutclisson. Ženske so pričele kričati in seja je bila začasno prekinjena, ko sta se Lewis in Ilutchr son v sporu glede industrijskih in strokovnih unij pretepala sredi dvorane vpričo 500 delegatov. Hutcheson, ki je visok in močan, je krvavel iz ust, ko ga je Lewis, ki je nekaj palcev nižji od Hutchesona, z levico udaril v obraz. Pretep se je pričel po vroči debati glede industrijske unije delavcev v tovarnah za gumi j. Hutcheson je tekom debate proti Lewisu postal oseben ter rabil proti njemu žalitve. Lewis je vstal in počasi šel proti Hutcliesonu ter mu položil roko na ramo. Izmenjala sta nekaj ostrih besed, nakar je Lewis vdaril predsednika mizarske unije. Delegati so priskočili in oba ločiti. Po pretepu je Hutcheson šel iz dvorane, Lewis pa je ostal. Delegati, ki so stali blizu obeh nasprotnikov, zatrjujejo, da je Lewis, ko je položil roko na Hutcbesonovo ramo, rekel, naj bo spor pozabljen, toda Hutcheson mu je osorno odgovoril, nakar ga je Lewis z levico udaril v obraz. Hutcheson, ki ni pričakoval udarca, se je opotekel in zadel ob steber in HUD POTRES V HELENA, _MONTANA Potres so čutili v štirih državah. — v Heleni ste bili dve osebi ubiti. Poslopja porušena. — -Škoda več milijonov dolarjev. HELENA, Moot., 20. okt. — Ves teden je bilo prebivalstvo Helene v sled neprestanih potresnih sunkov zbegano, v petek zvečer pri 60. sunku pa so se pričela rušiti poslopja in požar je nastal na več krajih. — Dve osebi ste bili ubiti, 9 jih je bilo nevarno poškodovanih, mnogo pa jih je bilo lahko ranjenih. Mestni inžinir Oscar Bear-sem je po pregledovanju naznanil, da je najmanj 200 liiš tako poškodovanih, da v njih nI mogoče stanovati, več sto drugih je treba popraviti in več velikih poslopij je treba popraviti ali porušiti. Med podrtimi poslopji je tudi nova šola, ki je bila zgra-jena letošnjo pomlad s stroški $250,000. Stene hiš so se rušile na ulice, ko je prestrašeno prebivalstvo bežalo iz mesta. Za nekaj časa je bilo celo mesto v teini. Skoro cela zapadna polovica Montane je čutila potres. Poročila o potresu so prišla iz Bozeman, Butte, Billings, Missoula, Shelby in več drugili manjših mest od Yellowstone National Parka pa do kanadske meje. Manjše potresne sunke so čutili v Walla Walla, Wash., in v Lewistoii, Boise in Mos-coa, Idaho. VOHUNI NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, Madž a r-ska, 19. oktobra. — Kakor je razvidno iz obravnave pred vojnim sodiščem, je Madžarska polna vohunov, ki skušajo izvedeti za vojaške tajnosti. Neki jugoslovanski državljan, nek madžarski desetnik in nek veleposestnik so med petimi osebami, ki so bile zaradi vohunstva obsojene na zapor od 3 do 5 let. JUGOSLAVIJI PRETI PREOBRAT Jugoslovanski fašisti dvigajo glave. — Poslanska zbornica bo izvolila novega predsednika. BEOGRAD, Jugoslavija, 20. oktobra. — Razširjene so resne vesti, da bo prišlo v Jugoslaviji do fašističnega preobrata, katerega bodo izvršili jugoslovanski fašisti pod vodstvom Josipa Kostiča skupno z Jev-tičevo narodno stranko in diktatorjem generalom Zivkovi-čcm. Strmoglaviti hočejo Sto-jadinovičevo vlado in prevzeti diktatorsko oblast. % V parlamentu bo jutri izvoljen novi predsednik in pri tem si bodo različne |»olitične stranke merile svoje moči. Vladni kandidat je minister Mirko Ivomenovič, kandidat Jevtice-ve opozicije pa je prejšnji predsednik Cirič. Četudi vladni krogi upajo, do bodo z majhno večino izvolili svojega kandidata, vendar so drugi politični krogi uverjeli i, da bo opozicija proti ministrskemu predsedniku Ntojii-dinoviču dovolj močna, da ga porazi. Ena stvar pa je gotova : vlada ne more več računati na stalno večino v parlamentu. Resnica je, da po ustavi vlada ni odvisna od parlamentarne zaupnice, toda pod sedanjimi razmerami bi nezaupnica zelo omajala stališče kabineta. KITAJSKA JE POSVARILA JAPONSKO Maršal Cen kritizira severno Kitaljsko. — Južna Kitajska se bo postavila v bran proti Japonskemu vpadu. ko se je obrnil proti Lewisu, ga je Lewis zopet udaril s tako silo, da je padel čez mizo, ki se je preobrnila in Hutcheson se je zvalil po tleh. 1 'Na ta način se spori ne poravnavajo," je rekel Green. 14Rekel je proti meni žalilne besede, katerih od nikogar ne sprejmem," je odvrnil Lewi*. '4Tega nisem vedel," je rekel Green. Lewis nosi na svoji levici velik zlat prstan, s katerim je najbrže Ilutchesonu zadal rano na usta. OBMEJNI SPOR NI PORAVNAN Rusija ne bo dovolila, da bi obmejni spor zaspal v japonskem zunanjem uradu. — Japonci so u-bi!i ruskega častnika. MOSKVA, Rusija, 20. okt. — Ruska vlada ne bo dopustila, da bi rusko-mandžurski obmejni spor zaspal v japonskem zunanjem uradu, kar je razvidno iz zadnjega uradnega poročila, ki je bilo izdano ob 11.30 ponoči. Šele sedaj je bilo uradno naznanjeno, da je bil 12. oktobra v spopadu med rusko obrne,pno stražo in japonsko - mančuku-ansko četo ustreljen poveljnik ruske straže Kotelnikov. Ranjena pa sta bila podpoveljnik ruske straže in nek vojak. Po zatrdilu zunanjega urada je 40 ma-nčukanškili vojakov pod poveljstvom japonskega častnika prišlo nad dva kilometra v rusko ozemlje in je zadelo na 20 ruskih vojakov. Poročilo pravi, da je bilo ranjenih tudi nekaj Mančukuan-cev in Japoncev. Do tega spopada je prišlo blizu Nove Alek-sejevke. Vsled novega obmejnega spopada proti kcrncu prejšnjega tedna je ruska vlada poslala Japonski oster protest, na katerega pa japonska vlada še ni odgovorila. EKSPLOZIJA NA LAŠKEM PARNIKU Na parniku Ausonia se je razletel kotel. — Angleški mornarji so rešili potnike. — Sedem mornarjev je bilo ubitih. GOSPODARSKI BOJKOT BO UNIČIL 70 ODSTOTKOV LAŠKE TRGOVINE POGAJANJA ANGLIJE IN ITALIJE Konec premogarske stavke. KANTON, Kitajska, 20. okt. — "Ako bo Japonska skušala vpasti ali prodirati proti jugo-zapadu, se bo kantonska armada postavila v bran," je rekel maršal Čen Oja-tang, govoreč o zunanjih in notranjih problemih. Maršal Čen, ki je diktator polodvisne katnonske vlade, je ostro kritiziral nankingško via do, ker se ni postavila proti Japonski, ko je v juniju zahtevala posebne pravice v petih severnih kitajtskili provincah. "Jugozapad ne bo nikdar priča obnovitve dogodka," je rekel maršal Čen, "ko je nad 100,000 kitajskih vojakov brez vsakega strela izpraznilo velikansko ozemlje in se pokorilo zahtevam poveljnikov japonske armade. Prebivalci ju-žnozapadne Kitajske kot osta- NEWTON, Anglija, 20. okt. — Po 177 urah pod zemljo se je 90 premogarjev v Nine-Point rudniku vrnilo na površje ter je bila s tem končana velika premogarska stavka, ki se je razširila po rudnikih Walesa. Premolar ska federacija za "Wales je odredila, da se stav-karji vrnejo iz rovov, ko so lastniki rudnika obljubili, da sta v;kar j i ne bodo kaznovani. Vprašanje glede zvišanja plač za 50 centov na dan še ni rešeno. A LE K S A N DR IA, Egi p t., 20. oktobra. — Mornarji z angleških bojnih ladij, ki se nahajajo v aleksandrijskem pri- ! stanišču, so hiteli na pomoč potnikom in posadki italijanskega parnika Ausonia, ko se je razletel parni kotel in je ta koj nastal na parniku požar. Parnik Ausonia, ki ima 13 tisoč ton in je last Tržaškega Llovda, je bil na redni tedenski vožnji iz Trsta v Aleksandri j o. Parnik je stal izven pristanišča, čakajoč na carinsko preiskavo, ko je nastaia strahovita eksplozija v notra njosti parnika. Angleške bojne ladje v pristanišču so slišale eksplozijo in so takoj poslala mornarje Ausoniji na pomoč. Pol ure po eksploziji je bil zadnji potnik odpeljan s ponesrečenega parnika, ko je požar ravno dosegel potniške kabine. Sedem mož v strojnici je bilo takoj ubitih in ravno toliko ranjenih. Angleški mornarji so rešili 220 mož posadke in 35 potnikov, katerih nikdo ni bi! ranjen. Po prvi eksploziji je nastala druga eksplozija tanka za olje, nakar so plameni objeli ladjo. Angleški mornarji so splezali na parnik in z maskami reševali ljudi. Italijanski konzul v Aleksandri ji je v svojem poročilu na poslanika v Kairi zelo pohvalno omenjal reševalna dela angleških mornarjev. LJUBAVNE POVESTI ZA STARKO LOS ANGELES, Cal., 19. oktobra. — Mrs. Cadelle Bryant, ki je bila rojena v pokritem vozu na kraju, kjer danes stoji Indianapolis, je dopolnila svoj 101. rojstni dan. Mrs. Bryant se posebno malo zmeni za avtomobile in tobak. Toda še vedno rada bere ljubav-ne povesti. li del kitajskega naroda, ljubijo mir, toda, če treba, se bodo borili za obrambo svojih pravic in svoje svobode," NEMČIJA GRADI SUBMARINE BERLIN, Nemčija, 16. okt. — Po najnovejših vesteh je Nemčija do sedaj že zgradila 21 submarinov, četudi je vlada šele v marcu objavila, da jih bo pričela graditi. Vsi so po 250 ton, toda pozneje bodo gradili submarine po 600 ton. Po angleško-nemški mornariški pogodbi je Nemčiji dovoljeno zgraditi dve bojni ladji po 26,000 ton in dve križarki XX) 10,000 ton. Torpednih čolnov in rusilcev Še niso pričeli graditi. Delo na bojnih ladjah naglo napreduje v ladjedelnici v AVil-helmshavenu. Pri delu je zaposlenih 12,000 delavcev, ki delajo ponoči in podnevu. Poleg tega ima Nemčija tudi 15 "brzih čolnov" s cevmi za torpede. italijani obkoljeni Jezdeci, ki so dospeli včeraj v abesinsko mesto Dessye, so povedali, da so vojaki iz rodu Danakil v.-ničili vse zveze med 700 Italijani ter glavno italijansko armado. Dvesto Italijanov so usmrtili ter zaplenili precej vojnega materijala. Italijanski oddelek je bil obkoljen jugovzhodno od gore Musa Ali. nalezljive bolezni Vsak dan odhajajo iz italijanskih pristanišč ladje z vojaštvom, namenjenim za abesinsko fronto, hi vsak dan se vračajo v pristanišče ladje, na katerih so ranjenici ter vojaki, ki so zboleli na mrzlici in drugih tropičnih boleznih. gospodarski bojkot Generalni odbor Lige narodov, ki ga tvorijo zastopniki dvainpetdesetih držav, je včeraj glasoval za generalni bojkot italijanskega blaga. Ta odredba, ki je najbolj drastična v zgodovini Lige narodov, bo zmanjšala italijansko trgovino za celih sedemdeset odstotkov. Vsled nje bo bodisi direktno bodisi indirektno prizadeto vse italijansko delavstvo. Mussolini ima deset dni časa za premislek. Bojkot stopi v veljavo dne 3 1. oktobra. Liga narod dv je prepričana, da bo izvedel bojkot porazen vpliv na italijansko gospodarstvo in da bo začel Musso-ini razmišljati o miru. Italija si ne bo mogla nabaviti potrebnega materijala za nadaljevanje vojne. odločilna bitka V jugovzhodnem delu Abesinije se pripravlja odločilna in najbolj krvava bitka sedanje vojne Italijanska armada, ki namerava prodirati v treh smereh, bo naletela na pol milijona izbranih cesarjevih _vo jako v. Laški letalci letajo zelo nizko in skušajo s strojnimi puškami preprečiti koncentracijo sovražnikov. Bombe se niso obnesle, ker preveč stanejo in povzročijo premalo škode. sedem laskih letal poškodovanih Mussolinijev zet grof Galeazzio Ciano, ki je prvi vprozoril bombni napad na Adowo, je priznal, da se je sedem velikih laških letal močno poškodovalo, ko so pristala. (Po mnenju poročevalcev, je treba to grofovo priznanje tako tolmačiti, da so se letala razbila.) povečanje laske armade Italijanska armada bo kmalu štela milijon dve-stotisoč mož. V kratkem bo pozvan pod orožje najnovejši letnik rekrutov. Do božiča se bo število laških vojnih letal podvojilo, tako da jih bo imela Italija 3,500. anglesko-italijanska pogajanja V Londonu se vrše tajna pogajanja, kako bi bilo mogoče obnoviti prijateljstvo med Anglijo in Italijo ter končati vojno v Vzhodni Afriki. Anglija bi bila pripravljena ponuditi Italiji nekaj abesin-skega ozemlja, dasi je abesinski cesar odločno proti temu. V imenu Anglije se pogaja tajnik za vna-nje zadeve sir Samuel Hoare, v imenu Italije pa po slanik Dino Grandi. mesto makale — cilj italijanov Prihodnji cilj italijanske armade je mesto Ma-kale, ki ga nekateri imenujejo "abesinski Verdun**. Leži šestdeset milj južno od Adowe, sredi gorovja. V njem je glavni stan Ras Seyouma, vrhovnega poveljnika severne armade. [ New York, Monday, October 21, 1935 777f; LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A. 44 Glas Naroda t Vpepk Sakaer, President and Fobllahad by ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY L Benedik, Trees. ^ <* twin—p gfl ttae oorpomtloa and iMmm of »bore officers: if W- lMh fXn*. ntf-A ef MmSZZul New Yfk City. N. "GLAS NARODA" (Veiee al IIm Peaple) Bx—pt Snadey* end Holiday •a pol ta Wit Ba New1 York ■afceloltCo f7 ZM POl • •••••nvmojem m.m mm« Za lnoaematro m.«|» Mo ...... |7jM Za pol leta............fUO Snbacrlption Yearly $0.00 Advertisement on Agreement _gjg Naroda" lahaja Teatl dan lsraerniT^edelJ hi praanlkOT- ItopUl brea pod plea in osebnosti ae ne priobCujsjb. Denar naj m bULgoToU poiUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da n mn tudi preiinje MyalUCe najCMpl. da hitreje najdemo neator^f " "GLAS NARODA". SI« W. 18th Street. New Yecfc. N. >: CHeisea I—8878 CESARJEVA NAVODILA Ko je odhajajo na fronto stotisoč abeshiskih vojakov, jim je dal cesar Haile Selassie sledeča navodila: — Ne bojujte se tako kot ste se včasi. Nikdar ne na padajte v množicah sovražnika. Ravnajte se natančno po navodilih svojih voditeljev. Borite se premišljeno, kajti če vas dobi sovražnik v roko, vas bo dobesedno sežgal. — Ce vidite sovražno letalo, se skrijte v džungli. Vsi^ vojaki, ki imajo dobre puške, naj streljajo na letalo. Ne polite .svojih belih plaščev. Vaša obleka naj bo umazana, da vabo težje opaziti. In cesar je dostojanstveno dostavil: — Vsak Abesinec bo imel dovolj prilike, da zasadi svoje kopje v sovražnikova prsa. Abesinci se bodo torej posluževali proti Italijanom guerilske vojne. To se pravi, da se bodo razkropljeni skrivali po grmovju; da bodo prekinjali zvezo med sovaržnimi kolonami da bodo opazovali z dreves in gorskih višin gibanje sovražnih oddelkov in napadali male skupine. • Abesince vežbajo belgijski, švedski in turški častniki, katerim se zdi ta način bojevanja najbolj primeren. Vojna bo dolgotrajna in bo veljala Italijane silno dosti denarja. Anglija je proti Italiji precej zaropotala, toda kjer je veliko grmenja, ni prav posebno dosti toče. Angleži so preveč previdni, da bi se spuščali z Italijanom v vojno, dasi Italija resno ogroža angleško posest v Afriki. Italijanska kolonija Libija meji na Egipt, in kdor je gospodar jezera Tana v Abesiniji, je tudi gospodar reke NI, ki je za ves Egipt življenske važnosti. Anglija čaka in dovoljuje Abesincem, da branijo svoje ter s tem tudi angleške interese v Afriki. Precej presenečenja je vzbudila vest, da se je vrhovni poveljnik laške armade, general de Bono spri z Mussolini jem in da je prosil za upokojitev. To je le malo verjetno. De Bono in Mussolini sta preveč previdna, da bi kaj takega zaupala časniškim poročevalcem. Italijani počivajo pri Adowi in se pripravljajo na nov pohod. Toda na južni fronti v Ogadenu se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Nenadoma je začelo deževati, kar ni v sedanjem času običaj. Vsled globokega blata in razmočenih tal ne more infanterija naprej, še manj pa tanki. Na jugu je začela Italijanom slaba presti. Tamkajšnji armadi preti velika nevarnost, kajti brez dvoma se bodo Abesinci glede bojevanja točno držali cesarjevih navodil. Musolinijeva prerokba, da bo Abesinija v treh mesecih zavzeta, je bila prenagljena. Ce bo šlo tako naprej kot se je začelo, niti po treh letih ne bo. V treh letih ali še prej se pa utegne tudi v Italiji marsikaj izpremeniti. MGmffliidiciKAitr:' i!H-:h* .;iui^*uiB^iuri^i0imn:im^4uimiii!i!BniBmiiimiu^ Važno za potovanje. Kdor i« namenjen potovati v «*ar» krat ali dobiti koga Od tam, je potrebno, da jo poučen v vseh stvareh. Veled naio dolgoletno ekuiujo-Vam eameremo dati najboljia pojaeuHa in tudi vee potrebno preskrbeti, da jo potovanja udobno in hitro. Zato eo eaupno obrnite na nas ea vsa pojatuXm. Mi preskrbimo vH, Mi« prošnjo tš povratna dovoljenja, potne liete, vieeje in »ploh vee, kar jo oa potovanj* potrebno v najhitrejšem času, in kar jo glavno, aa uajmanjie etroike. Si Nedrtavljani naj ne odlaiajo do tadnjega trenutka, kar. prodno m dobi ie Washmgtona povratno dovoljenje, MM*MW* TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHte torej takoj ta bresplačna navodila 9* mootavlja-«0 Tam, da boste poceni m udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street NewYorfcN. Y. ' ZEMLJA GA JE ZADUŠILA ; MARIBOR, 7. oktobra. — Še je v žalostnem spominu velika tragedija Avgusta Kel-nariča, ki se je v juniju zaT dušil pri koj>anju vodnjaka na Pobrežju. Listi so nato poročali še o nekaterih sličnih tragedijah. Zdaj pa je prispela v Maribor novica , da je-postal žrtev kopanja Štefan Srak na Ivanjci. Kopal je v gramoznici. Nenadno pa se je zemlja vsula, ubogi Srak je izginil pod plastjo in se zadušil. V bližini ni bilo nikogar, ki bi mu mogel pomagati. Šele čez čas so ga mrtvega potegnili izpod i le be le plasti. SMRT NAJSTAREJŠEGA NADUCITELJA KRKA,, 8. oktobra. — Umrl je najstarejši nadučitel j v Sloveniji . Po kratkem bolehanju se je v visoki starosti 92 let preselil v večnost Ivan Lobe, ki ga je poznala vsa Dolenjska, pa seveda tudi vsi starejši pionirji prosvete po Sloveniji. Po rodu je bil iz Hinj pri Žužemberku. Do učiteljskega poklica se je priboril z lastno vnemo in zasebnim učenjem in je prvo službo nastopil leta 1861. v Ambrusu. Od tu je bil prestavljen v Poljane pri Novem mestu. Že po nekaj mesecih je prišel 1.1878. na Krko kot definitivni učitelj in je tu ostal do upokojitve 1903. Polnih 4J let je torej uspešno deloval v šoli in izven nje. Postal je oče sadjarstva v Krški dolini, posegal je pa tudi sicer v javno življenje te pokrajine. Bil je ustanovitelj gasilskega društva in čebelarske podružnice, a ljudstvo je ve-dril kot najvnetejši pevovo-dja. Iz hvaležnosti za vse dobro delo ga je občina Krka že ob 80-letnici izvolila za častnega člana, STOJNICA ZA UKRADENO BLAGO MARIBOR, 3. okt. — Pi •ager-skim orožnikom so je posrečilo pojasniti zanimivo zadevo, ki je v naši kriminalni kroniki prava redkost. Odkrili so pravcato trgovino v Zagrebu, ki se je pečala samo s razpečavanjem ukradenih predmetov. Trgovino je organiziral in vodil neki posestniški in gosti Iničarski sin, ki je bil v lastni osebi tudi tatinski dobavitelj za vso ukradeno robo. V zadnjih mesecih so se silno množile tatvine okrog Slovenske Bistrice in Prage rskega. Posebno piko so imeli neznani tatovi na konjsko opremo, ki jo kmetje po navadi obešajo pred hlevi. Izginjale so z vagonov tudi velike dežne mm IMAMO V ZALOGI UBOJ SREDI MESTA MARIBOR, 2. okt. — V Slovenski Bistrici se je snoči pripetil dogodek, ki je globok pretresel celo mesto. V sredini mesta na cesti pred kovačnico tik mosta se je dogodil krvav •zločin ter je zahteval mlado j življenje. Okrog šestih zvečer so se srečali tam trije mladi fantje, delavec Maks Braučič ter polbrata Milan Mlakar in Anton Barbaric. Med Brauči-čem na eni strani ter obema polbratoma na drugi strani je nri-šlo do kratkega prerekanja, ki se je usodno končalo. Komaj je Mlakar vprašal Braučiča: "Kaj pa imaš z mojim bratom,*' se je v Braučičevi roki zasvetila ostrina noža in še preden se je Mlakar zavedel, je dobil dva bodljaja, prvega v desno stran prsi, drugega pa v hrbet med rebra. Obakrat je rezilo prodrlo v pljuča ter zadelo živijensjskovažne žile. Mlakar. je bolestno vzkliknil, nato pa^je zbežal proti domu. Na pragu domače hiše pa je omahnil in obležal ves v krvi.nezavesten. Takoj sta bila poklicnim zdravnika dr. Jagodic in dr. Čeme, ki pa sta ugotovila, da nesrečnežu ni več pomoči in je Mlakar ob pol 10 izdihnil zaradi notranje izkrvavitve. Bran-nič je po dogodku pobegnil, pa so ga orožniki kmalu izsledili in ga zaprli. Pokojni Mlakar je bil 20 let star, njegov ubijalec pa 24 let. Ozadje tragičnega dogodka je spor med Brau-čičem in pokojnikovim, polbratom Barbaričem. Braučič je pred vee ra jšn i m napadel Bar-bariča in ga oklofutal. Ko je sedaj snoči Mlakar poklical Braučiča na odgovor zaradi napadla, je postal žrtev podivjanega fanta. BLAZMKWE Pratike za leto 193$ Cena2Sc 8 poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936, ki izide prihodnji mesec. Cena 50 centov "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. P. Kennedy bo na mesto Mor-genthaua imenovan za zveznega zaklad niča rja. Poleg tega pa gre tudi glas, da bo mogoče newyorski guverner Lehman imenovan za zveznega za klad niča rja. PREBIVALSTVO SING-SINGA SE MNOŽI SING SING, N. Y., 18. okt. — Prebivalstvo državne kaznilnice v Sing Singu bo d*) Zahvalnega dne narastlo do 2500. V kaznilnici je sedaj 2280 jetnikov. Ko pa bodo jesenska sodišča izrekla svoje razsodbo, bo v kaznilnici do 2500 jetnikov. Peter Zgaga l!i!i!iltimtlllllll[llilH!^HIIIII!l([|lli^ii Obsojena zastrupi je-valka. Naši v Ameriki PREMEMBE V ROOSEVELTOVEM KABINETU ZAGREB, 4. okt. — V Zaje-čaru so obsodili doživljenjsko rob i jo lJjurdjo -Sokolovič iz Orešea. Djurdja je bila ločena in je živela v nekim I)jor-djevičem. Obtožena je bila, da je postopoma zastrupljevala z arzenom Djordjevičevega otroka. Ko je zvedela za strogo sodbo, >e je razjokala. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Farmer Joe Ceglar iz Nortii Perry, Ohio, se nahaja skoro smrtno ranjen v bolnici v Painesville, O., kamor je bil pripeljan, potem ko je bil nevarno zadet od -neke ženske voznice avtomobila. Aretirana je bila pozneje neka Pauline Hamilton, ki je povzročila nesrečo. Ceglar je v družbi z rojakom Frank Beretičem iz Madisona vozil grozdje v Cleveland. V bližini 290. ceste in Lake Shore Blvd., je Ceglar lista vil avto, da popravi pokrivalo na avtomobilu. V tem trenutku je zavozil v njega ob strani ceste avto omenjene Hamilton, ki je pa .takoj po nesreči odpeljala z vso naglico plahte in raznovrstno drugo i naprej, a so jo pozneje ujeli blago. Nobenega sledu ni bilo mi Hillerest Rd. Dočim Bere-o skrivnostnih tatovih, dokler tie ni dobil poškodb, ker «e je ni komandir orožniške postaje! tedaj -nahajal v sedežu avto na Pragerskem, Ivan Velikonja mobila, je pa Ceglar jako ne-pogruntal, da se tatvine pojavi-; varno poškodovan. Brezobzi r-jo vselej, kadar so opazili lju-| »o žensko so policisti v AVil-dje v tistih krajih imenovane- lowicku aretirali, a so jo polčloveka. Ta je bil zaradi ne-' zneje izpustili pod $500 var-poštenosti že večkrat kaznovan ščine. ter je 10. maja zapustil kaznil- * nico, v kateri je odsedel dve leti- Orožniki so dobljeno sled Po več kot pet-letni bolezni zasledovali skozi.do Zagreba, je premenila v Clevelandu pi-kjeri sta sedaj orožnika Dujmo- onirska slovenska žena Ana vič in Kožuh, ki ju je poslal po- Fortima, rojena Bradač, po do-veljnik iz Pragerskega, ugoto- mače ŽagaTjeva mati. Doča-vila, da ima tat na zagrebškem kala je starost 71 let. Pokoj-trgu stojnico, na kateri prodaja niča je bila rojena v Marinči izključno ukradeno blago. A- vasi, fara Krka, odkoder je tetirala sta ga in zaplenila pri dospela v Cleveland pred 47. pjem še štiri vreče ukradenega leti. blaga in veliko plahto za pokrivanje vagonov. Premetene- — m^mm ga uzmoviča sta prignala na Pragersko, odkoder so ga od- Naročite se na "Glas Naroda" eprmili v zapore mariborskega največji slovenski dnevnik v sodišča. Združenih državah. WASHINGTON, D. C., 20. oktobra. — Po Watshingtonu so bile raznesene govorice, d i se bodo v Roo.-eveltoveni kabinetu izvršile zelo važne iz-premembe, ko se vrne predsednik v Belo hišo. Te govorice napovedujejo naslednje izpremembe: James A. Farley bo odstopil kot generalni poštar in bo vse svoje moči posvetil svojemu delu kot predsednik demokratičnega narodnega odbora in bo vodil Rooseveltovo kampanjo za zopetno izvolitev. Trgovski tajnik Daniel C1. Roper bo imenovan za gene ralnega poštarja kot Farlevev naslednik. Predsednik Internati on a 1 Machinery Co., Thomas J. Watson bo imenovan za trgovskega tajnika mesto Roperja. Pisatelj in zgodovinar C. G. Bowers bo odstopil kot poslanik v Madridu in se bo vrnil v Združene države, kjer bo agitiral za Roosevelta. Zvezni zaklad ni čar Henry Morgenthau bo od-topil in bo imenovan za poslanika v Madridu. Bivši predsednik Securities and Exchange Commission J. Motenja v radio ta teden. Ker so se zadnjih šest mesecev tako pogosto ponavljal i nepojasnjena motenja v radio, je ravnatelj radio laboratorija v AVashingtorou dr. J. II. Del-linger pozval vse radio postaji1 in poslušalce po Združenih državah, da mu naznanijo vsako tako motenje, ki bi se pojavilo tekom tega tedna. Dr. Dellinger posebno prosi. da postajo in poslušalci pazijo na taka motenja od 21. do 25. oktobra, ker jih v teli dneh pričakuje. Vlada je od marca dognala, da se motenja redno ponavljajo in sicer na vsakih 5.'> dni, ali sedem tednov. Po mnenju znanstvenikov povzroča ta motenja solnce. Kot pravi dr. Dellinger, dolga poročila po radio nenadoma prestanejo za 15 minut, pozneje pa so zopt't jasna. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. t jugoslavijo Za $ 2.75____________________Din. 100 $ 5.15 .................. Din. 200 $ 7.25 ....................Din. 300 $IL75 ________________ Din. 500 $23.50 _ _______________ Din. 1000 $47.00 ........._______Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.25 .................. IJr 100 $ 18.20 .................... Ur 200 $ 44.00 .................. Lir 500 $ 87.50 .................... Ur 1000 $174.00_.................. Ur 2000 $260.00 .................... Lir 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CEJiE .PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI T 1 _______________ Zrn lspUUlo Tečjin sneskov kot sgoraj navetteno, bodld t dinarjih aU Urah dovoljujemo ie boljo pogoje. ISPLA&LA V AM2MSKIH DOLAKJIH la lsplaUU $ •.— Mate pealafti..........$5.fl lit.— " " ..........$10.88 Ilir- " - ...... ... 111. ..... ..... $21— ** ** ••••<■ i.... $11.20 ..........$01.80 Prejemnik Uolit v starem kraju iztfatilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZV^IJE^O PO CABLE LETTER ZA. PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY m Glas Naroda 916 WEST 18th STREET 9» NEW YORK. N. \. Sitna gospodinja je zmerjala svojo brhko služabnico: — Xak, draga moja, tako pa ne bo šlo. Vsak zvečer sto jite na pragu in z vsakim moškim govorite. Kar ne gre, ne gre. — Tako je treba, — ji je odvrnila poredno, — če hoče dandanes ženska dobiti moža. Ali ste vi svojega v loteriji zadeli f ¥ Za dekleta je doba od štirinajstih do šestnajstih let najbolj usodna in obenem tudi najbolj nevarna. In tako se je zgodilo, da je poklicala pametna in razso 1-na mati k sebi svojo petnajstletno hčerko ter ji važno rekla: — Draga moja, čas je, tla se s teboj pogovorim o raznih važnih življenjskih zadevah. Hčerka jo je začudeno pogledala, nato se pa prešerno zasmejala rekoč: — Mati, če o kaki stvari nisi dobro poučena, te jaz lahko poučim. * Žen.-ka je lahko še tako majhna, njen mož je še vedno za glavo nižji. * Zadnjič sem slišal rojakinjo v Downtownu, ki se je takole jezila na svojo prijateljico: — Res, da me je povabila na oheet, ampak ne grem, za noben denar na svetu ne grem Ta ženska sploh ne ve, kaj se spodobi. Ce nisem bila toliko vrtnina, da bi me povabila na krst svojega otroka, pa tudi na njeno oheet ne grem. * Kar čivkajo vrabci na >1 re-lii, vedo vsi ljudje. Edinole tisti človek ne ve, na čigar strehi čivkajo. * Mož je iznašel nakovalo, žena pa kladivo. * V zadnjem času so šli po gobe Romauovei na Ruskem, llohenzoliernci na {Nemškem, Habsburžani v Avstriji in Bur-bonci na Španskem. Vse kaže, da bodo šli tudi prihodnje leto po gobe republikanci v Ameriki. * Rojaku so odpovedali živci, in obrnil se je na špecijalista, ki mu je po temeljitem pregledu >vetoval, naj pošlje -svojo ženo za tri tedne kam na počitnice. — Saj nisem oženj en, gospod doktor, — mu je odgovoril. — Potem takem je vaš položaj že slabši. Pošljite tisto žensko proč vsaj za šest tednov. * — Osem ravnateljev ima vaša banka. Ali ni to malo pr->- v « vee: — Č*e bi jih imeli devet in če bi bili deveti vi,bi se sami prepričali, da jih res potrebujemo devet. * Co praznuje ženska svoj petintrideseti rojstni dan, ji moraš čestitati z naslednjimi besedami : — Najlepše čestitke k vašemu petintridesetemu rojstnemu dnevu. Upam, da boste prihodnje leto svoj štiriintrideseti rojstni dan praznovali v isti sreči, zdravju in zadovoljstvu. * Bober prijatelj je tisti, ki ti ne zavida tvojih prednosti, s * Prikrost vseh prikrosti je, če prav: moški: "Nekoč sem poznal žensko, ki me je tako globoko in odkritosrčno ljubila, da se ni hotela poročiti z menoj.** " O If A 8 NARODA " New York, Monday, October 21„ 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. H. MAGO BAJT. PRAVLJICA JE UMRLA Kdo ve, če poznate jesen, ki je doma na kmetih * Sonce z modrega neba mehko boža dozorevajoče grozdje in klopotei pojo svojo pesem. Na polju od-cveteva ajda, ob belih cestah in po sadovnjakih pa se sibi drevje pod težo obilega sadu. Živina se pase po pokošenih travnikih, pastir žvižga na prste o-ložno popevko in veter vrtinci po zraku prvo ovenelo listje. Vidite, to je zlata jesen, ki razsipno nudi bogastvo zemlje, sonca in človeškega truda. V taki jeseni je Fran jo vzljubil Kristino Zdaj, ko je vse minilo, se zdi človeku zgodba samo se pravljica,. Saj je v življenju večkrat tako. Ko misliš da se vresničuje vse najlepše in najslajše, kar si si nabral in zgradil v mislih, ko ti žare oči in je v srcu sladko kot nikoli, pridi* nenadoma dan, ko pravlji ca umre. Tlovek pomisli, se zazre v preteklost, pa si reče v trpkem spoznanju, da je bilo vse prevara. Toliko lepega, plemenitega in sladkega vtone v tem spoznanju in nemoč, ki zajame prevarano dušo in srce, izsili grenak nasmeh. Kristina je bila res lepa dekle, morda najlepša v vsej fari. Na njenih oknih so žareli rdeči nageljni in s«> je bohotil rožmarin. Ob tihih večerih, ko je valovala nad vasjo fantovska |m»-sein, se je v njej prebujalo hrepenenje, ki mu ni vedela ne imena' ne pomoči. Prisluškovala je glasovom in ko se je iz gruče odtrgal en sani vrisk, njej tako znan in ljub, je vedela, da velja samo njej. Pesem in vriski so se izgubljali v daljavi in Kristina je zaihtela v blazine. Med vinogradi pelje cesta. Greš po tej cesti in srečuješ ljudi. "Dober dan" in "Bog daj" ter greš svojo pot. Če srečaš dobrega znanca, ali zalo dekle, se ustaviš in pogovoriš. Fran jo je prišel domov na počituiee prav po tej cesti. In je srečal Kristino. Ljubko kmetsko dekle s šopkom ciklani v roki. "Dober dan!" "Bog daj!" To je bilo dovolj. Mlada človeka sta obstala. "Ti si Kristina, kaj ne?" "Da, Kristina. In ti si Luž-nikov Franjo." "Vraga, zrasla si, skoraj bi te ne spoznal." Beseda je dala besedo in kmalu je na Franjevih prsih dehtel šopek ciklam. Ko sta odhajala vsak na svojo stran, sta se hkratu ozrla. "Vraga," je dejal Franjo stari navadi sam pri sebi. Kristina pa je zardela . . . Zvezde so svetile, ko sta se zopet videla. Sredi vinogradov sta tesno objeta sanjarila. Njene otroške ustne so iskale njegovih Dvoje src se je zlivalo v en utrip. Nič ne ostane tujim očem prikritega. Vaške klepetulje so šušljale: "Lužnikov študent in Kristina . . . Študent, ki hoče biti.far, pa tak babjek . . Potem je nekega večera pri Lužnikovih zagrmelo. Stari je tolkel ob mizo in kričal: "Sram te bodi! Doma stradamo, da lahko študiraš, ti pa letaš za kikljami. Rečem ti: ali hlapec, ali gospod. Sam izbira j!" Franjo se je potuhnil. Tisto jesen se je v njem prelomilo. Zgradil si je nov življenjskj smoter zase in za Kristino. Potem je večer za večerom pope-val s fanti na vasi. Pod njenim oknom je zaukal in vrisk mu je, prav kot dekletu za na- geljni in rožmarinom, napolnil srce s sladko bolečino. Ko se je vračal v mesto, sta se s Kristino poslovila: "Kristina čakaj me. Ko bo čas. se vrnem. Naj naju ne ločita dalja in čas." "Čakala bom Franjo . . ."'je zaihtelo dekle. Kdo bi štel tela? Ko so preti nami, s<- nam zde dolga, ko minejo, se nam zdi, da jih ni bilo. Spremeni pa V»-fe Warren, Mrs. B. Rachai Youngstown. Anton Klkeli OREGON: Oregon City, Ore., J. Kobtar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Bresovee EiDort. Louis Sopsoili Farrel, Jerry Okom Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Mnstown, John Polenta Kfayn, Ant. Tanielj Luzerne, Frank Ballocb Manor, Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. PogaEar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovao WISCONSIN: Milwaukee, West Allls. Frank ftksfr Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Spring*. Louis Tauehar Diamond v!llt.> Joe RoUch krat v njej prebudilo, kar je bilo že skoraj pozabljeno, se je hotela opravičiti: "Življenje je težko, gospod'* in je odšla. Franjo je zrl za njo, ko je o-mamljena od vina in cigaret stopala ob moškem. Vsi lepi trenutki in sladke besede, vse je takrat splavalo mimo njejra. Toliko let je minilo odtlej! Živela sta drujr za drucrejra v po-zabljenju, hodila vsak svojo pot. In kar je bilo nekoč, je bila res pravljica, ki je zdavnaj umrla. LEGIJONARJI SO MNOGO PDJ ST. LOUIS, Mo., 18. okt. — Neka pivovarna, ki je med konvencijo Ameriške Leurije med le.irijonarje zastonj razdelila pivo, pravi, da so popili 142,152 steklenic piva. Leffijo-liarji so pili pri 800 čevljev dolgi bari, za katero je bilo 73 natakarjev. Iz Jugoslavije. 21. žrtev rt&njske katastrofe. BEOGRAD, 5. okt. — Črna lista rudarske nesreče v Rta-nju se veča. 20. žrtev je bil Valentin Kamnik iz Laškega, v sredo je pa podlegel poškodbam rudar Vladimir Dimitri-jevič iz Rujišta kot 21. žrtev nesreče. Šest dni je visel med življenjem in smrtjo. Zdravniki ga niso mogli rešiti. Vse okončine je imel strašno razmesarjene in le njegovi zdravi notranji organi so se tako dolgo upirali smrti. Nevaren izsiljivec. SARAJEVO, 3. okt. — Sarajevska policija je aretirala ruskega begunca Gliorgijo Pa-vloviča, ki je hotel izsiliti večjo vsoto denarja na ta način, da se je izdajal za inšpektorja ministrstva za prosveto. Neki gospe se je ponudil za rešitelja njenega sina, katerega so v Pragi aretirali zaradi komunistične propagande. Gospa je vedela, da se njen sin ne bavi s politiko, in je neznanca ovadila policiji. Izkazalo se je, da je lažni inšpektor bivši trgovec iz Vel. Kikinde, katerega liči Antonija se je slučajno poznala s sinom gospe, ki bi skoro bila njegova žrtev. Obup zaradi smrti žene in otroka. SARAJEVO, 3. okt. — V o-bupu je v Sarajevu skočil pod vlak Mustafa Miščevič, po poklicu stražnik. Lokomotiva ga je odbila in ga le lahko poškodovala. Šel je domov, kjer je izpil večjo količino solne kisline. Pri njeni so našli pismo, v katerem pravi, tla hoče v ismrt, ker sta mu nedavno umrla žena in otrok. Zagonetna ljubavna drama. Tsak k katera Je prejel- potrdilo ts na raj» TJF&AVA "QLA8 &AMQ&A' ZMOTILI SO SE Francoska vlada na vse načine podpira rodbine, ki imajo mnogo otrok. Nedavno je močno znižala davke očetom večih otTok, dočim je zakonskim možem brez otrok davke zvišala za 20 proe. Drugo sredstvo za vzpodbujanje zakoncev k razmnoževanju je podeljevanje nagrad za krepostno življenje. O teli nagradah odloča Francoska akademija, ki je proslavila letos 300 letnico obstoja. V jubilejnem letu se je pa pripetilo tej sloviti ustanovi nekaj zelo neprijetnega. Orožnik v Saint Germainu du Plaine so aretirali 45 letnega kmeta Jozeša Petita iz Colom-beva, očeta 11 otrok, ker je bil oveden. da je imel ljubavno razmerje s svoj 14 letno vnukinjo Simono. To bi ne bilo samo po sebi nič posebnega, saj je takih grešnikov tudi v Franciji dovolj. Pikantno je pa bilo, da je priznala Francoska akademija Petitu nagrado za krepostno življenje v znesku 10,000 frankov. Člani akademije so se zbrali in povešenih glav so razTttisijali, kaj bi kazalo stopiti. Slednjič so sporočili javnosti, da je prejel Petit nagrado za »krepostno življenje do 1. 1927. Pariz se pa s tem umikom akademije ni zadovoljil, temveč zbija na njen račun šale in do-vtipe kar naprej. DUBROVNIK, .j. okt. — V srede ponoči se je dogodila v nekem penzionu na Koločepu pri Dubrovniku zagonetna lju-bavna ilrama. Madjarski diplomatski uradnik Arnald pl. Nagv, sin bogatega madžarskega posestnika, je bil na letovišču v Hennv Bartel, hčerko direktorja strugarue v Tuzli. Hennv je študirala medicino na Dunaju. Iz neznanih vzrokov sta se oba odločila za skupno smrt, najbrže zaradi ovir na poti, ki naj bi ju poljala v srečno zakonsko življenje. Zaužila sta večjo količino luminala. Našli so ju v globoki nezavesti v hotelu. Zdravniška pomoč je bila zaman. Nesrečna zaljubljenca je objela koščena smrt. Grobnica. BEOGRAD, 8. okt. — Veliko grobnico vojnih žrtev dovršuje jo v Prilepu. Monumentalno zgradbo so začeli graditi po iniciativi meščanov Prilepa in so se izvršile prve priprave že leta 1926. Stroški so znašali milijon dinarjev ter je polovico tega krila prebivalstvo s svojimi prispevki 500,000 Din pa znašajo skupni prispevki vojnega in pravosodnega ministra. V kripte monumen-talne grobnice bodo položene kosti 714 znanih in 4,900 neznanih junakov, ki so žrtvovali svoja življenja na bojiščih od Kumanova do Babune, preko Bakarnega guvna do Kajmak-čalana ter okrog Morihova, Bitolja in Prilepa. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 17. oTOLETJA 1 Spisal: ALE8SANDRO MANZONI 80 Približal se je nekomu ter ga vprašal, kje je kardinal. 44V župnišču," je odgovoril ta, se priklonil in pokazal hišo. Gospod je šel tja, vstopil na majhno dvorišče, kjer je bilo mnogo duhovnikov, ki so ga vsi pogledali z začudeno, sumljivo pozornostjo. N;»-sproti sebi je zagledal nastežaj odprta vrata, vodeča v majhno dvorano, kjer je bilo zbranih še več drugih duhovnikov. Snel je karabinko ter jo prislonil v kot dvorišča ; nato je vstopil. Tudi tam — pogledi, šepetanje, ponavljanje nekega imena, nato molk. On se je obrnil do enega med njimi ter ga vprašal, kje je kardinal, češ, da bi rad govoril z njim. 44Jaz sem tujec," je odgovoril vprašanec, pogledal naokrog in i>oklieal kaplana križeno-sca, ki je ta hip v kotu dvorane tiho govor« 1 nekemu svojemu tovarišču: 44On? Ta sloviti človek*. Kaj išče on tukaj? Proč, proč!" Toda na oni klic, ki se je razlegel v splošnem molku, je moral priti; priklonil se je neimeuo-vancu, poslušal, kaj želi, dvignil z nemirno radovednostjo oči k njegovemu obrazu, jih takoj spet povesil, malo obstal ter dejal nato jecljajo: 4'Ne vem, ali bi presvetli inonsignor... v tem hipu... bil... ali bi hotel... mogel... Dovolj; grem, da vidim." In šel je nerad, da sporoči v bližnji sobi, kjer je bil kardinal. Friderik Boromej, rojem leta 1564., je bil izmed vsekdar redkih mož, ki so svoje izbome darove, vsa svoja sredstva velikega bogastva, vse ugodnosti svojega privilegiranega stališča m svoje vzdržno stremljenje rabili za to, da so iskali in se vadili v tem, kar je boljšega. Njegovo življenje je kakor potoček, ki privre jasen izpod skale, se v dolgem teku po različnih tleh nikdar ne zamočviri in ne skali in se jasen izliva v reko. V udobnosti in sijaju je že od mladih let upošteval one besede odpove.li in ponižnosti, ona načela o ničemurnosti zabav, o krivičnosti napuha, o pravem dostojanstvu in pravih blaginjah, ki se v najprvotnej-šeni verskem pouku sporočajo od roda do ro da, bodisi da jih srca čutijo ali ne. Upošteval je, pravim, tiste besede in tista načela, umeval jih je resno, jih preizkusil in našel, da so resnične. Uvide 1 je, da torej ne morejo biti resnične druge besede in druga, nasprotna načela, ki se tudi z isto gotovostjo in včasih tudi po istih ustnah sporočajo od roda do roda; sklenil je, da se bo v svojih dejanjih in mislili ravnal po tistih, ki so bile resnica. TRI IN DVAJSETO POGLAVJE Medtem ko je kardinal Friderik čakal ure, da pojtle v cerkev opravljat božjo službo, je študiral, kakor je imel navado v vseh malih presledkih; kar vstopi kaplan križeuosec s spremenjenim obrazom. 4 4 Cm leti obisk, zares čuden, presvetli inonsignor!" "Kdo je?" je vprašal kardinal. 44Nihče drugi kakor gospod ..." je povzel kaplan in poudarjajoč zloge z veliko pomenlji-vostjo izustil ono ime, ki ga mi ne morem zapisati našim braveem. Nato je pristavil: 44Tu pred vrati stoji on sam in ne zahteva, nič drugega, kakor da ga pustim k vašemu presvetlemu gospostvu." "On!" je rekel kardinal z živahnim obrazom, zaprl knjigo in vstal s sedeža. 44Naj pride! Naj pride takoj!" "Toda...," je odvrnil kaplan, ne da bi se zganil. "Vaše presvetlo gospostvo mora vedeti, kdo je ta človek, ta tolovaj, ta slavni..." "In ali m to sreča za škofa, da je tak človek voljan priti k njemu?" "Toda..." je vztrajal kaplan, "mi ne moremo nikdar govoriti o nekaterih stvareh, ker pravi inonsignor, da so kvante; toda če nanese slučaj, menim, da je dolžnost... Gorečnost dela sovražnike, inonsignor, in mi vemo natanko. da se je več neuro »nlen malopridnež drznil bahati, da nekega lepega dne..." 'vDalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1 IZ BAGDADA V STAMBI L 4 knjige, s #ikami. 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Bmina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cen ____________________1.50 KRIŽEM PO JUTROV5M 4 knjige. 598 sftnni. s slikani Vsebina: Jezero smrti: Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Sama rita; Med Jezidi Cena ___________________1M PO DIVJEM SI TRDISTANU 4 knjige, 5t4 strani, s slikani Vsebina: Amadlja; Bor Is Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ------------------IJS% Izdajalce: Na lovu: Si»et na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ----------------------5-5* GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s irin---1 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča t soteski; Mlrldit; Ob Vardarju Cena _____________1.54 SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami. 1744 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Vsebina: Kovač S i men; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik Cena _________________AM W INT .TO V 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za iivljenjp; NSo-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win* netova oporoka Gen ______________.154 Ž U T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rita, in njegova poslednja pot Cena ___________ L54 Naročite se na "Glas Naroda*' največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI m Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. "OLIV VARV DA" THE LARGEST SLOVENE "DAILY IN V. B. 7t. GREHI OČETOV Roman v dveh z Luizo. In nato zopet ta žejna muka. Pa če so mi še tako vroče goreli moji čuti, moje srce je bilo mrzlo. Vživati, kjer ni sem mogel ljubiti? Vedno se me je loteval stud. In nato se je zgodilo, ne da bi sam vedel in hotel, tako gnjusno, da se gnju>nejše ni moglo zgoditi. Bilo je v pust nem času. S svojinfi sta riši sem nekega večera obiskal pustno veselico. Ples je razgrel mojo kri in šampanjec se je igral z menoj. Že zgodaj zvečer sem bil tako vinjen, da je moje ob našanje zbudilo uevoljo občinstva. In tedaj — me je oče poslal domov. Kar je govorila Luiza, je bilo v sto besedah samo to: ljubezen do mene in žalost zaradi mene. Tudi doma pri očetu je ta leta videla mnogo bridkosti in jo delila. Njen brat Egon s«' je nekaj dni zatem, ko sem zapustil gimnazijo, vrnil iz seminarja k svojim. Vrnil pa se je proti volji svojega očeta in prišlo j«' do ljutega boja. Egon, ki naj bi po očetovi želji postal duhovnik, je gojil vročo ljubezen do godbe ter ji je hotel posvetiti svoje življenje. Znal pa je tudi izsiliti svojo voljo. Toda oče ga ni trpel doma. Egon je šel na glazbeno šolo v Berlin, ker je hotel študirati pri slavnem profesorju za gosli Joachimu. Pred nekaj tedni, tako mi je pravila Luiza, pa je brat nepričakovano prišel doiiKiv. Doma pa je bil komaj eno uro. Med očetom in Egonom se j«* moralo dogoditi nekaj strašnega. Skozi zaprta vrata je slišala jezni glas očeta in Egon je zbežal kot brez uma. Od one ure je oče izpremenil, je bolan in zaprt kot kamen. O Egonu ni sme nikdo nečedar omeniti. V POGOVORU Z ABESINSKIM CESARJEM Poročevalec španskega lista "E1 Debate" opisuje, kako je bil v avdijenci pri negušu. Sprejeli so ga vpričo načelnika tiskovnega urada, Atta Loren-za. Takole govori čast nikar: "Pozorno sem opazoval negu-ša, ko je sedel za mizo. Majhen je in nežen, v obraz je bled, oči so živahne, nos pa orlovski. ('rna brada prehaja v kodraste, motne črne lase. Sa; sem poznal ta obraz z raznih, tisočerih slik. Vendar vse, karkoli vidiš na teh slikah veličastnega in duhovitega, ni nič v primeri z resničnostjo. Zares je ves do dna kraljevski. Človek bi skoraj dejal, da spominja na enega izmed treh kraljev iz Ju t rove dežele. Obraz mu razodeva utrujenost in zaskrbljenost. Vendar je obraz jako o-duševljen. Oblečen je prav preprosto. Ničesar razkošnega ali kraljevskega blestečega nima v obleki. Pristopil sem k mizi in se po predpisih priklonil. Cesar mi je ponudil roko. Spoštljivo sem jo stisnil in se usedel. Poleg mene je sedel At-to Lorenzo kot tolmač. Sicer pa ni bil potreben, saj govori cesar izvrstno francoščino. Vendar, navzočnost tolmača poveča svečanost sprejema, na drugI strani pa se ino»e cesar bolj preudarno izražati. "V zadoščenje mi je," je dejal cesar,4 4 da sprejmem zastopnika velike krščanske Spanje. Rad bi se ob tej prvi priložnosti zahvalil za prisrčni sprejem, ki so ga bili v Spanji deležni ahesinski zastopniki na potnem kongresu. Pripovedovali so mi In sedaj — sedaj naj bi jaz pripovedoval! I11 tudi ji pripovedujem o svojih stariših, o svojem učenju in o svojih I o lepoti vaše domovine." Od književnih poiskusih. In tedaj sem našel pri Luizi prvo, ki < vrnil sem: "Sporočil bom vaše je verjela v moje zmožnosti. Vse drugo sem ji zamolčal. Z molkom, sem mislil, bo vse izbrisano iz mojega življenja. Pijan svojes nanovo oživele sreče in poln vsega, kar se more imenovati dober sklep, tako sem se ločil od svojo ljubljenke in sem se vrnil v očetovo hišo. In bilo je prvo jutro po mojem prihodu. V razgovoru sem sedel s domačimi svojimi pri pogrnjeni mizi. Tedaj pa pride na očeta pismo. I11 bere. In videl sem, kako je pre-bledel. Mati prestrašena prime njegovo roko. Molče vstane oče, mi namigne z očmi in gre pred menoj v svojo pisarno. Tukaj mi izroki pismo z besedami: "Povej mi, Richard, da ta ostudni list vsebuje samo nesramno obrekovanje!" Berem. I11 zdelo se mi je, kot bi se strop podiral nad menoj! Bilo je pismo one dekle. Očetu mi ni bilo treba odgovoriti. Moj odgovor je bral na mojem obrazu. Oče je dolgo molčal, z nepopisno žalostjo v svojih očeh. In rekel mi je: "Kar je v meni, Richard, ni jeza. Samo žal mi je za tebe. Ko sem si pred toliko leti, kot si jih ti star danes, mogel reči: Postal sem oče! — tedaj sem mislil, da v ustih in v srcu moža ni sladkejše besede. Sedaj pa ti ponovi te besede!" Kako me je to zadelo v srce! Priznal sem mu, kako se je zgodilo. Majal je z glavo, kot bi hotel reči: tukaj ni ničesar oprostiti, ničesar olepšati. In ali veš, kaj si napravil? Ta vtelešeni greh bo šel za teboj celo tvoje življenje. Zastavil si |>ot vsaki pošteni in čisti sreči. Kako si moreš upati v ljubezni snubiti ljubezen, postavljati upanje na pridobitev dobrega dekleta, zamenjati njeno čisto srce s tvojim umazanim? In če bi bila njena ljubezen tako velika, da bi odpustila?? Pozabiti ne bo mogla nikdar. Strašilo tega greha bo sedelo med teboj in med njo na tvojem ognjišču. Solze so mu tekle po njegovi bradi. Moje oči pa so bile suhe. Toda nikdar še nisem med grenkimi solzami čutil take muke, kot tedaj pri suhih očeh. In moj oče bi bil usmiljen in mi ne bi rekel tega, če bi slutil, kaj mi je rekel, tedaj, ko sem se čutil Luizi ne poljube. Muko, ki je divjala v meni, je moral moj oče videti v mojih očeh. S pogledom, polnim usmiljenja, se je ozrl v mene: "Za to ubogo malo stvarico bom skrbel jaz, dokler nioslal k vam, da poročam o dogodkih v Abe^ini-ji, saj se Spanja živahno zanima zanje." Pri tih besedah je napravil cesar, ki je doslej nepremično sedel majhno kretnjo, ko da ga neka,; teži. Brez dvoma je mislil 11a to, da je Spanja edina večja država, ki nima doslej še nobenega svojega zastopnika v Abesiniji. Nato je dejal cesar: "Pravijo,, da vaša domovina en čuti prijateljsko z Abesinijo in da se zavzneina za prijateljstvo nege države, ki pravkar namorja napasti Abesinijo. Tega ne morem verjeti. Spanja, kot premen i ta dežela, ne more brezbrižno gledati, da se bo kdo vojskoval zoper krščansko ljudstvo, ki si želi samo miru in svobode za vse." — Dejal sem: "Kolikor je meni znano, je to tudi želja našega naroda in Spanje. Vašemu veličanstvu jc znano, da je bila baš španska in portugalska ekspedicija, ki je v 16. stoletju prišla v Abesinijo, ne zaradi sebičnosti, ampak da pomaga abesinskemu ljudstvu v 1|>ju za krščanstvo." Nato sem dodal: "Veličanstvo, ali bi mi hoteli povedati, kateri so bili vaši učitelji, ker ves svet občuduje vašo pamet in modrost.." — "Moji učitelji," je odvrnil cesar, "so bili veliki krčanski misleci in ti so še zmeraj moji učitelji." Neguš je neizmerno delaven. Zgodaj vstaja, že ob sedmih ga dobijo pri delu, ki se konča šele pozno v noč. Njegovo življenje "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. je zares jako preprosto. Prav malo spi in je nežnega, rahlega zdravja. Zdi se, ko da mu neka notranja sila daje moč in ga ohranja pri življenju. Čeprav zmeraj dela, vendar najde odmor za molitev. Njegova največja ljubezen pa je posvečena domovini in njegovemu drugemu sinu, ki mu je ime Makonon in ima dvanajst let. — Slednjič poroča še časnikar, kako je ob slovesu čakalo že polno filmskih fotografov na neguša, da bi ga slikali. Stoječ pri oknu je cesar veličastno in mimo čakal, da so ga urni fotografi ujeli v svoje kamere. Niti sence o smešnih stojah ni bilo v njegovi zunanjosti, kakr!čnili videvamo evropske državnike, marveč je bil povsod do pičice — kraljevski. z Mussolini jem v svetovni vojni, kjer je bil Mussolini navaden vojak. Spoznavši tedaj njegoy sijajen organizacijski talent, se je takoj pridružil fašističnemu gibanju in je bil tudi med tistimi, ki so spremljali Mussolinija pri njegovem pohodu na Rim. Po tem pohodu je postal de Bono vojaški svetovalec ministrskega predsednika. Pozneje je prevzel poveljstvo nad policijo in fašistično milico. Kot guverner Tripolisa si je stekel velike zasluge za italijansko kolonialno ekspanzijo. L. 1029, ko so pod vzeli veliko čiščenje v fašističnih vrstah, ga je Mussolini pozval zopet v Rim. De Bono je mož, ki zahteva o. novembra: Kuropa v Bremen Cliamplain v Havre 10. novembra: lie . novembra : Cliamplain v Havre Conte ili Savoia v (icuna na, toda njegova mrtva teža znaša .'IT.fHMl toil. V transat-lantsko službo bo stavljen nie-seca junija prihodnjega leta. To j«' najdaljši pa m i k, kar jib je bilo doslej zgrajenih na svetu. Ima 12 krovov. Pro-menadni krov je dolg 750 čevljev. Parnik je dvajsetkrat daljši kot je bil prvi Cunardov par-nik "Britannia". Jeklene plošče, s katerimi je obdan, so dolge od 8 do 30 čevljev. Xa njem bo prostora z mo't-voni vred za 3500 oseb. Prostor za refrigeracijo meri 60,000 kubičnih čevljev. Štiri proplerje bodo gnale turbine. Kurjen bo z oljem. Imel bo 24 jeklenih motornih rešilnih čolnov. V vsakem bo prostora za 145 oseb. V kuhinjah je dvestotisoč kosov posode in stotisoč kosov jedilnega pribora. Samo okraski bodo stali 2.-500,000 dolarjev. Stroji bodo proizvajali 200,-000 konjskih sil. Na njem bo 30,(MX) svet i lok ki bodo proizvajale svetlobo, ki bi zadoščala za mesto 150,000 prebivalcev. Sest polnilnih postaj bo do-vedlo v osmih urah pamiku dovolj kuriva. Na pamiku bo 21 elevetor-jev. Vsi prostori so zaščiteni proti ognju. Javnih oziroma družabnih pros ton) v bo na parniku 25. Potnikom bodo na razpolago Štiri-dvigala od športnega krova do plavalnice, turških in električnih kopeli. V glavni dvorani bodo trgo-| vine. Parnik bo imel podmorski signalni aparat, posebne instrumente za določanje globine in močne žarkomete. V slučaju potrebe bo parnik dospel v pristanišče, izkrcal potnike, naložil živila, prtljago in kurivo, vkrcal potnike ter nadaljeval po 12 urah svojo vožn.;o. ITALIJANSKI VOJSKA VODJE Tonaža parnika še ni določe-j italijanske kolonialne vojske je nedalje general Rodolfo Gra-ziani, ki "1111:1 zelo lepjo ženo. ter general fašistične milice A11 i -lio Teruzzi. bivši guverner Ci-j renajke. V rokah teh genera- j lov je usoda italijanske vojske i v Vzhodni Afriki in general De Bono je kot vrhovni poveljnik ekspedicije za vse njeno delo odgovoren direktno Mussolini j.u V. BOZIC V JUGOSLAVIJI pridite: preživite božični-: prazniku v stari domovini I "antiki iz New Yorka : New York - - - 5. decembra Bremen - - - 7. decembra Albert Ballin - I 2. decembra Europa - - - 15. decembra Kkspresni vlak ob I tit KM KN in KCIHHW v Itreiiicrhaven jamči ud»l»iio potovanje do Ljubljane. I stota ko točne zveze :z Ilaralmrga. 57 BROADWAY. NEW YORK Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. ROMANI .30 .60 Mussolini je poveril vodstvo italijanskih armad v Eritreji 111 Somaliji petorici svojih najbolj sposobnih in v kolonialni vojni preizkušenih generalov. Vrhovni poveljnik celokupne italijanske vojske v Afriki je general Emilio de Bono. Star je G9 let, vendar še poln energije. De Bono se je seznanil ANA KARENINA. roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 .strani ........$6.50 "Ana Karenitia" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je en« uaj|K»memhnejših del svetovnega, slovstva sploh. Knjigo bi moral fl ta t i vsak Slovenec. RELIEFA KARIKATURA, spisal Andrej Ter-novec ...................................... AKT ŠTV. 113. Spisal K. fiaboriau. 3:;<» strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v liovo na (tet ost. i*>Ino spletk in horenja. Tak roman ljubijo bralci, ki U-rejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC. reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht. 5« strani .............. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Ona ................................. Poleg I'avline Pajkove je I.niza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski knji-ževnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI. MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 153 strani. Cena................................gQ Kratke fmvesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. C«*m ................................................... 40 Komati je izšel v zalogi Vodnikove družin-. Skrajno nai>eto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z naj>etostjo Čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena ................ .60 Od začetka do konca naiiet roman. i»ol dejanja, spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Uoiar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje imletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življeuja kmetih tenkor baš Cvetko ttolar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 319 strani. Cena .80 Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. če kdo |»ozna l>olenjce in njihovo dušo, jih jHizna Pugelj. Njegove spise čita vsak r. največjim u*itkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejfkov Jože. 93 strani. Cena ................ 315 Pod i«evdonlHtom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Oli čl tan ju njegovih povesti so vsak nehote spoirni na staro domovino. DALMATINSKE Pil VESTI, spisal ICo Ka>. 91 strani. Cena ......................................._................33 To so povesti, vzete iz življenja našili I»al-matincev: kako se vesele in žaloste. kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Itesničen čar našega Juga Veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Kdniond de Concourt. 113 stmni. Cena ....................._...............................40 Coiiniurtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko )MMl:ti:i in ima človek med branjem vtis. da posamezne osel« sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIIIOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vltešlvo. ki je še vedno hotelo ohraniti svoj |h>iios in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. " I »on Kilmt" spada med mojstrovine svetovne literature. IIROIsrŽ, spisal Franc Milrinski. — 130 strani. Cena .60 Niš najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, oh katerih se mora človek od sr«-a nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 I»ve ctrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni. kot jih more za vršit i edinole naš nežno-čuleči Meško. FAROVŠKA KLIIAR/CA. spisal J. S. Baar, 207 strani. Cena ........................................................1.— To je iz češčine prvvedno delo, ki bo zanimalo slehernega čita tel ja. To je roman ženske, ki je skoro v življenje živela in gospodi-njila v žnpuisču. F1LOXOVSKA ZOODBA, spisal Alojzij Jirasek. 183 strani. Cena ................................................ Kdor ue 1 »ozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Oh čitanju se mu l»o odprl po-vsem nov svet, i>olu neslutenih dogodkov. .60 Naročilom je priložiti a en ar, bodisi v go-turini, Money Order alt poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y,