221ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
stor vsakdanjega ‘ivljenja in prinesla velike koristi ve~jemu {tevilu ljudi. »Brez njegove vztrajnosti, ki
ni obupala ob nobeni oviri, ne bi bilo univerzitetnih stanovanjskih blokov na ljubljanskih Prulah, ki so
mo~no omilili tedanjo veliko stanovanjsko stisko zlasti mlaj{ih univerzitetnih ljudi« (V. Melik). In prav
ta vztrajnost, ta optimizem je ne samo ena izmed temeljnih zna~ajskih potez prof. Britov{ka, pa~ pa
tudi njegovo vodilo za premagovanje ‘ivljenjskih tegob, ki ‘al nobenemu ne prizana{ajo.
Spo{tovani tovari{ profesor, dragi Marjan! Iskrene ~estitke ob visokem jubileju in {e na mnoga leta.
Av g u s t  L e { n i k
Prof. dr. Janko Prunk – {estdesetletnik
Podpisani je o~itno posebne sre~e s prijatelji in kolegi,
ko ima v po~astitev njihovih okroglih obletnic prijetno dol‘-
nost napisati jubilejni zapis. Prof. dr. Janko Prunk je namre~
{e eden od tistih slovenskih zgodovinarjev, ki jih ni zapusti-
la mladostna energija. Pa je na predzadnji lanski dan dopol-
nil {estdeset let! In to raziskovalno, mi{ljenjsko in osebno-
stno razgibanih let, ki so celostno ozna~ila njegovo ‘ivljenj-
sko izku{njo. Slednjo na zgodovinopisnem podro~ju zazna-
muje dejstvo, da je med tistimi, ki so odlo~ilno prispevali k
pred dobrimi tremi desetletji za~etemu procesu vsebinsko
{irokega in modernega obravnavanja slovenske novej{e zgo-
dovine.
Janko (Janez) Prunk se je rodil 30. decembra 1942 v
Loki pri Zidanem mostu. @elezni~arski sin je {tiri razrede
osnovne {ole obiskoval v doma~em kraju, ni‘jo gimnazijo
pa v Rade~ah. Tja je ali pe{a~il ali pa se je, najve~krat pozi-
mi, vozil z vlakom. [e danes se spominja, kako je brilo, ko
je moral ~ez tamkaj{nji most prekora~iti Savo, da je pri{el v mestno naselje do {ole. Sledila je vi{ja
gimnazija v Celju. Ko so po z odliko opravljeni maturi minila {tiri leta naporne zgodnjejutranje vo‘nje
z vlakom v {olo in poznopopoldanske domov, je leta 1961 v Ljubljani vpisal {tudij zgodovine in socio-
logije. Za {tudij na Filozofski fakulteti je bil potreben poprej{nji notranji samopremislek, saj ga je
privla~ila tudi arhitektura. Odlo~il se je za humanistiko, nagnjenost do arhitekture in z njo do umetno-
stno zgodovinske dedi{~ine pa je ostala. Janka Prunka namre~ ne poznamo le kot zgodovinarja in
univerzitetnega profesorja, temve~ tudi kot odli~nega poznavalca umetnosti. To je lahko spoznal vsak,
ki je v njegovi dru‘bi ob~udoval spomenike evropske kulture – od Pariza, Kölna, Mainza, Nürnberga,
Aachna, Münchna, Dunaja, Prage, Benetk, Firenc, Rima in drugih evropskih zgodovinskih sredi{~. Kot
estetu mu je blizu tudi zakladnica svetovne in evropske literature.
Janko Prunk je ‘e v ~asu {tudija opozoril nase z razumevanjem zgodovine kot kompleksnega idej-
nega, politi~nega, kulturnega in socialnogospodarskega procesa. Bil je eden najbolj{ih {tudentov svoje
generacije in kot predsednik {tudentske organizacije na fakulteti tudi dru‘beno dejaven. Po diplomi leta
1966 sta ga {tudijska prizadevnost in ‘ivo zanimanje za sodobno zgodovino pripeljala na tedanji In{titut
za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (od 1989 In{titut za novej{o zgodovino). Na~rtno razisko-
vanje slovenske sodobne zgodovine je bilo takrat {e v povojih in na in{titutu jih je za~ela razvijati
tedanja mlada, t. i. »zlata« generacija: Franc Rozman, Janko Prunk in Jasna Fischer. Dr. Jasna Fischer
je ob petindvajsetletnici IZDG kot njegova direktorica opozorila, da je bila druga polovica {estdesetih
let, ko so se omenjeni trije mladi zgodovinarji zaposlili na in{titutu (na za~etku je in{titutsko pot z njimi
delil tudi Pavel Dobrila), ~as, ko je grozilo, »da postane in{titut namesto znanstvene ustanove z nujno
potrebno spremljajo~o vlogo dokumentacijsko-informacijskega sredi{~a servisni zavod za potrebe tre-
222 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
nutnih politi~nih, propagandnih in publicisti~nih potreb in interesov. Za delavce in{tituta, ki se je po-
stopno tudi kadrovsko krepil z novimi mladimi zgodovinarji z jasno dolo~enimi znanstvenimi ambi-
cijami, je bila ta dilema le navidezna. Jasno jim je bilo, da je perspektiva in{tituta le v {iritvi in{titutovega
delovnega programa, in to ~asovno, problemsko in prostorsko. To je pomenilo posve~ati ve~jo pozor-
nost tudi osnovnim znanstvenim raziskavam, ki so morale pokrivati obdobje od za~etkov delavskega
gibanja na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja, po letu 1918 pa v {iritvi raziskav na zgodovino
slovenskega naroda v celoti na vsem njegovem etni~nem ozemlju, to je politi~ni, gospodarski, dru‘beni
in kulturni dimenziji ter razmi{ljati tudi o raziskavah obdobja po drugi svetovni vojni. Za tako zastav-
ljen koncept in{titutovega dela ni bila dovolj le volja in ‘elje njegovih sodelavcev, temve~ je bil potre-
ben dru‘beni konsenz. Tega je in{titut ob svoji 10-letnici (leta 1969 – J. P.) tudi dobil.«1
Janko Prunk je ve~ kot prepri~ljivo utemeljil tedanjo potrebo po problemski {iritvi raziskav novej{e
zgodovine slovenskega naroda. To dokazuje vrsta temeljnih obravnav, ki jih je napisal v sedemdesetih
letih. Najprej je po vzpodbudi nestorja preu~evanja slovenske novej{e zgodovine, prof. dr. Metoda
Miku‘a, v razpravi [kof Jegli~ – politik (Kronika, 1971/1, 3) osvetlil pomemben vidik slovenske politi~ne
zgodovine od konca 19. do za~etka tridesetih let 20. stoletja; o ljubljanskem knezo{kofu Antonu Bona-
venturi Jegli~u kot politi~ni osebnosti, ki je sooblikovala tedanje slovensko katoli{ko gibanje je poro~al
tudi na Jegli~evem simpoziju v Rimu leta 1990 (Jegli~ev simpozij v Rimu, Celje 1991). Leta 1971 je v
ugledni reviji Prilozi za istoriju socijalizma ({t. 8) iz{la tudi njegova odli~na razprava Zveza delovnega
ljudstva (Savez radnog naroda) za op{tinske izbore u Ljubljani decembra 1922 godine, s katero je kot
raziskovalno prebojen zgodovinar vstopil v jugoslovanski zgodovinopisni prostor. V razpravi, ki je nato
iz{la tudi v slovenskem jeziku (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1971–1972/1–2) je kriti~no
obravnaval strogo komunisti~no na~elo, da marksisti~ni proletariat ne sme sodelovati z proletariatom,
organiziranim na verski osnovi. To problematiko je obravnaval tudi na odmevnem simpoziju Revolu-
cionarno delavsko gibanje v letih 1921–1924 leta 1974 v Ljubljani (Politika KP v Sloveniji v ~asu
Zveze delovnega ljudstva v Ljubljani, oktober 1922 – april 1923, posebnost v razvoju KPJ, v: Revolu-
cionarno delavsko gibanje v letih 1921–1924, Ljubljana 1975). Medtem je pridobil tudi svoj prvi aka-
demski naslov. Leta 1972 je na Filozofski fakulteti magistriral s temo Slovenski kr{~anski socialisti
med {estojanuarsko diktaturo 1929–1934 (PZDG, 1973/1–2). Naslednje leto je sodeloval pri izdaji
znanega Leksikona Cankarjeve zalo‘be (Ljubljana 1973, 2000), sredi sedemdesetih let pa tudi Svetovne
zgodovine (Ljubljana 1976, 1981; hrva{ka izdaja Povijest svijeta, Zagreb 1990).
Janko Prunk je pomemben del svojih raziskovalnih poglobitev namenil idejnopoliti~ni dinamiki v
slovenskem katoli{kem taboru. Po razpravi o {kofu Jegli~u in magistrskem delu, se je v okviru te raz-
iskovalne problematike posvetil obravnavi mesta in vloge kr{~anskih socialistov v slovenskem idej-
nem, politi~nem in dru‘benem razvoju v prvi Jugoslaviji. K temu ga je navedla obravnava slovenskih
kr{~anskih socialistov in njihove vloge pri ljudskofrontnem povezovanju v drugi polovici tridesetih let,
ki jo je tedaj opravljal na IZDG. Prerasla je v celostno raziskavo o idejno politi~nem razvoju
kr{~anskosocialisti~nega gibanja na Slovenskem med svetovnima vojnama, kar je bila tudi tema njego-
ve doktorske disertacije, ki jo je ubranil leta 1976 na ljubljanski Filozofski fakulteti. Disertacija je v
knji‘ni obliki pod naslovom Pot kr{~anskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda naslednje
leto v obsegu 240 strani iz{la v elitni ediciji Misel in ~as pri Cankarjevi zalo‘bi v Ljubljani. [tudija Pot
kr{~anskih socialistov v OF je skrbno izrisana podoba kr{~anskosocialisti~nega gibanja na Slovenskem
v letih 1918–1941; v ~asu svojega nastanka je bila pomembno in sve‘e dopolnilo tedaj obstoje~i litera-
turi o slovenski politi~ni zgodovini v prvi jugoslovanski dr‘avi. Avtor je v predgovoru k njej utemeljeno
zapisal, da je pri pisanju »ves ~as ostajal zvest osnovni zapovedi zgodovinske znanosti: ne napisati ni~,
kar ni resni~no in ni~ zamol~ati, kar je resni~no« (str. 5). Za {tudijo je leta 1980 prejel nagrado Sklada
Borisa Kidri~a.
Po objavi {tudije o kr{~anskih socialistih, s katero se je uveljavil v {ir{i slovenski javnosti, je prof.
Prunka pritegnila problematika jugoslovanske dr‘avne zdru‘itve leta 1918. Leta 1979 je z referatom
Slovensko-hrva{ki odnosi 1914–1918 in jugoslovansko zedinjenje nastopil na velikem jugoslovanskem
1 Fischer, Jasna: 25 let dela In{tituta za zgodovino delavskega gibanja. Prispevki za zgodovino delavskega gi-
banja, 1984, 24, {t. 1–2, str. 6.
223ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
simpoziju v Iloku (Stvaranje jugoslavenske dr‘ave, Beograd 1983). Referat je iz{el tudi v slovenskem
(Zgodovinski ~asopis, 1979/4) in nem{kem jeziku (Die slowenisch-kroatischen Beziehnungen vor und
in Ersten Weltkrieg, v: Gesellschaft, Politik und Verwaltung in der Habsburgermonarchie 1830–1918,
Wiesbaden 1987). Konec sedemdesetih let se je pri~el posve~ati {e ‘ivljenju in delu slovenskega revo-
lucionarja in politika Borisa Kidri~a (Historiografski elementi v publicisti~nem delu Borisa Kidri~a,
PZDG, 1978–1979/1–2). V drugi polovici sedemdesetih let je – skupaj z Brankom Bo‘i~em in To-
ma‘em Webrom – napisal tudi u~benika Zgodovina 2–2: druga svetovna vojna in svet po njej (Ljublja-
na 1978, 108 str.) in Zgodovina II : novej{a zgodovina (Ljubljana 1979, 208 str.). Priprava obeh u~benikov
je sovpadala z za~etkom njegovega visoko{olskega pedago{kega dela, ko je za {tiri leta zapustil IZDG
in bil med leti 1975–1979 profesor na Pedago{ki akademiji v Ljubljani. Na PA je predaval Ob~o zgodo-
vino in Uvod v {tudij zgodovine. V tem ~asu je (skupaj z Martinom Ivani~em) pripravil Raziskovalni
na~rt za zgodovino Slovencev po letu 1945 (PZDG, 1978–1979/1–2). Leta 1976 je za~el predavati tudi
na tedanji Fakulteti za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo; leta 1978 je bil izvoljen za docenta za
Novej{o ob~o in narodno zgodovino, leta 1988 pa za rednega profesorja istega predmeta in {e za pred-
met Zgodovina politi~ne misli jugoslovanskih narodov.
Prof. dr. Janko Prunk je ‘e konec {estdesetih let stopil na izjemno ustvarjalno pot raziskovalne in
kasneje tudi pedago{ke dejavnosti v tujini. S svojim bogatim prispevkom na tem podro~ju je pomemb-
no prispeval k uveljavitvi slovenskega zgodovinopisja v mednarodnem prostoru. Je med tistimi sloven-
skimi zgodovinarji, ki imajo najve~ mednarodnih izku{enj. S {e ne sedemindvajsetimi leti – za tedanji
~as so bila to presenetljivo mlada leta – se je ob razumevanju in podpori takratnega vodstva IZDG leta
1969 {tudijsko izpopolnjenaval v Histori~nem in{titutu Univerze v Leipzigu, kjer se je med drugim
seznanil z znanim profesorjem slovenskega rodu, dr. Walterjem Markovom. Leta 1973 pa je, brez vsakr{ne
druge pomo~i, kot prvi slovenski zgodovinar opravil doktorandsko specializacijo na Institut für euro-
päische Geschichte v Mainzu. [tudij na tem elitnem in{titutu, kjer se ‘e ve~ kot pol stoletja usposab-
ljajo nadarjeni mladi zgodovinarji iz vsega sveta (doslej je tretjina njegovih {tipendistov pri{la iz ZRN,
tretjina iz dr‘av Zahodne Evrope, Kanade, ZDA in Japonske, tretjina pa iz Vzhodne, Jugovzhodne
Evrope in Kitajske), je bil ena od najpomembnej{ih zarez v njegovem ‘ivljenju. V Mainzu se je sre~al
s sodobno in neobremenjeno evropsko in svetovno zgodovinopisno raziskovalno mislijo tistega ~asa. V
tistem ~asu se je seznanil tudi z enim od ideologov kr{~anskega socializma v Weimarski republiki, po
drugi svetovni vojni ~lanom SPD in ustanoviteljem znamenite levi~arske revije Frankfurter Hefte,
Walterjem Dirksom.
Prof. Prunk je v Mainzu po skrbnem {tudijskem in raziskovalnem delu pripravil uvodni del svoje
doktorske disertacije, to je pregled razvoja kr{~anskega socializma v Zahodni in Srednji Evropi med
obema vojnama, kar {e danes njegovi Poti kr{~anskih socialistov v OF utemeljuje polo‘aj standardne
evropske {tudije o tem vpra{anju. To sta potrdili obse‘ni razpravi v nem{kem jeziku, Die slowenischen
christlichen Sozialisten im alten Jugoslawien (Österreichische Osthefte, Wien, 1982/2) in Die christili-
chen Sozialisten in West- und Mitteleuropa zwischen den beiden Weltkriegen (Internationale Tagung der
Historiker der Arbeiterbewegung, Linzer Konferenz, 18, 1982, Wien 1985). Obenem s stopnjevanim
{tudijem v Zvezni republiki Nem~iji pa se je seznanil {e z zahodnoevropskim na~inom ‘ivljenja in
njegovo ‘lahtno kulturno, znanstveno in politi~no vsebino, kar je njegovo osebno podobo opredelilo do
danes. Na main{kem in{titutu je s svojim dinami~nim razmi{ljanjem, zavidljivim poznavanjem raz-
iskovalne problematike in dobrim znanjem nem{kega jezika vzbudil pozornost njegovega dolgoletnega
direktorja prof. dr. Karla Otmarja Freiherra von Aretina, ki mu je ponudil mesto in{titutovega asistenta,
to je stalno zaposlitev v ZRN. Zaradi osebnih razlogov in zavezanosti domovini, je to edinstveno ponudbo
odklonil. Slovensko zgodovinopisje in ljubljanski IZDG sta s to odlo~itvijo gotovo pridobila.
Poleg strokovnih in novih ‘ivljenjskih spoznanj ter omenjene ponudbe direktorja IEG v. Aretina, se
je prof. Prunk vrnil v domovino obogaten {e z novimi dragocenimi prijateljstvi. Zbli‘al se je z nem{kima
kolegoma in dana{njima uglednima sodelavcema main{kega in{tituta, dr. Ralphom Melvillom in dr.
Clausom Scharfom. Oba sta na pobudo prof. Prunka ‘e predavala v Ljubljani – na In{titutu za novej{o
zgodovino oziroma na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, enako kot tudi sedanji
direktor IEG v Mainzu, prof. dr. Heinz Duchhardt, ki je predaval na Pedago{ki fakulteti Univerze v
Mariboru in na ljubljanski Fakulteti za dru‘bene vede. Vez, ki jo je prof. Prunk vzpostavil z main{kim
in{titutom, je v resnici zelo mo~na. O tem pri~a tudi sve~ano predavanje Slowenien als Idee und politi-
224 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
sches Programm in der europäischen Aufklärung 1768–1848, ki ga je imel na Institut für europäische
Geschichte v Mainzu ob njegovi petdesetletnici, 28. aprila 2000. A to {e ni vse. ^love{ko in strokovno
zaupanje, ki ‘ivi med main{kim in{titutom in prof. Prunkom na zelo poveden na~in odra‘a tudi dejstvo,
da so se ob njegovi nesebi~ni vzpobudi in priporo~ilu kar trije raziskovalci iz IZDG oziroma In{tituta za
novej{o zgodovino v Ljubljani, med njimi tudi podpisani, {tudijsko izpopolnjevali v Mainzu. Vsem je
takó do‘iveto zbli‘anje z nem{kim in evropskim zgodovinopisjem veliko pomenilo. [tudijsko bivanje v
tujini je vedno veliko pomenilo tudi prof. Prunku, ki se je leta 1978 {tudijsko izpopolnjeval {e v École
de hautes études en sciences sociales in Institut Maurice Thorez v Parizu.
V osemdesetih letih je prof. Prunk nadaljeval z obravnavo tematskih sklopov, ki se jim je do tedaj
posve~al in jim dodal {e nove. Po vrnitvi na IZDG je pripravil sinteti~no obravnavo Politi~ne koncep-
cije slovenskega me{~anstva v stari Jugoslaviji (PZDG, 1982/1–2). Obravnava je za tisk prirejen referat
na znanem simpoziju Narodna in socialna politika v slovenski zgodovini od konca 19. stoletja do da-
nes, ki so ga 17. in 18. novembra 1981 v Ljubljani pripravili IZDG, pedago{ko-znanstvena enota za
zgodovino Filozofske fakultete in In{titut Milka Kosa SAZU. Prof. Prunk je bil pobudnik tega simpo-
zija. V za~etku osemdesetih let je sodeloval tudi pri pripravi {e danes uporabne Kronologije napredne-
ga delavskega gibanja na Slovenskem 1868–1980 (Ljubljana 1981). Nato se je posve~al Borisu Kidri~u
(Vloga Borisa Kidri~a pri ustvarjanju Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Borec, 1984/3–4; Boris
Kidri~, Ljubljana 1984, 40 str.), kr{~anskemu socializmu (Politi~ki profil slovena~kih hri{~anskih so-
cijalista i njihovog delovanja 1919–1943, v: Liberalizam i socijalizam, Beograd 1984; Krekova tradi-
cija, Revija 2000, 1988/40–41; tudi Krekov simpozij v Rimu, Celje 1992), slovensko-hrva{kim odno-
som (Radi~ in Slovenci, Z^, 1985/1-2) in jugoslovanski zdru‘itvi 1918 (Slovenci in ustanovitev Jugo-
slavije, Revija 2000, 1988/44–45). Sredi osemdesetih let pa so ga razpravljanja s prijateljem in ured-
nikom Revije 2000, Petrom Kova~i~em-Per{inom, navedla k pripravi nove knjige, Slovenski narodni
programi : narodni programi v slovenski politi~ni misli od 1848 do 1945 (Ljubljana 1986, 284 str.). V
tej knjigi, ki obravnava obdobje stotih let slovenske zgodovine, za katero je zna~ilna izrazita
narodnopoliti~na aktivnost slovenskega naroda, je poleg {tudije objavil {e 42 izbranih slovenskih
politi~nih programov iz obdobja 1848–1945. To daje omenjeni knjigi, za katero je dobil leta 1987
nagrado Vstaje slovenskega naroda, tudi zna~aj zbornika virov. Slovenski narodni programi so iz{li {e
srbohrva{kem jeziku (Slovena~ki nacionalni programi, Beograd 1988, 268 str.).
Prof. Prunk je bil sredi osemdestih let ponovno v tujini. V {tudijskem letu 1984/85 je bil kot Hum-
boldtov {tipendist gostujo~i profesor v histori~nem seminarju Univerze v Freiburgu, v letu 1988/89 pa
je kot gostujo~i profesor predaval v seminarju za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze v Kölnu. V
drugi polovici osemdesetih let je bil ob raziskovalnem in pedago{kem delu tudi {ir{e strokovno in
dru‘beno dejaven. Leta 1987 je za Slovensko matico v Ljubljani pripravil zbornik ~lankov in razprav
akad. prof. dr. Boga Grafenauerja, nastalih v ~asu pred drugo svetovno vojno, Slovensko narodno
vpra{anje in slovenski narodni polo‘aj in k zborniku napisal spremno {tudijo Zna~aj Grafenauerjevih
~lankov. Tega leta se je za~elo tudi njegovo plodno sodelovanje z Enciklopedijo Slovenije, za katero je
napisal vrsto tehtnih gesel (npr. Narodni program, Narodno vpra{anje, Slovenci od 1918 do 1991). V
letih 1986–1988 je bil predsednik sekcije za sodobno zgodovino pri Zvezi zgodovinskih dru{tev Slove-
nije in od 1988 do 1990 njen podpredsednik. V letih 1988–1990 je bil predsednik Sveta Revije 2000. Bil
je tudi ~lan Sveta za vzgojo in izobra‘evanje SRS.
Po prelomu osemdesetih v devetdeseta leta je prof. Prunk objavil ve~ knji‘nih del. Najprej leta
1990 pomemben zbornik intervjujev z vodilnimi ideologi in politiki starih in novih politi~nih strank ter
predsednikom Predsedstva RS in slovenskim ~lanom Predsedstva SFRJ, Milanom Ku~anom in dr. Ja-
nezom Drnov{kom, Nova slovenska samozavest : pogovori s slovenskimi politi~nimi prvaki (Ljubljana
1990, 165 str.). Intervjuvanci so tedaj izrekli marsikatero zanimivo misel, na katero se danes lahko opre
zgodovinar. Leta 1993 je objavil znano delo Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768–1992)
(Ljubljana 1992, 455 str.), v katerem je obravnaval ve~ kot dvestoletno pot, ki so jo prehodili Slovenci
od ljudstva, vpetega v habsbur{ko dr‘avno telo do mednarodno priznane nacije leta 1992. Kot se lahko
spomnimo je delo do‘ivelo tudi polemi~en odziv – avtor je v polemiki ocenil, da je {lo »za filozofsko
zgodovinsko konceptualno razhajanje« (Delo, 8. 4. 1993) – dejstvo pa je, da je prof. Prunk s Slovenskim
narodnim vzponom prvi v svoji generaciji dejavno spomnil na potrebo po sinteti~ni obravnavi novej{e
slovenske zgodovine v {irokem ~asovnem loku. Istega leta kot Slovenski narodni vzpon je (skupaj z
225ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Branimirjem Ne{ovi}em) objavil lepo sprejet prvi postsocialisti~ni in postjugoslovanski u~benik za
zgodovino 20. stoletja za 8. razred osnovnih {ol 20. stoletje: zgodovina za 8. razred osnovne {ole (Ljub-
ljana 1993, 260 str.). Naslednje leto je sledila A brief history of Slovenia : historical background of the
Republic of Slovenia (Ljubljana 1994, 85 str.; Ljubljana 2000, 251 str.), v katerem je predstavil zgodo-
vinski razvoj na prostoru dana{nje Slovenije v ~asu od antike do konca 20. stoletja. »Kratka zgodovina«
iz{la tudi v italijanskem (Breve storia della Slovenia : i retroscena storici della nascita della repubblica
indipendente di Slovenia, Lubiana 1994, 87 str.) in nem{kem jeziku (Slowenien – ein Abriss seiner
Geschichte, Ljubljana 1996, 177 str.) in v sloven{~ini (Kratka zgodovina Slovenije, Ljubljana 1998,
219 str.; Ljubljana 2002, 230 str.). Leta 1996 je (skupaj z Martinom Ivani~em) izdal Osamosvojitev
Slovenije : s kratkim orisom slovenske zgodovine (Ljubljana, 171 str.), konec devetdesetih let pa je
sodeloval pri obse‘ni kroniki Slovenci skozi ~as: kronika slovenske zgodovine (Ljubljana 1999) in Ilu-
strirani zgodovini Slovencev (Ljubljana 1999). V za~etku devetdesetih let je po njegovi zaslugi v slo-
venskem jeziku iz{la tudi znana Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce: od pradavnine do se-
danjosti E. H. J. Gombricha (Ljubljana 1991).
Poleg priprave omenjenih del je prof. Prunk v zadnjem dobrem desetletju napisal ve~ razprav iz
problematike, ki se ji posve~a in z referati sodeloval na vseh pomembnih simpozijih v tem ~asu – med
drugim na simpoziju @ivljenje in delo dr. Antona Koro{ca (Maribor 1990), Slovenski upor 1941 (Ljub-
ljana 1991), Dunaj in slovensko narodno gibanje (Ljubljana 1992), Slovenci in dr‘ava (Ljubljana 1994),
Slovenska trideseta leta (Ljubljana 1995), Avstrija, Jugoslavija, Slovenija : slovenska narodna identite-
ta skozi ~as (Lipica 1996), Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti (Maribor 1998), [estdeset let od
za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem (Ljubljana 2001). Sodeloval je tudi pri pripravi znanega
sinteti~nega pregleda Klju~ne zna~ilnosti slovenske politike v letih 1929–1955, ki ga je leta 1995 za
potrebe Dr‘avnega zbora RS pripravila skupina slovenskih zgodovinarjev. V prvi polovici devetdesetih
let je bil kot Humboldtov {tipendist ponovno gostujo~i profesor na Univerzi v Freiburgu (1994/95). V
za~etku devetdesetih let je bil kot ~lan vodstva Socialdemokratske stranke Slovenije opazen tudi v
slovenski politiki. V tem ~asu je mnogo sodeloval s Historische Kommission pri Predsedstvu SPD v
Bonnu. Od maja 1992 do januarja 1993 je bil minister za Slovence po svetu in narodnostne manj{ine v
Sloveniji v prvi Drnov{kovi vladi. V SDSS se je zavzemal za njeno njeno moderno zahodnoevropsko
ideolo{ko usmeritev, a v tem ni uspel. Zato je leta 1994 iz stranke izstopil. Od leta 1998 je predsednik
kr{~anskosocialisti~nega Dru{tva 2000, od 1999 Ambasador znanosti Republike Slovenije in od 2003
~lan novega Glavnega odbora Rde~ega kri‘a Slovenije.
Prof. Prunk se je leta 1995 odlo~il, da se s polnim delovnim ~asom posveti pedago{kemu delu.
Zaposlil se je na Fakulteti za dru‘bene vede v Ljubljani, kjer je nosilec predmetov Nastanek sodobnega
sveta, Zgodovina socialne in politi~ne misli na Slovenskem, Zgodovina evropske ideje in Izbrani pro-
blemi sodobnih politi~nih teorij. In{titut za novej{o zgodovino je zapustil kot znanstveni svetnik (po
prvih asistentskih letih je 1978 postal znanstveni sodelavec, 1983 vi{ji znanstveni sodelavec, 1988
znanstveni svetnik), ki je na njem pustil vidno sled. Razen na znanstvenem podro~ju je bil na IZDG/
INZ dejaven tudi kot predsednik njegovega najvi{jega organa – Sveta in{tituta v letih 1980–1982 in
vodja raziskovalnega projekta Politi~ni in idejni razvoj na Slovenskem 1892 do 1941 v letih 1993–1995.
Od leta 1991 je ~lan uredi{tva in{titutove revije Prispevki za novej{o zgodovino. Na in{titutu je bil
dejaven tudi v nekdanjih dru‘benopoliti~nih organizacijah (Zvezi sindikatov in Zvezi komunistov Slo-
venije). To omenjamo zlasti zategadelj, ker je v njihovo delovanje vna{al svobodno in samostojno
razmi{ljanje ter bil pri tem ve~krat tudi osamljen.
Prof. dr. Janko Prunk je danes eden od najbolj znanih slovenskih zgodovinarjev, uveljavil pa se je
tudi kot politolog. Poleg strokovne ga dobro pozna tudi {ir{a javnost, saj ga odlikuje izjemna sposob-
nost javnega nastopa, kar za zgodovinarje sicer ni najbolj zna~ilno. Jankova misel in iskateljsko spo-
znanje sta plodna – doslej je podpisal dobrih 400 bibliografskih enot – zato ni ~udno, da ga, kljub
zahtevnim pedago{kim obveznostim, nenehno sre~ujemo v duhovnem snovanju. Prav v tem ~asu za
Institut für europäische Integrazionsforschung Univerze v Bonnu pripravlja besedilo Die Tragweite der
europäischen razionalistischen Zivilisation. Ker je Janko ~lovek {iroke osebne nadarjenosti lahko od
njega v prihodnje – in to ne le v zgodovinopisju – pri~akujemo {e marsikaj. Pred leti nas je presenetil
kot urednik odli~nega Vodnika po slovenskih vinorodnih okoli{ih (Ljubljana 1994), sedaj pa nam bo
morda predstavil akvarele, ki jih slika ‘e vrsto let, ali pa javno odprl strani romana o mnogoplastnem
226 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
dogajanju na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Naj bo tako ali druga~e, Janko je in bo ostal mo‘
jasno prepoznavne ‘ivljenjske mo~i in ustvarjalnosti. V zadnjih letih ju spremlja tudi opazna ‘ivljenjska
modrost, kar daje osebnemu stiku z njim posebno vrednost. Ob tem poudarku ‘elimo prijatelji in kolegi
prof. dr. Janku Prunku ob njegovem ‘ivljenjskem jubileju {e veliko stokovnih in drugih ustvarjalnih
uspehov, zdravja in osebne sre~e!
 J u r i j  P e r o v { e k
V seriji »Knji‘nica Kronike« so iz{le naslednje publikacije:
Po 16-letni prekinitvi je v seriji iz{la nova knji‘ica {t. 7 z naslovom @IVETI OD KNJIG. Zgodovina
knjigotr{tva na Kranjskem do za~etka 19. stoletja, avtorice Anje Dular, v obsegu 255 strani.
Knji‘ico lahko kupite za samo 1500 SIT.
Milko Kos: SREDNJEVE[KA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani (razpro-
dana)
Igor Vri{er: RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956), 72 strani
Vlado Valen~i~: SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani
Sergij Vilfan – Josip ^ernivec: ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HI[E (1958), 128 strani
Peter Vodopivec: LUKA KNAFELJ IN [TIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani
RAZMERJA MED ETNOLOGIJO IN ZGODOVINO (1986), 302 strani
Za vsako knji‘ico boste od{teli samo 500 SIT.
Komplet novega 7. zvezka in petih zvezkov pa lahko prejmete za samo 3.000 SIT.
Vse publikacije lahko naro~ite na uredni{tvu revije KRONIKA
Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, A{ker~eva 2, 1000 Ljubljana, telefon: 01 241 1200
ali na e-po{to: kronika@uni-lj.si