List 41
Kako se trtna uš
po poročilu A. Gotheja, ravnatelja vinorejske sole Mariborske, pokončuje.
Mnogo je sredstev, ki umorijo trtno uš. Vendar takega sredstva še niso zasledili, ki bi mrčes uničilo, a ne škodilo trsu.
Najzdatniše pomagalo je do sedaj to, ako se je voda spustila v vinograd tako , da je vse trsovje več časa pod vodo stalo. To pa je mogoče le v planjavah, nikakor pa ne tam, kjer so vinogradi večidel na gričih. Na Francoskem so z umetnim poplavljanjem pogube oteli 5114 hektarov od trtne uši napadenih vinogradov. Zato raj nam ne ostaja druzega, nego to, da trsovje izru-jemo ali izkrčimo in na mesto njega drug sadež sadimo, ali pa skušamo trsu tako streči, da vkljub svoji ušivosti še vendar rodi.
Izruvanje trsovja in razkuževanje prsti pomagalo je do sedaj le itam, kjer so od trtne uši bili napadeni le posamesni trsi ob sepih, v špalirih, v vrtih, v trsovnicah, kjer še koreninje ni globoko pognalo, se ve", če so mrčes kmalu zasledili in ga hitro uničili. Ta-košnih filokserinih gojezd so mnogo našli po Nemškem in Švicarskem. Hitro lotili so se dela in trtno uš popolnem uničili. Delo je pa tako-le: najprvo se ušivi trs odkopije do V2 metra globoko, potem se vlije !/4 — J/2 litra žveplenega ogljenca, in jama se zopet zasuje. Ce treba, se takošno delo ponovi; 8 ali 9 dni pozneje se trsi čisto izkrčijo in takoj na mestu sožgejo, prostor pa, kjer je prej trs rastel, se polije s katranovcem, plino vim apno m ali petrolej em , da se pokonča vsaka uš. To se je posrečilo pri posamesnih gnjez-dih trtne uši, nikakor pa ne tam , kjer je ta strašni mrčes se daleč razširil. Vse prizadevanje spodleti posebno tam, kjer so uže krilate uši na vse kraje in daleč okrog nesrečo raznesle, osobito še, če se je to veo let godilo.    Skušali   so   uže  kaj  takošnega na državne
328
stroške v Klosterneuburgu na spodnjem Avstrijskem in v Pančevi na Ogerskem. Enako postopali so na Francoskem, pa zastonj! Vsake uši niso mogli zatrepi. Sadili so na takošnem prostoru več let tobak , konoplje. Bilo je brez uspeha, kajti uš se je vendar obranila, zaredila in prikazala. Uničili so sicer ogromno število uši, a vsake uničile niso, in toraj vse ni pomagalo nič. Trtna uš začela je iznova širiti se. Ako le malo uši ostane, v nekoliko letih gomazi jih zopet na milijone v sosednih vinogradih, prej nepoškodovanih. Zato ni priporočati gori navedenega in dragocenega dela, kjer je vinograd, če prav na samem ležeč, od trtne uši jako napaden. Zvepleni ogljenec je drag, ravnanje ž njim zel6 mudno in stane tudi veliko, pomaga pa naposled vendar nič. Zatoraj je dosta, ako se vinograd po trtni uši ugonobljen izkrči, trsovje sožge in drug sadež zase je. Taki vinogradi imajo proti koncu svoje ušivosti itak le majhno število uši, veČina je uže v zdrave vinograde odšla. Na Francoskem štejejo na ta način izkrčenih vinogradov 474.760 hektarov. Takošno krcanje ni drago in lahko vsak posestnik sam opravi, to pa dovolj dobro, ako ga izvedenci nadzorujejo. Mislim tudi,* da bi tukaj ne trebalo plačevati posestnikom odškodnine, ker je trs v tem slučaji bil itak uže uničen in bi vinogradar vsakako kmalu prisiljen bil, vinograd opustiti in ga z drugim sadežem zasaditi. Mogoče pa je, da po postavi zoper trtno uš sklenejo postopati. V tem slučaji morajo vse trse v bližini gnjezda trtne uši izkrčiti in uničiti, čeravno so le deloma od tega mrčesa napadeni. No, in v takošnem slučaji gre posestniku odškodnina, katero morajo vsi ostali vinogradarji v deželi plačati. Odškodnina s stroški za izkrčenje in razkuževanje vred pa utegne znatno denarjev stati. Tudi je mogoče , da bi vinogradarji v dobrih legah morali odškodnine plačevati vinogradom v slabih legah, kamor trta prav za prav ne sodi več, ali da pomagajo nemarnim vinogradarjem , ki so sami bili krivi, da so trtno uš dobili. Sploh dobro je vse premisliti in preudariti, predno kje sklenejo po postavi zoper trtno uš postopati; to pa tem bolj , ker trtne uši enkrat močno razširjene ne morejo zatreti, naj krčijo in požigajo trsovje, polivajo prst z žveplovim ogljencem, kolikor hočejo.
Slabe skušnje zastran umetnega uničevanja trtne uši napotile so ljudi premišljevati, ali bi se ne dalo tudi z ušivim trsom še shajati tako, da bi ne trebalo vinogradov iz krči ti. Veljavna sedanja postava zoper trt o o uš o tem nima nobenih določeb. Temu se ni čuditi. Poslancem ni bilo toliko poskušenj na razpolago, kakor jih imamo sedaj. Tudi postava govori le, kaj naj storijo politične gosposke, da zasledijo trtno uš in potem jej zabranijo dalje širiti se. Dalje se ne briga državna postava. Tako postopa vlada na Francoskem pa tudi pri nas zastran trtne uši v Klosterneuburgu in na Ogerskem, kjer imajo tega mrčesa v več krajih. Važno je toraj vprašanje: je li mogoče ušive trse ohraniti toliko, da še rodijo grozdje V Skušnje Francozov kažejo, da je to mogoče.
Največe bogastvo francoske dežele je vinogradarstvo. Da se toraj misliti, da si Francozje veliko prizadevajo trs braniti zoper trtno uš. Izumili so uže 3 načine, po katerih se ušivi trs rodoviten ohrani; a) s pomočjo žveplenegaogljenca. V ta namen se priredi votel in prišpičen kol, s katerim se zvepleni ogljenec trsu med korenine škropi ali puha, to pa do 40 centimetrov globoko in trikrat v leti, namreč spomladi ob prvi kopi, meseca junija in hitro po trgatvi. Tako se pokonča neznano veliko uši in trs se ohrani rodoviten. Ovi pripomoček je tedaj dober, al predrag je. Zvepleni ogljenec je nevarna tvarina, ki se rada vžge  in razleti.    Železnice  ga prevažajo   le v posebnih
vlakih in v odprtih vagonih. Ob enem mora biti pospravljen v^ posodi, katera drži 500 kilo in ki je dobro zanetena. Zvepleni ogljenec v manjših posodah mora najmanjše 50 kilo težek biti in posodice narejene iz cink pleha ali iz železne plehovine ali iz glaževine, ki imajo biti postavljene v jerbasih in z žaginjem ali otrobi obdane. Delajo ga v Svasovicah na Gališkem v cesarskih topilnicah. Prodavajo ga pa tudi na Dunaj i (k. k. Berg- uod Hiitten-Produktenverschleiss in Wien) po 20 gold. cent. Na en trs je treba 8-10 gramov; tako stane ovo žvepljenje trsov blizo 100 gold, na leto pri vsakem oralu vinograda. Obenem je treba močno gn o j iti, sicer trs kmalu konec vzame. Iz povedanega je gotovo jasno, da je ta pomoček zoper trtno uš pri nas predrag, b) Drugi pomoček so tudi Francozi izumili in sodi za naše razmere. Treba je namreč ušivi trs pogosto p o g robati in mu dobro gnojiti. Vsled tega poganja novih korenin in nadomestuje one, katere so zavoljo trtne uši strohnele in odpale. Ob enem iznemiruje usi vedno prelaganje trsa in brani preveliko njihovo pomno-zevanje, c) Tretji pomoček rabijo na Francoskem uže 10 let. Vzamejo se namreč ameriški trsi one sorte, ki se imenuje Zaniški trs (Vitis Solonis) ali pa trs York-Madeira. Ta dva ameriška trsa imata poseben sok, radi česar jima trtna uš ne škoduje toliko, kakor našemu evropskemu trsu. Vinogradarji tedaj ta ameriška trsa zasadijo v vinograde in na spodnji les cepijo domače žlahne rozge. Vendar grozdje takih cepljenih trsov ni kaj prida in toraj ta tretji pomoček le malo prida.                                                            „Gosp. pril."