RAZMILJANJA, KISO PRISOTNA TUDI DRUGOD Predlogi, pobude in mnenje delegacije KS Golo-Zapotok Oglaamo se na vabilo k sodelovanju za pripra-vo delovnega programa zborov skupine obine Ljubljana Vi-Rudnik za leto 1988. Predlagamo, da se v delovni program zbora krajevnih skupnosti nae skupine obine sprej-mejo tudi sledei predlogi in pobude: 1. Mnenja smo, da sedaj veljavni SKLEP, ki je e precej star, o merilih in kriterijih za financira-nje splonih potreb krajevnih skupnosti, ni ve ustrezen. V tem sklepu so upotevani le kriteriji: tevilo prebivaJcev, oddaljenost krajevne skupno-sti od sredia obine in povrina krajevne skup-nosti v hektarih. Na podlagi teh kriterijev se zagotavljajo sredstva za opravljanje del in nalog v zvezi z delegatskim sistemom. Predlagamo, da se vpelje tudi kriterij stopnje RAZVITOSTI obmoja krajevne skupnosti. Za delovanj KS je izredno pomembno, kakna je stopnja razvitosti proizvodnih delovnih organiza-cij, zdravstva in olstva, stanje prometne poveza-nosti in zaposlenost prebivalstva, socialna struk-tura in razvitost infrastrukture: cest, poti, elektri-ke, vodovoda, PTT, stanje v razvoju kmetijstva in turizma itd. Na primer v nai KS smo vekrat, vasih tudi v tednu ne le v mesecu brez vode. Za est vasi imamo le pet telefonskih tevilk itn. Dajemo pobudo, da Zbor krajevnih skupnosti razpravlja o problematiki financiranja KS in da poda predlog za sprejetje novega SKLEPA ali DOGOVORA. 2. Doslej smo bili udeleeni na vseh sejah zbo-ra KS. Sodelujejo vsi lani delegacije. Enkrat meseno imamo skupno sejo izvrnega sveta skupine KS in delegacije. Razpravljamo o gradi-vu za sejo zbora KS in izberemo delegata, ki bo sodeloval na seji. Poskrbimo tudi za povratno informiranje. Ob udelebi na vseh sejah zbora ugotavljamo, da so dnevni redi sej zbora preobremenjeni s spre-jemanjem raznih odlokov. Ce odtejemo nekatere formalne toke dnevnega reda: volitve, delegat-ska pvraanja, potrjevanje zapisnika, imajo odloki dale prevladujo poudarek. To dejstvo opozarja na marsikaj. Med drugim tudi na to, kdo so preteni nosilci pobud in predlogov za dnevne rede sej, kdo je odgovoren za uresnievanje spre-jetih odlokov ali tisti, ki je predlog podal ali tisti, ki ga je sprejel oz. ga je uzakonil. utimo, da v delovanju naega zbora niso e dovolj izpeljane pristojnosti med zborom, Izvrnim svetom in upravnimi organi. Delegati se utimo preobreme-njeni z normativno dejavnostjo zbora. Odprto je tudi vpraanje delovanja delegacij in poiljanje delegatov na zasedanja zborov. Predlagamo, da Zbor vsaj dvakrat letno raz-pravlja tudi o svojem delu in o uresnievanju sklepov, ki jih je sprejel. 3. Vsaj enkrat letno naj bi Zbor KS razpravljal, seveda na podlagi analize prakse, o sodelovanju krajevne skupnosti z organizacijami zdruenega dela. V nai KS ni nobene OZD. Krajani so zaposleni v mnogih TOZD zunaj KS. Vemo, da bi morali z TOZD sklepati razne samoupravne spo-razume. Za tako delo mi nimamo strokovnih slub. Tudi v Zboru KS naj ugotovimo, kateri so razlogi, da se medsebojno sodelovanje ne razvija tako kot smo zapisali v STATUTU obine. 4. Glede sodelovanja s SIS predlagamo, da Zbor KS razpravlja vsaj enkrat letno. V delovanju KS obutimo, da SIS v mnogoem vsestransko vplivajo na razvoj obmoja KS. Dej-stvo pa je, da nekatere SIS bolj delujejo odtujeno od KS kot pa s KS. Monost neposrednega vpliva je morda zaradi slabega delovanja konference delegacij za SIS, zelo majhna. Morda je nae mnenje zmotno ali prehudo, vendar praksa nam kae, da imajo v SIS prevladujoo mo in vpliv profesionalni vodstveni kadri in ne delegatske skupine. 5. Odprta vpraanja so prisotna tudi pri medse-bojnem povezovanju in sodelovanju KS. Mnogok-daj bi bili lahko bolj uinkoviti, e bi imeli opre-deljene skupne interese. Kar poglejmo, kako po-teka planiranje razvoja KS. Predlagamo, da se napravi analiza o vsebini, oblikah in metodah sodelovanja KS. Analiza naj bo predmet razprave v Zboru KS in sprejeti naj bi bili ustrezni sklepi ter opredeljena odgovornost. 6. Obmoje nae KS je zelo ogroeno glede varstva okolja in narave. rne gradnje, vidijo pa se kljub rnini prav do Ljubljane - inpekcijskih slub in pristojnih upravnih organov, in odlagali-a smeti rastejo kot gobe po deju. Kdo je in naj bo za to odgovoren? Ugotovitve podajamo tudi na sejah Zbora KS in sprejmimo sklepe, ki bodo terjali takojnje ukrepe. 7. Kakna naj bo vloga in katere so naloge KS v boju proti naraajoi inflaciji in za premagova-nje sedanje dmbene krize. Sami se ne utimo dovolj sposobne, da bi se dokopali do uinkovitih opredelitev. Motijo nas splone ugotovitve: vsi zapnimo od TOZD, krajevnih skupnosti do obi-ne itd. Vendar povejmo si, kdo in kaj? Mislimo, da je za sedanji as, to eno izmed temeljnih vpraanj skupnega pomena, zato predlagamo, da se pripra-vi razprava v Zboru. e bi lahko natevali, kaj naj bi. Upamo, da se bomo domenili ob snovanju delovnega programa za leto 1988. Naa delegacija priakuje, da bo nam mnoge oraenjene naloge pomagala opravljati SZDL v skladu s svojo drubeno vlogo, funkcija-mi in odgovornostjo. Vodja delegacije KS Golo - Zapotok LUDVIK GOLOB