Ï8. SteF. V Novem mestn 15. septembra. 1885. na Ino lel. ve-ar-13 ni' Zft ičib imi pri Sv. I itni t in 1 z nli-se Izhajajo 1. in 15. Tsaeega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" najeto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, placa za vsako vrsto z navadnimi črkami sprejetua J. Krajec v Novem mestu. 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Dolenjci, kaj naj bodo vaši sinovi? Pri starih Egipčanih so bili stanovi ostro loieui. Stan s stanom se ni mogel pomešati, moral je sin biti in ostati do smrti, kar je oče bil. Sin kmetov je moral postati kmet in sin rokodelcev pa rokodelec. Tako je tudi še dandanašnji v Indiji. Zakaj pa to pripovedujemo svojim čitateljem z Dolenjskega? Zato, ker je nekaj enakega tudi na Dolenjskem. Tukaj opazujemo, da se ljudje drzé skoro le enega síaiiit, namreč kmetskega. Ali je to prav? Veřjidel je prav; kajti lepa Dolenjska je stvaijena za pridnega kmeta; vsaj Je vsaka gruda te tople krajine rodovitna, če se jo le malo obdeluje in glešta. Ta krasna tretjina Kranjske dežele bo tudi v bodoče še živila sedanje njene prebivalce, ako bodo pridni, poĚteni in varčni. Število ljudi se pa po celem svetu množi, in tudi Dolenjska bo Čez kacih 50 let štela prtcej veČ ljudi, kakor jih ima zdaj ; in ker že ^daj zemlja težko vse preredi, treba bode tudi Dtdenjctm premišljevati, kako si bodo začeli druge stanove izbirati. Marsikateri vaših sinov bode imel le majhen košček zemlje, ki ga nikakor ne to mogel rediti. Njmu bode treba učiti se še kakega rokodelstva. In glejte, rokodelcev je na Dolenjskem veliko premalo. Po vsem Krarjskem je cad 2800 rokodelcev, ki plačujejo pri priliki 9000 gld. davka. Na Dolenjsko bi moralo priti skoro 1000 rokodelcev; v Črnomaljskem okraji jih je samo kacih 100, v Novomeškem kacih 160, v Litijskem niti 100, v Krskem kacih 120 in Kočevskem okraji, ki pa se k pravi Dolenjski strani ne more prištevati, dobro 200, sku-psj torflj niti 700 rokodelcev. Da še bolj dokažemo, da je na Dolenjskem najmanj rokodelcev, povemo, da je Trebanski sodnijski okraj imel leta 1875. le dvanajst rokodelcev iu Zatiški sodnijski okraj samo 19, Radeški samo 22 (vse te Številte veljajo za 1, 1875., pa od takrat se razmere menda niso dosta zboljŠale). Ker je rokodelstvo še zmiraj dober košček kruha. Če tudi vsled fabrik veliko slabil kakor nekdaj, ker bodo obrtnijske postave zavedne rokodelce varovale, zato svetujemo dolenjskim kmetom, da dajó svoje bi-strejŠe sinove rokodelstva učit. Take dečke naj posebno marljivo v domačo Šolo pošiljajo. V nauk naj jih pa dajo po dobro dovršeni ljudski šoli k takim miijstrom, kjer se bodo rokodelstva dobro izučili in v božjem struhu izredili. Ako je staršem mogoče, naj pošljejo take svoje sinove v mesta, kjer so tudi nedeljske šole za rokodelske fante. Taka šola je ua primer v Ljubljani združena z realko in v Novem mestu združena z gimnazijo. Ce imajo pa starši posebno prebrisanega dečka, ki se rad uči, naj ga dajo še v višje šole. Dolenjci imajo nekaj viřjih Šol, katere so nalašS za nje ustanovljene, katere so pa ravno od Dolenjcev veliko preslabo obiskovane. Te soie so: i. Vinorejska in sadjerejska šola na Slapu pri Vipavi ; ki se bode, ako gre po sreči kmalu na Dcleijjfi'ko prestavila. 2. Gimnazij v Novem mestu in 3. meščanska šola s kmetijskim značajem v Krškem. V tth treh šolah, ki okraj Krški, deželo Kranjsko in cesarstvo Avstrijsko, veliko stanejo, ni čez 120 rojenih Dolenjcev. Slapska šola komaj Štipendije odda, Novomeška latinska šola ima le kacih 100 Dolenjcev in v Krško meščansko šolo, katero je blagi dobrotnik največ za Dolenjce ustanoviti pomagal, hodi skoraj več in to pridnih Štajercev, kakor Kranjcev. Kaj je temu vzrok ? Največ malomarnost Dolenjskih kmetov, ker ne privoščijo svojim sinovom, da bi se izšolali in kakošni „gospodje" postali ; vsaj se tega menda ne bojijo, da bi kot gospodje službe ne dobili. Izobraženih Slovencev ne bo še tako hitro preveč, posebno duhovnikov ne. Na revščino se Dolenjci ne morejo in ne smejo izgovarjati;' vsaj so Notranjci, slovenski Štajerci tudi revni, pa vendar svoje otroke več r višje šole pošiljajo. Poznam faro na Štajerskem, ki je okolo 50 duhovnikov izredila, nasprotno pa poznam na Dolenjskem enako veliko župnijo, ki ima menda samo enega ali celó nobenega. Vsaj stroški za pridnega Šolarja v mestu niso veliki. Knjige dobi izvrsten šolar ali vsaj večkrat brezplačno, šolnina se pridnemu revežu tudi spregleda, večkrat dobi tudi štipendij. Ako mu pa hrano plačevati ne moreš, lahko jo od doma pošiljaš. Saj moraš fanta, Če ga imaš doma, kjer ti po zimi le lenobo pase, tudi rediti in oblačiti. Dosta DOLENJSKE NOVICE. šter. 18. lepše obleke pa tudi v mestu ne potrebuje. Mladina se mora itak na skromnost privaditi, ako hočemo, da postane kaj iz nje. — Toliko za danes v prevdarek, morebiti Še kdaj kaj o tem, Vsa prav, ali drugi imajo več podpore kakor Dolenjci; tako n. pr. čitali smo, kteri dijaki so letos vnovič sprejeti bili v ljubljansko Alojzijevišče, toda med njimi nismo ni enega Dolenjca našli. Vredniitvo. Za poduk vsem Dolenjcem. (Konec.) Ciceron, slavni rimski govornik, v enem svojih govorov naravnost pravi, da je poljedelj-stvo najpoštenejši vir pridobiti si kaj. „Med Tsemi opravili, s katerimi se kaj pridobiti dá, ni nobenega boljšega, za mislečega človeka vrednejšega, kakor je poljedeljstvoi " Na Kitajskem cesar sam nekoliko orje, da s tem počasti poljedeljstvo, — se velik praznik imajo takrat. Cesar Jožef II. je, ko je popotoval po Moravském 1. 1769., videl kmeta orati, ustavil ga je in prosil, naj mu dovoli, da z njegovimi konjiči eno brazdo vreŽe. Ali ni s tem počastil kmetijskega stanu? Upati moramo, da bo tudi naš blagi sedanji slavni vladar Franc Jožef I. vslisal opravičene prošnje ljudi, ako jih bodo poslali pred Njegovo Veličanstvo, da naj se to in to Btori za vproapeh ubozega, opešanega kmeta. Trkati in zopet trkati je treba, potem se bode že kaj dalo, Če iz dobre volje ne, vsaj zavoljo nadležnosti. Tega na-i uči evangelijski prijatelj. Dobro bi bilo o gotovih prilikah raz-govarjati se o raznih predmetih kmetijstva, vsaj to bi ne bilo težko, zelo pa koristno, to bi bila nekaka dobra Šola za ljudi, ali pa naj bi se kaki oddelki dobre, za kmeta spisane knjige brali in šlo bi zmeraj na boljše, ljudje bi tudi prilike ne imeli, pohajkovati ob nedeljah in praznikih in dražega časa tratiti, s čem ? si sami lahko mislimo. „Primite se zemlje, če ne se bode ona vas prijela" ; pomagajte si sami, na druge se ni zanašati. Dolenjci že dolgo let na železnico čakajo, in kako dolgo bodo še, kdo vé? Naj bi bili, ko se je prvikrat merila, sadjereje se lotili, kake lepe vrte bi že zdaj lahko imeli; vsaj zdaj tega iie zamudite, morda bo ëe lahko debelo zrastlo do časa, ko se bode gradila. Koliko si dajo ljudje z rožami opraviti, ki 60 le za oko in nos, sadje je za oboje in kar je posebno važno — še za želodec, ta lenoba in zopet lenoba mnozih reči poželi, Še jabelk in hruSek i. t. d., nekaj moraš noter nametati da molči. Glejte dragi bratje, koliko ljudi se od sadja živi, gospodaiju samemu, če ga je eam pridelal, je posebno okusno. Gotovo je, da svet ne zna ceniti sadja, drevje po vrtu mu je napoti, da kositi ne more, mrve sušiti ; če na pol slepa teleta vanj spusté, se še ob debla zadevajo, na vse to pa še vaški otroci travo potlačijo. Šment, nič ne bom sadil in cepil, še to bom posekal, kar ga je še na Trtu. — Hoj! le počasi Matevž ! Zdaj v naših časih je vendar potrebno, da se sadjereja goji, zemlja je že tako pretesna za vse ljudi ; vidiš, koliko jih rije pod zemljo, kakor krti, da bi se přeživili, ali ni varnejše nad zemljo kruha iskati si? Gotovo! Vidiš, Bog je neskončno moder oče, on hoče, da živeža ne iščemo samo po zemlji, ampak tudi nad zemljo — na drevji. In kedar sad obiraš, navadno že tako proti nebu gledaš k nebeškemu dobrotniku, kar hitro zdihni: Oh, OČe nas, kako dober si ti do nas! Sadje se dá raznovrstno rabiti, frišno in suho. Nektero sadje je tudi krepčalno, prijetno in kri Čistilno. Kaj pa pravite od suhih češpelj ? — Te so boljša kot „tržaške fige" — posebno za bolnike. Toda,mili Bog! kako slabo umejo ljudje drevje saditi, žlahtniti in še dalje oskrbovati. Kako koristno je sadonosno drevje, jeli nimamo dovolj skušenj ? — Jeli se ni mnogokrati slišalo, cela vas bi bila pogorela — ako bi ne bilo drevja vmes? — Tudi je drevje natorni strelovod — samo prebltzo poslopja naj se ne sadi, viaj dva metra proČ, a korenine naj se na prosto obračajo. Tudi ti sadonosno drevje dokaj drv daje. Lep dobiček daje ti trd les. Še sedaj imaš lepo omaro, skrinjo, mizo, ki jo je mizar naredil staremu očetu iz domače črešnje, domačega oreha i. t. d. Pa tudi privadiš ptice pevke na drevje, ki brezštevilno veliko mrčesa pokončajo, Bogu v čast, tebi pa v veselje marsikatero lepo pesmico zapojó. Tudi buČelice obletavajo našo drevje, ter iz cvetja srkajo med, za sfe, za vae ; ona tudi cvetno čašo odpira ter na druge cvetove prah zanaša, da se oplodi. Umni sadjerejec si postavi žlahtnejši spominek z drevjem kakor marsikteri z dragocenim kamenom. — Zatoraj na noge ! korajža velja ; vsako leto nekaj in dosti bode s časoma sado-nosnega drevja. Sploh naj nam pa ta pregovor v spodbudo služi: Jablane, hruške in druge cepé, — cepi v mladosti za stare zobe. ® I ■Xil ■isí-íi ■li '4 Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Naš presvitli cesar mudili so se pred kratkem v Plznu na Češkem, kjer so se vršile velike vojaške vaje, zdaj so pa v sosedni Koroški, kjer da za ad je ne Ijo že si in Q0 j? ao je ti. 10 li-ae ni ae ee le je ki T 30 e, la je tudi veliko tisoč vojakov zbranih, da pokažejo pred cesarjem, kaj znajo. Princezinja Štefanija mudi se Še vedno v Miramaru blizo Trsta, in od todi impravlja majhne izlete v okolico. Tudi na Kranjsko in sicer v Postojno je prišla te dni, da si ogleda ondotno jamo, ter bila jako slovesno in navdušeno sprejeta. Novi državni zbor se bo sešel 22. t. m. Kakor vse kaže, bode zaSetek zasedanj zeló buren. Tudi slovenski poslanci bodo razkrili vladi nase narodne želje in si prizadevali, da se tem željam tudi nstreže. Nemci na Češkem ne dajo nikakor mini; vedno ščajejo in nagajajo Čehom tako, đa je postalo zeló neprijetno na Češkem. Vsak dan se čuje o pretepih in pobojih. Take dogodbe niso nikomur koristne, škodujejo pa obema strankama. Hrvati imajo težak boj z Madžari, kateri vse pravice hrvaške kraljevine teptajo z nogami. Bazburjenost je med hrvaškim narodom velika, in da se ta malo pomiri, sestavila se je posebna komisija, ki bo vse pritožbe preiskala in odstranitev vseh nezakonitosti zahtevala. Kaj je novega po širokem svetu? Španjska je pač nesrečna dežela. Kolera še vedno razsaja, a vrhu tega ima še çrepir z Nemčijo, kteri postane lehko nevaren. Spanjska ima namreč tudi v Aziji nekaj podložnih dežel, nekaj je pa tam tudi takih, ki nimajo gospodarja. Tak otok, po imenu Jap nasedli so Nemci, ter si ga prilastili. Zdaj pa pravijo Spanjci, da je ta otok njihov in zahtevajo vojsko z Nemčijo. Narod je v glavnem mestu na Spanjskem tako razjarjen, da je pobil vsa okna v hiši nemškega poslanca. Ko bi prišlo do vojske, utegne se stvar za Spanjce slabo dognati. Pruska vlada začela je kar naenkrat in brez vidnega vzroka seganjati vse tujce, posebno pa Poljake iz svojih dežel. Dozdaj moralo je že več tisoč ljudi kar naenkrat oditi iz svojih bivališč, kjer so mnogo let pošteno živeli. Katoličani na Nemškem imeli so pred kratkem shod v Monstem, kjer se je sijajno pokazalo, da Katoličani na Nemškem, če prav jih vlada preganja in zatira, Še niso oslabeli in tudi poguma še niso izgubili. Rusija in Angležka, med katerimi bi bilo kmalu do boja prišlo, ste se vendar sporazumeli zaradi Afganije in svojih azijskih posestvi. Gospodarslie stvari. Poduk našemu kmetu. Eačuni in zapisuj v vseh gospodarskih opravilih in pridelkih! Ako hočeš pravo ceno svojim pridelkom znati, prera- čunati imaš vse, koliko te stane seme, gnoj, setev, obdelovanje, žetev in spravljanje pridelkov. Ker pa vsega tega v glavi obdržati ne mores, zato si to zapisuj. Zaznamovaj si tudi, kakošne letine so bile, zapiši si, koliko si pridelal iz tega in tega semena pri takem in takem obdelovanji, koliko pa iz drugega semena pri drugačnem obdelovanji. Zapisovati imaŠ tudi o živini, na primer, kdaj se ti je obrejila krava, da hodeš znal o pravem času pričakovati poroda, pri katerem žival pomoči in postrežbe potrebuje. Preračuni posebno to, ali imaš večji dobiček, če več živine rediš, ali Če se bolj s poljedeljstvom pečaš. S kratko: računi pridno sam, ker bi sicer drugi utegnili tebi račune delati, česar ti vendar ne privoščim. Ako hočeš veljati za dobrega gospodaija, za umnega kmetovalca : Porabi vsak kosec zemlje! V nekaterih krajih se namreč vidi, da ima kmet na svojem malem zemljišči vse polno kolovozov, potov in stez, dvakrat preveč. Čemu toliko potrate drage zemlje? Porabi jo rajši za njive, za travnike ! Če ti pa delajo še drugi ljudje nepotrebnih potov, ne trpi tega in zagradi pot. Ako jim to brez ugovora pustiš, za-dobi ljudstvo polagoma starinsko pravico do poti, katere jim ne bode mogel nihče odvzeti. Posebno glej na prazen prostor blizu svoje hiše, da ga spremeniš v rodovitno zemljo, bodi si v trato, vrt ali njivo. Poljedeljstvo. Griioj. „Gnoj je kruh." Redki so umni kmetovalci, ki bi zadosta skrbeli za prilično in pristojno gnojišče in za veliko dobrega gnoja. Naši kmetje dostikrat tožujejo, da jim to ali uno žito ne stori, na sosedovi njivi pa obilno! Ne pride jim pa na misel, da je to le gnoj storil, — Srce te mora boleti, če vidiš, kje in kakošno gnojišče si naši kmetje večidel delajo; kako napak je, da ljudje o gnoju tako malo vedó, ter potra-tijo ali potratiti pustijo najboljše reči, ktere gnoj in tedaj tudi polje, najizdatnejše in koristnejše zboljšajo ; kako veliko škodo si dela sam kmetovalec, kteri vrednost gnoja ne pozna in ne vé, kako se z gnojem delati mora. — Eazun živalskega gnoja, s katerim pa sploh po starem kopitu nemarno delajo, poznajo naši ljudje samo mavec ali gips za deteljo. Redek je kmetovalec na Slovenskem med kmeti — pri nas že nobenega ni, kteri bi znal z gnojem prav pečati se. Naši kmetje imajo gnoj ali za steno na solnČni strani, da se suši, ali pa v luži, da se namaka ; in vendar je oboje napčno in lastniku v veliko škodo. Za vse druge reči si dela naš kmet posebne shrambe: za žito ima „kasto", za vino „zidanico" ali hram (klet ali kelder), za seno in slamo „parno", za steljo ima „listnico", za drva „drvarnico", — samo za gnoj, 144. stran. r ii- ki je vendar zlata vreden in prva podlaga kmetijstva, nima pravega kraja, ne jame pripravne. Kdor hoče vedeti, kakošni so kaj naši kmetje, naj pogleda njegovo gnojišče, in brž bo spoznal koliko ima v kašti, v kleti, v parni, v listnici, v drvarnici in — v mošnji. Temu liaj primemo pravi g09p. Vertovec v svoji kmetijski kemiji: „Če hočeš svojo hčer omožiti, pojdi in poglej pri saubačn najprej njegovo gnojišče, in boš kmalo videl, komu boš hčer dal, če bo pri svojem Ženinu kruh imela ali ne.« Večidel pri nas vsa voda izpod kapa ali še od drugod na gnojišče priteka, in guoj popolnoma izluži, gnojnice se na ta način preveč naredi in vsa odteče, ako dalje časa dežuje; to pa je velika kvara, ker je to, kar se na tem potu pogubi, večidd več vredno, kakor to, kar ostane. Ker pa naši kmetje pustijo gnoj od dežja izpirati, gnojnico po cestnih grabuih odtekati, zato so ravno tako slabi kmetovalci, kakor je tisti slab kuhar, kdor juho od mesa na cesto izliva. Zato je vsakemu umnemu kmetovalcu treba najbolj skrbeti za gaoj. G-uoj je najimenitnejša in najpotrebnejša stvar pri kmetovanji, kdor ima mnogo zemljišč, pa malo gnoja, temu kmetija peša, in prigodi se, da pride na boben. Đa bo pa kmetu dobro šlo, mora vedeti, kako in iz česa se gnoj pripravlja. Najboljši gnoj je živalsko in človeško blato, zmešano z slamo ali listjem. Gnoj se pa tudi nareja iz plev, cestnega blata in iz drugih organskih ostankov. Najboljše gnojenje je z gnojnico. Da je to resnično, pripoveduje sledeča prigodba: Potoval je nekdaj po Češkem kmetijski učitelj. Na svojem potovanji je prišel v neko češko vas in priporočal kmetom gaojnico za gnojenje njiv in senožeti. Nihče drugi pa ga ni slušal, nego pivovar tiste vasi. Skopal si je neprodirno jamo in napeljaval gaojoico vanj. Pridno jo je vozil na svoje njive in travnike. Prigodi se pa, da ko je pivovarjev hlapec peljal po zimi sod gaojiiice na deteijišče, se mu sani zmuznejo, sod pade na tla in gnojnica se stoči na sosedovo njivo. Ko je sosed to zvedel, bil je zeló nevoljen. Ali v spomladi so zapazili kmetje, da je bila detelja na onem mestu, kamor se je gnojnica raztočila, dvakrat tolika, kakor tam, kamor goojiiica ni pritekla, tudi druga košnja se je prav dobro obnesla. Zdaj pa ni bilo treba kmetom več priporočevati gnojnice. Pridno so kopali jame ia napeljavali gnojnico vanje, in jo polivali po svojih njivah. Benjamin Franklin je bil poslanec na Francoskem, Tu je videl, kako kmetje polja in travnike s „sadro" potresajo. Ko se je domu povrnil, priporoČeval je „sadro" kmetovalcem kot dober gnoj. Niso ga pa precej hoteli ubogati, Frauldin pa je Šel na deteljišíe in posul po njem s „sadro" velike Črke beaed: „To je naredila sadra." Bujna rast detelje na posutih mestih je kazala vsakemu, kdor je mimo šel, veliko vrednost novega gnoja. Zdaj ni bilo treba sadre nikomur več priporočevati. Nikjer pa ni bilo še kmetovanje tako obraj-tano, kakor na Kitajskem in Japonskem. Zato pa vedó tudi ti kmetje gnoj pripravljati. Brivci na Kitajskem zastonj brijejo, samo da jim lasje kot guoj ostanejo. Po mestih, po vaîéh in po drugih cestah so nastavljene posode za potrebo popotnikov. Oni pa ne znajo samo gnoj pripravljati, ampak tudi vsak najmanjši košček prsti v prid obrniti. Nanosijo si zemlje na pečine ali pa si napravljajo vrte na vodi in jih marljivo obdeljujejo. Pa zbog njihove marljivosti in pridnosti še pomanjkanje trpé, ker je dežela zeló obljudena. Ni pa še dosti kmetii, da ima dovolj gnoja, ampak mora tudi vedeti, kako ga je porabljevati. Njemu more biti znano,*" kateri zemlji se ta ali oni gnoj prilega, in katerim rastlinatn ugaja vroč in katerim zopet hladen gnoj. Dosti je pa takih kmetov, kateri imajo dosti raztresenega gnoja po svoji ograji, pa si ga ne znajo spravljati, ker ne vedó, kako cenjena stvar je to za kmetovalca. Marsikateri rajši pobere na cesti kak krajcar, ako ga najde, kakor pa kup gnoja, ki leži na cesti in konec jemlje. Piâe nam se: Na Slapu pri Vipavi dné 5. septembra. Tritedenski čas poučevanja Ijufiskih učiteljev aa vinarski iti sadjerejski soli na Slapu je danes potekel. S tem, da smo se vsi slušatelji za.iuji dan še skušnji podvrgli, ki je, kakor smo pozneje izvedeli, v obče prav dobro izpadla, bilo je naše delo tu pri kraju. V radosten spomin tu preteČenega Časa, v zahvalo za mnogobrojen trud si. vodstva za poučevanje in vsesfcraaskega oskrbovanja hrane, stanovanja in postrežbe, bodi mi v imenu vseh gg. slušateljev in v mojem dovoljeno, da se javno visokemu deželnemu odboru prav ponižno za podporo, ki jo je v ta namen letos žrtvoval, zahvaljujem. hto tako zahvalo moram pak si. vodstvu izreči za njegov trud, da stna v zavodu prav dobro z vsem preskrbljeni bili. — Najbilj smo pa velepoSfcOfanemu vodju g. R. Dolencu ia adjunktu g. V. Roh rman u za njih strokov-njaško ureijen pouk v teoriji in v praksi hvale dilžni. Ne moram se z dostojaimi besedami za njih delovanje zahvaliti. Nam sta vsikdar v nij-prijetnejem spominu ostala, kolikor bode v naših slabih močeh, jih bodemo v javnem živeuji — gledé dobrih naukov, ki ami jib tu prejeli — ubogali. Bog daj, da bi osobito nam Dolenjcem kmalu čis prišel, ko bodo tako srečni, da bi Î oni tak i'^rrsten, blagi namen itnajoči zavod 18. Štev. DOLENJSKE KOVICE. atran 145. m, ja. Iti. »j- Pa lia ÍOt gih jv. ak ti. «o »S ije 3ti di piti in