218
Odgovorni vrednik: Dr, Janez BleiweiS. — Natiskar in založnik: Joief Blaznik
Novičar iz raznih krajev.
Zastran preskusinj (izpraševanj) takih otrok, ki so se doma učili tiste nauke, ki so za ljudske šole predpisani, in niso v šolo hodili, veleva ministerski ukaz od 24. p. m. sledeče: Ce se ima otroku šolsko spričevalo le čez nauke nižjih začetnih šol dati, se zamore na vsaki pravi farni šoli preskušnji podvreči; ako pa potrebuje otrok spričevalo čez nauke višjih začetnih ali glavnih šol, da bi prestopil v gimnazi ali realko, se mora pa podvreči preskušnji na glavni normalni šoli svoje dežele, ali kake druge, ktera ima oblast izpraševati take učence, ki niso v šolo hodili. Tudi privatni učenci spodnjih realnih šol se zamorejo le na kaki javni realni šoli preskušnji podvreči. Le dvakrat vsako leto so take preskušnje: konec pervega in konec drugega polleta; za vsako tako privatno preskušnjo se odrajta 4 gold. — Odbor ogerske vzajemne asekuracije zoper škodo toče je nasvetoval nektere premembe ase-kuracijnih postav v prid zavarovancem; tako, na priliko, jim ne bo več  treba   vprihodnje stroškov  cenitve  poško-
dovanega polja plačevati, in škoda  se jim bo povračala že v  pervi   polovici  mesca   oktobra,  tedaj  dva mesca pred kakor  dosihmal itd.    Čudno je to, da povsod se snujejo vzajemne   družtva   za obrambo točne škode,   tako v Avstrii, na Ceskem, Ogerskem itd. — pri nas na Krajnskemr Stajarskem in Koroškem pa je gospodarjem   tako malo mar za napravo take asekuracije, v kteri zavarovanci pomagajo eden drugemu. — Kamor koli se letos ozremo, skor povsod vidimo, da bo malo sadja. — Na Dunaj i bo letos mesca septembra (od 16. do 22.) veliki zbor nemških natoro-slovcev in zdravnikov, in sicer že 32.,   odkar  so   ti shodi vsako   leto v kakem  drugem  velikem  mestu.    Učeni možje se pomenkvajo v teh zborih v vseh vedah, ki spadajo v natoroznanstvo in zdravilstvo. — Konec Dun aja je bil prerokovan na 30. dan preteklega mesca.    Tako stoji zapisano v nekih  šembiljskih  bukvah   pod nadpisom:  „stoletno prerokovanje šimbiljsko".    Pa   čudo! ravno tisti,   ki  so naj bolj verjeli to sleparijo, so stavili številko 30 v loterijo — tako zlo jih  je luna terkala,  da niso mislili, če bo konec Dunaja,   tudi tridesetinke ne bo!   Ali   so jo pa mislili kje drugod vzdigniti?! — V vasi Hoszretu na Ogerskem je uni-dan neki močen kmet stavil,   da izpije 3 poliče  žganja na enem mestu;   res ga je začel piti,   pa   pri 3. poliču se  je zgrudil — žganje se je vnelo v njem, tako,   da je v 36 urah strašne smerti pogoril. — Poslanci mnogoterih vlad se že pripravljajo za slovesno kronanje čara rusovskega; tako se pripoveduje,   da ogerski   knez Paul Esterhazv, ki bo ob tisti slovesnosti namestoval cesarja našega, ima že več kočij napravljenih, ki so vse okovane z zlatom in srebrom;  20  naj   žlahnejših  konj je  že napravljenih;  vse  to dragocenost   pa  bo prekosilo  njegovo   oblačilo,   kterega vrednost se zavolj demantov in druzih biserov, s kterimi bo obsuto, šteje na več milijonov. — Prihodnje  leto se bo dal cesar Napoleon kronati, in že se dogovarja s sv. očetom papežem, da bi ga on sam prišel mazilit. Ako tudi to doseže, se bo v Parizu spet vse terlo domačih in ptujih. Vidi se, kako Napoleon za svoje Parižane skerbi, da jim vsako leto napravi kaj novega. — Leto 1852, ko je nastopil Napoleon cesarski tron na Francozkem, je vzel sinovom in hčeram odstavljenega kralja Ludevika Filipa vse na Francozkem ležeče lastnine;  sedaj pa hoče hčeram   poverniti vzete dohodke in 600.000 frankov vsako leto jim dati.    Te milosti pa  nočejo  sinovi   rajncega  kralja in so  poslali te dni pismo deržavnemu zboru, v kterem pravijo, da tisti, kdor je kaj po krivici vzel, nima pravice milosten biti.   — Tista nespodobnost v obleki nekega A meri kan ca pred kraljico angležko, ktere smo unidan omenili, je brez vsega raz-pora poravnana;   poslanec amerikanski je za zamero prosil. — V Krimu je   le še 15.000 mož zavezne armade.   —   Sila imenitna stvar za kupčijo se pripravlja, namreč: tisti kos zemlje prekopati, kteri pod imenom Sueške ožine med srednjim in rudečim morjem Azijo z Afriko sklepa in  tako odpreti   pomorskemu  tergovstvu   vso   drugo   pot,   namreč  iz srednjega morja po napravljenem kanalu na naj krajši poti v obširne in zlo   obljudene   jutrove   dežele.   Stroški tega predora   se   rajtajo   na 80 milijonov gold.,   kterih  se  bojo vdeležile naša,   angleška,   francozka  in turška   vlada.   24. p. m. je bilo to velikansko podvzetje sklenjeno; nad dobrim izidom ni dvombe.