tema: e-bivanje pot v digitalni dom Gorenjev projekt tehnološke kuhinje je na letošnjem pohištvenem sejmu požel veliko pozornosti in tudi priznanj. Vsi so jo občudovali in hvalili, čeprav večina ni vedela, da njen nastanek ni sad naključja, ampak le del dolgoročnega razvojnega načrta, ki počasi zaokrožuje vrsto posamičnih dosežkov v prostor višje dimenzije – inteligentni dom. To pa dodaja projektu tehnološke kuhinje še večjo težo. Povezljivost bele tehnike ... Projekt prehoda v inteligentni, digitalni oziroma e-dom je v Gorenju že dolgo razvojni cilj in resničnost. Začetki segajo v leto 2002. Takrat je vodja razvoja mag. Na osnovi besedila Konrada Steblovnika pripravila Irena Hlede Konrad Steblovnik v internem tovarni-V iskanju rešitev in postavljanju smernic v škem časopisu GIB objavil strokovni čla-Gorenju seveda niso sami, ampak se ves nek, v katerem je napovedal nekatere čas povezujejo. Prvi izmed partnerjev je mogoče smernice razvoja inteligentne-tukaj IBM, poleg njega pa še skupina podga doma. jetij podobne usmeritve, združenih v pro jektu načrtovanja evropskih standardov za področje povezanih gospodinjskih aparatov in interoperabilnosti CECED CHAIN (www.ceced.org). V njej sodelujejo vsa pomembnejša evropska podjetja, kot so Tehnološka kuhinja, kot je bila razstavljena na pohištvenem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. 14 december | januar - - - - - Standard Chain je tisti, ki določa način ko- munikacijske povezave gospodinjskih strojev prek istega sistemskega vodila. Upoštevanje predpisanega standarda bo omogočilo skladnost in povezljivost vseh naprav različnih proizvajalcev znotraj mre- že in sistema. Prvi delujoči tovrstni sistem je septembra 2006 na zasedanju skupi- ne v Atenah predstavilo grško podjetje Ina- ccess. Sočasno je bil predstavljen tudi sku- pni »grafični uporabniški vmesnik Ceced«. Skladnost s standardom in preverjanje na- prav bodo izvajala podjetja sama za napra- ve iz svoje proizvodnje, usklajenost s stan- dardom pa bo izpričevala nalepka Ceced. - - - lahko ponudili v okviru že sprejete - darda. Tako bi v prihodnosti nare - zljive aparate bolj zanimive za kon - rabnike. Pa se vrnimo h Gorenju. Tam so - timi leti opredelili tri izvedbene faz - ta inteligentnega doma: razvoj ele krmilnikov za gospodinjske stroje n zasnovi, razvoj hišnega strežnika in - kov ter na koncu integracijo sistem - gentnega doma. Danes so prvi dv izvedli in so v sklepni, tretji. Ob tem - tno serijo gospodinjskih aparatov - mili s primernimi e-napravami za upravljanje in si pridobili vrsto izkuš - čan je tudi že razvoj hišnega strežnika iz tre- tje faze, vendar ga še ne tržijo. Glede tega so v nekaterih podjetjih (B/S/H, Liebherr in Miele) že dlje, saj imajo inteligentne siste- me že v svojem prodajnem programu. … in avdio-/videonaprav Poleg delovanja na razvoju inteligentnega doma na področju izdelkov »bele tehnike« se Gorenje udejstvuje v skupnih evropskih projektih tudi za vključevanje avdio-/video- naprav, ki so prav tako del njihovega proi- zvodnega programa. Jedro povezovanja je tukaj skupni evropski projekt z naslovom Estia (www.est-estia.org). Ta se osredinja na načrtovanje in razvoj tehnologij, ki bodo omogočile učinkovito, uporabniku prirejeno upravljanje avdio-/videovsebin in funkcij go- spodinjskih strojev v njegovem domu. Kot večina sodobnih komunikacijskih siste- mov bo tudi ta narejen mrežno, na osnovi hišnih strežnikov in komunikacijskih vmesni- kov. Uporabniki bodo do sistemov dostopali prek terminala, ki jim bo čim bolj prilagojen, prijazen in preprost. Prek njega bodo dosto- pali do združljivih in medsebojno povezljivih hišnih aparatov ter njihovih komunikacijskih vmesnikov Ceced Chain, ki jih bo mogo- če povezati v sistem hišnega strežnika na CSG-paltformi (www.csg.org). Predvideno poslanstvo Estie je predvsem v zagotovitvi ustrezne programske opreme, ki bo zago- tavljala povezljivost vseh naprav, gospodinj- skih strojev in avdio-/videonaprav. Aparati bodo lahko dosegljivi tudi prek hi- šnega televizorja. Posebno zanimivega je pred kratkim predstavilo podjetje Packard Bell in se imenuje Smart TV 32. Od njego- vega imena pomeni prvi podatek, številka 32, velikost diagonale zaslona, sicer pa je Smart TV čisto pravi računalnik v obliki te- levizije z operacijskim sistemom in vsem, kar sodi zraven. Za izdelek, ki bo na tržišču dosegljiv v začetku drugega kvartala priho- Izvlečna hlajena omara v podnožju mize »Center« za pripravo hrane Izvečni računalniški zaslon je povezan s hišnim strežnikom Upravljanje sitema je seveda daljinsko čan je tudi že razvoj hišnega strežnika iz tre- tje faze, vendar ga še ne tržijo. Glede tega so v nekaterih podjetjih (B/S/H, Liebherr in Miele) že dlje, saj imajo inteligentne siste- me že v svojem prodajnem programu. … in avdio-/videonaprav Poleg delovanja na razvoju inteligentnega doma na področju izdelkov »bele tehnike« se Gorenje udejstvuje v skupnih evropskih projektih tudi za vključevanje avdio-/video- naprav, ki so prav tako del njihovega proi- zvodnega programa. Jedro povezovanja je tukaj skupni evropski projekt z naslovom Estia (www.est-estia.org). Ta se osredinja na načrtovanje in razvoj tehnologij, ki bodo omogočile učinkovito, uporabniku prirejeno upravljanje avdio-/videovsebin in funkcij go- spodinjskih strojev v njegovem domu. Kot večina sodobnih komunikacijskih siste- mov bo tudi ta narejen mrežno, na osnovi hišnih strežnikov in komunikacijskih vmesni- kov. Uporabniki bodo do sistemov dostopali prek terminala, ki jim bo čim bolj prilagojen, prijazen in preprost. Prek njega bodo dosto- pali do združljivih in medsebojno povezljivih hišnih aparatov ter njihovih komunikacijskih vmesnikov Ceced Chain, ki jih bo mogo- če povezati v sistem hišnega strežnika na CSG-paltformi (www.csg.org). Predvideno poslanstvo Estie je predvsem v zagotovitvi ustrezne programske opreme, ki bo zago- tavljala povezljivost vseh naprav, gospodinj- skih strojev in avdio-/videonaprav. Aparati bodo lahko dosegljivi tudi prek hi- šnega televizorja. Posebno zanimivega je pred kratkim predstavilo podjetje Packard Bell in se imenuje Smart TV 32. Od njego- vega imena pomeni prvi podatek, številka 32, velikost diagonale zaslona, sicer pa je Smart TV čisto pravi računalnik v obliki te- levizije z operacijskim sistemom in vsem, kar sodi zraven. Za izdelek, ki bo na tržišču dosegljiv v začetku drugega kvartala priho- Izvlečna hlajena omara v podnožju mize »Center« za pripravo hrane Izvečni računalniški zaslon je povezan s hišnim strežnikom Upravljanje sitema je seveda daljinsko tema: e-bivanje Demonstracijski sitem CECED v Atenah nekaj praktičnih rešitev inteligentnega doma Kot smo že večkrat poudarili, je veliko naprav in strojev na tržišču že prilagojenih zahtevam prihajajočih »nadgradenj«. Kakšne pa bi bile konkretne predvidene rešitve? Trenutno so predvidena štiri področja, in sicer: 1 Krmiljenje in vodenje procesov v strojih: novi načini in sistemi izvajanja do zdaj znanih in uveljavljenih postopkov delovanja, možnosti uporabe postopkov strojnega razmišljanja in učenja procesov ter uporaba kamer za vizualni nadzor procesov. 2 Upravljanje naprav: razvoj »prijaznih« načinov komuniciranja človek – stroj v obliki naravnega dialoga, prepoznavanja zvoka, ustvarjanja govornih sporočil in upravljanja z uporabo kamer. 3 Spremljanje procesov na daljavo: daljinsko posredovanje pisnih, govornih in vidnih sporočil v obe smeri, od porabnika do stroja in nasprotno. 4 Senzorji in inteligentni senzorji: inteligentni senzorji bi aparatom služili za zaznavanje okolja, področje je dokaj obsežno in dopušča možnost novih odkritij in velikih napredkov. Možnosti so že zdaj zelo široke, vsi pa se zavedamo neustavljivosti razvoja na področju računalništva in novih tehnologij na splošno in dejstva, da nas vedno znova lahko presenetijo nova revolucionarna odkritja. Zato vedno puščamo eno okno na stežaj odprto domišljiji. dnje leto, nam niso zaupali podatka, ali bo omogočal medsebojno povezljivost in interoperabilnost s predstavljenimi standardi. V »našem« Gorenju podobnega izdelka še niso najavili, a glede na do zdaj opisano raven informacijske izobraženosti v podjetju predvidevam, da zaostanek v razvoju ne bo prav velik. Prihodnost Vse navedene inteligentne rešitve do zdaj so načrtovane na upravljalnih sistemih z vnaprej predvidenimi zaporedji, človek je tisti, ki predpiše potek dogajanja in si napravo prilagodi svojim željam ter potrebam – jo programira. Komunikacija v nasprotni smeri ne obstaja, saj naprava ne zaznava potreb uporabnika in se ne zna samostojno odločati. Okolje naprave zato zaznavamo kot stacionarno, predvidljivo in zaprto. Prihodnost pa nakazuje nove možnosti, kot so naprave z vgrajeno mišljenjsko komponento, ki bodo znale praktično razmišljati in bodo imele svoje lastno prepričanje, cilje ter namene. Te bodo sposobne preudarno izbirati in izvajati najboljše rešitve, samostojno načrtovati najboljše postopke, se učiti in prilagajati dinamičnemu, odprtemu in nepredvidljivemu okolju. Te bodo šele resnič ne inteligentne naprave, prihodnost pa bo pokazala, kdaj bodo v resnici zaživele in če kdaj sploh bodo. Za zdaj nam preostane le to, da jih načrtujemo skupaj z napravami, ki jim bodo znale slediti.