AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 24, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Ameriške podmornice so zopet Potopile Japoncem tri ladje AWashington, 23. marca. Pfizad i ■POdmornice so zopet čuten ^aponski mornarici ob- %nsSreC In Sicer v Samih lada" V0dah" Pot°Pile s0 HJv!i ? iaP°nske pole , ve in najbrže potopi- C®*0 Tako naznanja Jnj Mornariški oddelek. d ie poslal r 18.000 tonaže japonske- Naj)afi več kot;„.poslal na dno morja kdJ'evja- t° s° So bili -ma novi napadi, ki še ni-ia jeJavljeni poprej, kar znači, %jr!ia>-P°neSla ameriška b°J'na Ca napade prav pred nos %eske japonskemu imperiju. Ameriške podmornice imajo na svoji vesti skoro po eno japonsko ladjo na dan. V zadnjih1 12 dneh so potopile ali poškodo-' vale 11 ladij Japoncem. Tako so izgubili Japonci v tej vojni že 188 ladij, ki so jih dobile na račun ameriške in avstralske podmornice, bojne ladje i in letala. Od teh so jih potopili! ali poškodovali samp Amerikan- J ci 118. V tem številu pa niso j vštete one izgubljene japonske ladje, ki so prišle na račun Nizozemcev pri Javi. Zavezniki so zbili Japoncem 47 letal podmornice so potopile Italijanom enajst ladij v Jadranskem morju Na dveh splavih so prebili štirje mornarji s torpe-diranega tankerja štiri dni itci odprtem morju. Z drogovi so morali odganjati morske volkove. Slika je bila vzete, predno jih je rešilna ladja vzela na krov. "Nekje v Franciji!" To je naslov pesmi, ki jo je zložil naš pesnik Ivan Zorman in priredil za četve-rospev operni pevec Tone Šubclj. Melodija te pesmi je res nekaj posebnega in zlasti zelo pomenljiva v teh dneh, ko odhajajo naši fantje na bojno poljano. Priporočamo,, da bi napravili s te pesmi ploščo, da bi imela priliko vsaka slovenska hiša slišati to pesem. Na eni strani plošče naj bi bila ta pesem, na drugi pa kaka ameriška, n. pr. "God bless America," ali Icaj takega. --o- Ameriški in avstralski letalci razbijajo japonska oporišča z velikim uspehom. Od petka do nedelje so uničili Japoncem 44 letal, v pon-deljek 3, a sami so izgubila dva, in posadka dveh bombnikov je bila ranjena. to; Jidon 23. pQ, — marca. — Angle-*<*mce so s torpedi in Italijan'mi kroglami potopile U ladij in sicer ob sicer So ,talije in Albanije in s'e v morje: dve itali-P°amornici, dva tovorna Vot'o868* manJ'ših ladij in a, rna ladja, polna CaL - v pe-1 zvečer Veljavo odredba, da r do 6 zjutraj ne sme hi veljfl ; arneriški » Ja tudi državljan, j. - za vse druge so-«# Odredba se tiče Kiwngt0»' Oregon Xi t . gotovih kraje 'itiU^ho, Ari ht m .'izona, Neva- b0 b0 prekršil zoper to X zelo strogo in brez " lWuZnova». javlja gene-' Poveljnik zahodne Me T70' narodni shodi f C„9evelandu Nemci so iznova napadli angleško obal London, 24. marca. — Nemški bombniki so izvedli na južno angleško obal enega.največjih zračnih napadov v zadnjih devetih mesecih. Napad na neko mesto je trajal eno uro in bombe so napravile občutno škodo. Bomba je zadela tudi zatoščišče, kjer je bilo več žensk. Vso noč so kopali, da so prišli do zasutih, katere so naglo odpeljali v bolnišnico. st bo obiskal ta 'cleyeuU'le domove v okro-0ndtl in sicer'v Maple Hon V Wost parku, ter \Nta v Zah°'dni %0 ob«* * vsake™ teh do-C^bn iZfVal Predavanje, v i^TVfnskega ndruže-, C tll
  • naj poza- a časa vojne. Avstralija pravi, da dobiva premalo orožja Sydney, Avstralija. — Tukaj-šni dnevnik piše v uvodniku, da je izvozila Kanada v Anglijo 67 krat več orožja kot v Avstralijo in da je dobil Egipt 10 krat več vojnih potrebščin kot Avstralija. Uvodnik se pritožuje, da kdor vodi ta izvoz iz Kanade, nima pojma, kje je večja nevarnost in kje bodo najvažnejši bo- IS^Ne* odide? b0 Je Prineslo sinoči K var,POdal ostavko cleve-IV 151 b0 ni direktor Eliot \M v.vprev2el vladno slu-\ Nm,0 ? časopisje, bo žu- imenoval na njego-ja parkov, Hi J^ektorj rezzeja. , * ^v pogrcb bo pok°jnim Obrad C U w8red0 P°P°ldne VrNvi žalosti' 2231 «1. gf. e- v cerkev »v. Sa-cesto. Mladi mornar Master Allen Filipic, ki poha-inženirsko šolo v dobil od kongresnika Stephen M. Younga obvestilo, da ga je imenoval za prvega namestnika v mornariško akademijo v Annapolisu. Pred njim je samo neki Robert M. Haas. Ako ta ne bo sprejet, bo šel k mornarici Allen. Ako bo sprejet Haas, bo sprejet Allen v prihodnjem semestru. Vsak kongresnik lahko imenuje vsako leto po dva kadeta v mornarico in po dva v armadno kadetnico. Allen je sin Mr. in Mrs. Albin Filipic, fci vodita znano gostilno na Wood-worth Ave. čestitamo! Mr. šetina pozdravlja Iz Jolieta, 111. se je oglasil naš stari znanec Simon šetina, ki naroča pozdrave vsem znancem in prijateljem po Clevelandu. Mr. Šetina se strinja z akcijo ameriških Slovencev za osvobojenje naše zasužnjene rojstne domovine ter poživlja, naj neprestano oblegamo s tozadevnimi resolucijami uradni Washington. William S. Jack, predsednik Jack & Heintz, Inc. iz Clevelan-da, se je moral zagovarjati včeraj v Washingtonu pred mornariškim odsekom poslanske zbornice, obdolžen, da je njegova firma delala vojna naročila s 100% dobičkom. Firma ima za $58,-000,000 vojnih naročil. Firma je obtožena, da je dajala svojim uradnikom in uslužbencem sijajne plače in sicer same za to, (,1a se izogne \iavkom in pa da ne bo izkazala toliko dobička. Predsednik družbe je dobil za lansko leto v plači in bonusu $145,000.00. Njegova tajnica je debila lansko leto kot plačo in bonus nekaj čez $39,000. že letos je potegnila nad $18,000 v plači. Predsednik Jack je pričal, da je dobil leta 1940 $25,000 plače, toda lansko leto so mu direktorji zvišali plačo na $100,000 in mu nakazali bonusa. v vsoti $45,845. Toda družbine knjige izkazujejo za lansko leto samo 10 °/o dobička od vladnih naročil. V Detroitu, Mich., se bo vršil vseslovanski kongres na 25. in 26. aprila Kot naznanja pripravljalni od-—- j bor za vseslovanski kongres, se Odsek poslanske zbornice ob- ■ istega sklicuje za 25. in 26. apri težuje firmo, da je plačala lan- i la v Detroitu in sicer v hotelu sko leto $172,220 federalnega i Cadillac. Kongres bo pričel z davka, toda če bi ne bila dala; zborovanjem v soboto 25. aprila uslužbencem bonusa, bi bila pla-job devetih dopoldne. V nedeljo čala $706,801. 26. aprila ob 2:30 popoldne bo pa V decembru 1940 je dala fir- javna manifestacija, ma vsakemu delavcu po eno uro, Sledeče organizacije lahko po-vredno $15.75, $100 bankovec in šljejo svoje delegate na to kon-zavarovalno polico za $2,500. gres: vsaka narodna orgenizaci-Firma daje enkrat na mesec j ja je upravičena do 10 delega-banket v Carter hotelu in je za i tov, državna do pet, vsako loto potrošila že do $146,000. j kalno društvo do dveh delegatov. Predsednikova tajnica, Ade-j Posamezne narodne voditelje line Bowman, je izpovedala, da je prejemala do lanskega decembra $5,000 plače na leto, v decembru so ji jo pa zvišali na lahko prizna delegatom odbor za poverilnice. Vsak delegat mora plačati $1.00 za registracijo. To se lah- legat na svoje stroške, ali na stroške organizacije, ki ga pošlje. $25,000. Tajnica je dobila lan-j ko vplača naprej, ali ob času reškega decembra tri bonuse: za! gistracije. Sicer gre pa vsak de-$10,000, za $22,417 in za $1,000 še na 31. decembra. Odsek je pronašel, da je, na primer, veljal en izdelan kos za armadno letalo $272, za katerega je pa plačala vlada $600. Firma ima registriranih 15,-000 imen oseb, ki čakajo, kdaj bodo sprejeti na delo v tem paradižu. Nov grob V Trumbull, O. je umrl Anton Uštar, star 68 let. Delal je na farmi pri Anton Grilu. Rojen je bil v Veliki vasi pri Moravčah. Bil je član SNPJ v V/est Newton, Pa., kjer zapušča soprogo Rose, 3 sinove in 6 hčera. Nocoj bo ležal na mrtvaškem odru v Svetkovem pogrebnem zavodu, 478 E. 152. St., potem bo pa truplo odposlano v West Newton. Trgovska zveza oživljena Sinoči se je udeležilo kakih 40 oseb, moških in žensk, seje nekdanje St. Clair Merchants Impr. Ass'n. Zbornica je sklenila, da se organizacija obnOvi in pristopilo je takoj mnogo članov. Na-vduševalne govore so podali Rude Trošt, Frank Jakšič, Frank T. Suhadolnik in Marian Miha-ljevich. Prihodnja seja bo 13. aprila istotako v SND, na katero se pričakuje še večjo udeležbo. Župan Lausche v kapitolu župan Frank J. Lausche se je odpeljal sinoči v Washington, kjer bo skušal dobiti vladno pomoč za civilno obrambo. Skušal bo tudi zainteresirati federalno vlado, da bi kupila bonde za našo ulično železnico. V bolnišnico Mr3. Jennie Kadunc iz 1229 E. 71. St. je bila odpeljana v Glenville bolnišnico. Obiski ni. so dovoljeni. Kadar bodo, bomo naznanili v tem listu. Na vojaškem dopustu Korporal John Lah, sin Mr. in Mrs. John Lah iz 1255 E. 61. St., je na dopustu za sedem dni. V četrtek se vrne zopet nazaj v Indiantown Gap, Pa. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. < Pfc. Lawrence F. Blatnik, ki služi pri godbi v ameriški armadi, je dospel za 10 dni na dopust k svojim staršem, Mr. in Mrs. Domen Blatnik, 3550 E. 81. St. Tudi njega bodo gotovo prijatelji obiskali v velikem številu. Iz bolnišnice Te dni se je povrnila iz Glenville bolnišnice Antonija Mi-hevc iz 1135 E. 60. St. Tem po. tom se zahvaljuje za obiske ter za prinesene cvetlice v bolnišnico in na dom. Hvala za darila in kartice. Zlasti pa hvala Glasbeni matici za krasen šopek. Obisk iz Penna. Včeraj nas je obiskala Mrs. Jennie Glažar s svojo hčerko Mildred. V Clevelandu sta se mudili pri stricu Harry Zorma-nu. Včeraj sta se zopet odpeljali domov v Strabane, Pa. Zaroka Mr. in Mrs. Frank Jeseno-vich, 5812 Prosser Ave. naznanjata zaroko svoje hčerke Helen z Mr. Sam Benko iz Brunswick, O. Poroka bo enkrat v maju. Ta je moral imeti zajčjo taco v žepu New York. — Rdeča zvezda, glasilo ruske armade poroča, da je skočil letalski poročnik Ivan Cizov iz bombnika, ki je letel v višini 23,000 čevljev, njegovo letalo se ni odprlo, a je vendar ostal živ. Kot pravijo, je priletel iz višine skoro štiri milje v izredno visok zamet na robu male vzpetine in se po obronku zadrsal na dno. Druge poškodbe ni dobil, kot da se je malo pretresel. -o- VSI JAPONSKI VOJAKI ZNAJO PLAVATI Philadelphia. — Narodni direktor za fizično treningo, John Kelly, je povedal svojim učencem, da zna vsak japonski vojak plavati in sicer lahko preplava daljavo pol milje s polno opremo na sebi. Direktor trdi, da zna komaj 50% ameriških vojakov plavati. -o- Iz juga se vračajo Naši izletniki, ki so prebili zimo v topli Floridi, se vračajo zopet domov. Tako naznanjajo svojo vrnitev Clevelandčani: Mr. in Mrs. Šmigovec, Mr. in Mrs. Mramor ter Mrs. Helen Terbic. Dobrodošli! Kdaj bomo v temi? Inženir Stinchcomb, načelnik odbora za civilno obrambo v okraju Cuyahoga, je bil napro-šen, naj določi dan, kdaj bomo poskusili v prihodnjih 30 dneh v Clevelandu in okolici za vajo, seveda, popolnoma zatemniti okraj. Melbourne, Avstralija, 23. marca. — Ameriški in avstralski avijatičarji brez prenehanja napadajo japonska oporišča po otokih severno od Avstralije. Tudi Japonci udarjajo nazaj in so izvedli na pristanišče Moresby na Novi Gvineji izdaten bombni napad. Zračna bitka med zavezniki in Japonci postaja vsak dan hujša. Dočim so Amerikanci in Av- stralci v štirih dneh zbili 47 japonskih letal, so istočasno preprečili Japoncem, da niso napravili posebne škode na avstralskem ozemlju. V petek, soboto in nedeljo so sklatili zavezniki Japoncem 44 letal, v pondeljek so dobili pa še najmanj tri. Sami so izgubili dvoje letal in posadka dveh bombnikov je bila v napadu ranjena. Največji napad so izvedli zavezniki na Lae, kjer je glavno oporišče japonske zračne sile na Novi Gvineji. Tam so uničili Japoncem 23 letal. Potem je p'ri-letelo 19 japonskih bombnikov na pristanišče Moresby, kjer so najprej metali bombe iz velike višine, nato so se pa spustili nizko nad mesto in obsuli ulice s strojnicami. Avstralci pravijo, da ni bilo posebne škode. Japonci so tudi napadli avstralsko mesto Wyndham, katerega je sovražnik bombardiral 10 minut. Škoda še ni poročana. To je že drugi napad na to mesto. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Francis Sayre, bivši komisar na Filipinih naznanja, da so odpeljali s Filipinov, predno so prišli tje Japonci, vse zlato in vrednostne papirje. Zlata je bilo 6 in pol tone. To je zdaj na varnem v Ameriki. * p * LONDON. — švedska je ukazala popolno mobilizacijo svoje armade. Nemčija zbira letala in drugo vojno pripravo na Baltiku, nasproti Švedske, ki je odločena braniti svojo nevtralnost. ♦ # * LONDON. — Poročila zatrjujejo, da je dobila japonska armada na Burmi dovolj ojačenj, da bo začela z ofenzivo na celi črti proti Angležem in Kitajcem. Cilj Japoncev je Indija. * * * DELHI, INDIJA. — Angleški minister Cripps je ponudil Indiji popolno samostojnost, če se zaveže, da bo stopila na stran zaveznikov in da ne bo sklenila separatnega miru z osiščem. Anglija tudi zahteva, naj bo Indija ena sama država, dočim zahteva muslimanska manjšina svojo samostojno državo v severni Indiji. « * * WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je odobril izplačilo $5,000 možu in šestim mladoletnim otrokom ubite Mrs. Phillips iz Robertsdale, Ala., katero sta lansko leto ubila dva ameriška avijatičarja s tem, da sta nalašč letela tako nizko, da ji je krilo letala odrezalo glavo. Avijatičarja sta zaprta. TA JE IMEL PA RES SMOLO Denver, Colo. — Ko se je dvignil v zrak težak bombnik, je treščil na zemljo. Smrtna žrtev je bila samo ena in sicer je dal svoje borno življenje zajček, ki je spal spanje pravičnega ob bližnjem plotu, katerega je oplazilo krilo bombnika. Policija bo pazila Clevelandska policija je dobila ukaz, naj bolj pazi na one prostore, kjer imajo D-4 Mcejnco. Policija je dobila pritožbo, da ti prostori prodajajo pivo in vino čez policijsko uro in ob nedeljah. Dr. Bled št. 20 SDZ Članstvo se opozarja, da se bo pobiral jutri asesment kot običajno. Na razpolago bodo tudi vstopnice za banket ob priliki 25 letnice obstoja društva. Od vsakega člana se pričakuje, da bo ob tem času plačal za vstop nico. Važna seja V sredo večer bo važna seja Skupnih društev fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice so prošeni, da se gotovo udeležijo. Tretja obletnica V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Uršulo Rakar. Sorodniki in prijatelji so vabjjeni. Iz raznih naselbin Schumacher, Ont., Kanada. — Dne 13. marca so našli v gozdu 14 milj od Timminsa avtomobil s štirimi moškimi, ki so bili mr-tv — zadušeni z ogljikovo kislino, ki je uhajala iz motorja, žrtve so dva Slovenca in dva kanadska Francoza. Slovenca sta John Kraševec, star 36 let in doma iz Metulj pri Cerknici, drugi pa je bil John Ponikvar, doma iz Jezera pri Cerknici. Ponesrečenci so se vračali z dela v gozdu in njihov avto je obtičal v sneženih zametih. Kakor vse kaže, so se nekaj časa mučili, da spravijo avto v tek, ko pa niso mogli, so obsedeli v avtu, zaprli vsa okna in pustili motor, da jih greje — to pa jim je prineslo smrt z zadušenjem. Brooklyn, N. Y. — Pred dnevi je tu za pljučnico umrl Frank Kreč, star 42 let in doma iz Domžal.- Tu zapušča ženo, hčer in brata. — Rojak Jos. Pesel je bil te dni povožen po avtomobilu in nahaja se v bolnišnici z zlomljeno nogo in več potrtimi rebri ter s posneto kožo na obrazu. Chicago. — Dne 16. marca je po kratki bolezni umrl Kari Strohen, star 59 let in doma iz Prečne pri Novem mestu. Tukaj zapušča ženo in brata, v La Sal-lu pa hčer. AMERIŠKA DOMOVINA. MARCH 24, 1942 r i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto S5.50. Za Cleveland Do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 _ Posamezna številka 3c __ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail. $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. __Single copies, 3c ____ Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. slovanskimi dekleti, medtem ko so morali domači fantje kje v tujini služiti svoj trd kruh. Ravno koliko italijanskih družin se je že naselilo v Julijski Krajini, ni znano. Toda znano pa je, da se je izselilo od časa okupacije več kot 70,000 Slovencev in Hrvatov v Jugoslavijo, nad 30,000 jih je odšlo v Južno Ameriko, nad 5,000 v Francijo in Belgijo. Prisiljeni so bili zapustiti zemljo, katero so obdelovali njih predniki več stoletij. ! BESEDA IZ NARODA ! t <*€H8^83 No. 69 Tue., March 24, 1942 Brezprimerno divjaštvo nemške "kulture" V nastopnem prinašamo zopet en dokaz nemške podivjanosti, ki kaže nemškega "kulturnega" človeka v njegovi pravi luči in ki daje neizpodbiten dokaz, da je Nemec v svojem srcu še vedno barbar. To dalje dokazuje, da Nemec ne trpi nikogar poleg sebe, da smatra samo nemško ljudstvo "izvoljeno ljudstvo," ki je samo njemu dana oblast gospodovati nad vsem svetom. V dosego tega Nemec ne pozna nobene meje, nobenih ovir. Vsak odpor hoče streti s silo in pri tem gleda, da pokonča kolikor mogoče drugih narodov, da bo imel potem okrog sebe same sužnje. Ko čitamo o nemških grozodejstvih, ki bi delala vso čast barbarom, ki so živeli pred 2 in 3 tisoč leti, ne moremo drugače kot vzklikniti: pogin Nemcu! Da, pogin Nemcu, ali pa bomo sami poginili pod njegovim mečem. Radi samoohra-ne se moramo posluževati iste mere, s kakršno danes nastopa on. Na rokah imamo izpoved očividca, ki je videl nemške mesarje pri delu v Kragujevcu v Jugoslaviji 21. oktobra lanskega leta, ko so Nemci s strojnicami pokosili vse od '3,-000 do 6,000 dečkov in odraslih moških in to v odškodnino za smrt 10 nemških vojakov in 26 ranjenih od jugoslovanskih četnikov. Skoro vse moško prebivalstvo mesta Kragujevca, ki leži južno od Belgrada, je bilo brez usmiljenja pokošeno s strojnicami, njih trupla pa vržena v plitke grobove. Dečki iz razredov ljudskih šol, duhovniki, delavci, trgovci, mestni uradniki, učitelji, mehaniki, vse je padlo, preluknjano od nemških krogel, poleg 3,000 brezposelnih delavcev, katere so Nemci nabrali, trdeč, da jih hočejo zaposliti pri popravi razbite železniške proge. Nemci so te nesrečne žrtve odpeljali 20. oktobra v vojaške barake zunaj mesta. Tam so prebili noč v petju in šalah, ne vedoč, kakšna strašna smrt jih čaka drugo jutro. Drugo jutro je prišlo nemško vojaštvo, ki jih je odpeljalo v skupinah po 40 kot čredo ovac, ki jih peljejo v klavnico. Nekaj milj od mesta so jih postavili v vrsto, namerili proti njim strojnice in svinčenke so se začele zaairati v mehka telesa jugoslovanskih mučenikov. To mesarsko klanje je trajalo do opoldne, ko je nek podčastnik javil komandantu Zimmermanu, da je dopolnjena kvota 2,300, ki je bila odmerjena. Toda Zimmerman je ukazal, da se s klanjem nadaljuje. Priče izpovedujejo, da je bilo postreljenih najmanj 3,400 oseb, nekateri trdijo, da jih je bilo celo 6,000. V tej skupini nedolžnih žrtev je bilo tudi 100 dečkov šolskih let, ki so imeli še šolske knjige pri sebi. Dalje je bilo več sodnikov, sedem pravoslavnih duhovnikov in najmanj en katoliški duhovnik. Šolski ravnatelj Pantelič je pokleknil pred nemškim majorjem in ga s povzdignjenimi rokami prosil, naj preneha z eksekucijami, in da naj prizanese vsaj šolarjem. Toda srce nemškega majorja ni poznalo usmiljenja. Šest sto moških, ki niso bili ustreljeni, je moralo kopati skupne grobove za ustreljene. Ukazano jim je bilo, da so kopali samo dva čevlje globoke grobove. Zato so par dni zatem lačni psi izkopali trupla in se mastili ž njimi. Tako si videl tiste dni potem po mestnih ulicah ženske v žalnih oblekah a psi so vlačili po cestah oglodane človeške kosti. . . Človeku vstajajo lasje na glavi ko čita take stvari. Toda stiskajo se mu tudi pesti in skozi stisnjene zobe vre prisega po maščevanju. Pogin Nemcu! Pomagajmo nesrečnim rojakom Nesrečna naša rojstna domovina! Koliko gorja morajo prestati naši bratje in sestre, sorodniki in prijatelji v domovini, kjer smo bili rojeni in vzgojeni tudi mi, kateri smo prišli iz stare domovine. Marsikdaj slišimo rojake govoriti: "Le zakaj Bog dopusti, da nedolžni ljudje toliko trpijo radi vojska." Zavedajmo se, da je vojska šiba božja, ki tako neusmiljeno udarja po nas in ta šiba je sedaj v rokah Hitlerja in njegovih pomagačev. Vsaka hudobija pa je prej ali slej tudi kaznovana, kaznovana pa je gotovo. Prav tako pa se dobro delo tudi z dobrim povrne in če ne že na tem svetu, pa prav gotovo na onem — po smrti. Zato pa rojaki, Slovenci, vsi pomagajmo, kadar moremo. Nekateri tudi pravijo: "Saj bi rad dal, če bi vedel, da dobe tisto naši ljudje." Dokazano je, da so dobili Slovenci dar, ki jim je bil poslan potom akcije slovenskih župnij iv Ameriki. Pa tudi, če bi se ravno ne moglo sedaj poslati, se potem tudi takrat ne bo moglo, kadar bi se lahko, če ne bomo imeli in če ne bomo na to pripravljeni Bližajo se nam velikonočni prazniki. Kako smo se jih nekdaj, še v stari domovini, veselili in seveda tudi tukaj, dokler ni prišla ta nesrečna vojna. Ali bi ne bilo prav, da bi se sedaj v velikonočnem času spomnili naših nesrečnih rojakov v stari domovini s tem, da bi jim podali majhen dar. Saj nihče ne pričakuje, da bi kar vsak dal veliko. Vsakdo naj bi nekaj malega prispeval, pa bi se končno le nabralo veliko vsoto. Nikdo pa naj ne da zato, da bi mogoče mislil, da je prisiljen v to. Darujte iz ljubezni do Boga in do svojega bližnjega, da bo to res dobro delo usmiljenja. Zato pa, kadar se nabiralci oglasijo v vaši hiši, storite dobro delo s tem, dia darujete vsaj malo vsoto v pomoč nesrečnim nojakom, ki so tako potrebni naše pomoči. Vaš dar pa naj bo zapisan v knjigi dobrih del. Kdor pa v resnici ne more rfičesar prispevati, pa naj tudi nikar ne napada požrtvovalnih rojakov, ki se trudijo ne zase, ampak za naše nesrečne rojake, ki so prizadeti in to ne po lastni krivdi. "Kar ste storili enemu mojih najmlajših, to ste meni storili," tako je rekel naš Zveličar. Pa naj dobi to podporo Gorenjec ali Dolenjec ali pa Notre-njec, to naj nam bo vseeno. Mi storimo dobro delo, katero naj po smrti ponesemo v večnost. Res je, tudi mi tukaj smo sedaj v vojni. Ne vemo, kaj še pride tudi na nas. Pa ta izgo-voro naj nam ne bo v zagovor Tudi mi bi bili veseli, če bi dobili pomoč, ako bi bili tako po trebni kako so naši nesrečni rojaki v naši stari rojstni domovini. Kako veseli pa bodo naši rojaki, ko bodo izvedeli, da jih mi ameriški Slovenci nismo pozabili in da smo jim pripravljeni pomagati, dasi ne morejo ta. ko hitro in v tako izdatni meri kakor bi radi. Nekateri tudi pravijo: "Po vojni bom že sam svojim pomagal, sedaj pa ne dam nič, ko ne vem kdo bo dobil ..." To je vse prav, kadar bomo lahko po. samezni lahko pomagali svojcem, a pri tem pa je treba pomisliti, koliko je naših nesrečnih in potrebnih rojakov tam doma, ki nimajo nikogar svojih tukaj, da bi se mogli zanašati na njihovo pomoč. Ali mislite, da ne bodo ti nesrečni trpini veseli, kadar bodo dobili pomoč od nas. Zato pa rojaki, le vsi skupno na delo, vsak izmed nas naj vsaj malenkost prispeva in bodimo prepričani, da položimo ta dar Bogu na oltar in našim siromakom v veselje in uteho. In če darujemo Bogu v obliki darila svojemu trpečemu rojaku tudi vemo, da ne bo to brez koristi za nas in če ne že na tem pa vsaj na onem svetu — v večnosti. Ne pozabimo svojih lastnih rojakov v stari domovini, ki ravno sedaj toliko trpijo in obenem pa še prosimo "Šibe vojne reši nas, o Gospod!" Jacob Resnik. Treba je prav razumeti Teh le par vrstic naj pojasni zadevo glede daril za eno ali za drugo stvar, za kar se zbirajo darovi. Misel imam glede darov za Rdeči križ. Za priobčevanje imen v ta namen se zanimam podpisani, to pa za to namreč, ker sem pridružen organizaciji 23. warde, kar sliši za nas Slovence v splošnem, to pomeni, da se kot taki pokažemo, da smo tudi v izdajanju med prvimi in ne samo kadar kaj od mesta ali od vlade prosimo. Da to pojasnjujem je vzrok, ker se j4 neka oseba ženskega spola počutila užaljena, ker je Originalno pismo, v katerem župan Frank J. Lausche javno vabi ves Cleveland na ljudski shod, ki se bo vršil 31. marca zvečer v mestnem avditoriju. Citu af Ctodimir PRANJ« J. LAUSCHE MAYOR March 15, 1942. Z masnim naseljevanjem Italijanov v Julijski Krajini so pričeli fašisti šele v letu 1935. V teku enega leta je bilo prodanih več kot 100 slovenskih posestev v brdih zahodno od Gorice. Krasni sadonosniki in vinogradi so prešli iz slovenskih v italijanske roke. Pa ne samo v goriških, ampak tudi v drugih krajih Julijske Krajine so bila prodana slovenska posestva za smešno nizko ceno in na njih zemljo so prišli italijanski kolonisti. !em kolonistom je dala vlada hiše, polja, vrtove in gozde zastonj, ali pa na majhna in dolgotrajna odplačila. Vlada jim je dala tudi na razpolago poljedelske stroje, živino in druge potrebščine. Vrhu tega jim je pa dala vlada tudi državno podporo po obsegu števila članov v posameznih družinah. Medtem, ko je vlada tako lepo skrbela za italijanske "koloniste, je moral slovenski kmet, ki je izgubil hišo in posestvo, oditi s trebuhom za kruhom v tujino, ali pa služiti kot najemnik kakemu italijanskemu veleposestniku, v skrajno težavnih okoliščinah in včasih celo na zemlji, ki je bila morda stoletja last njegovega rodu. Pa tudi še na drug način je poskušala fašistična vlada dobiti v last slovansko zemljo. Na otoku Lastovo so zgradili no* o naselje in poslali tje 80 italijanskih ribičev. Ti so bili Je vsi samski in naročeno jim je bilo, naj se poženijo s . I am asking you and your organization to join with other patriotic American groups in a mammoth mass meeting to be. neld in the Public Auditorium during the evening of Llarch 51 The meeting vdll be addressed by James M. Laadis, LecuUve Director of the Office of Civilian Defense, who/because of Cleveland's importance to the entire Defense picture is honoring this city by his presence here. In addition to Mr. Landis, two nationally famous musical organizations have donated their services for this affair, namely, The Cleveland Symphony Orchestra and the Orpheus Male Choir. It is ny hope and the hope of the committee preparing this meeting that we may have uniformed groups representing all organizations, attend this demonstration. As far as possible, each separate group will be seated in a body. May I count on the cooperation of your society in making this the largest, most successful and the most colorful affair that Cleveland has ever seen. At t iris time when war is carried on behind the actual front lines, it is essential that the civilian population be completely and thoroughly organized for the many responsibilities which we must all assume, Mr. Landis* talk will outline our responsibilities and will serve as a valuable stimulus to our efforts at this time. Enclosed you vdll find a self-addressed oost card which I should very much appreciate your filling out and mailing back to me immediately. With best personal regards, truly yours bilo neke darovalke ime, da je darovala $2.00 za Rdeči križ, slednja je pisala da-rovalki pismo tele vsebine: "Cenjena! Ali Vas ni sram pripovedovati okrog-toliko da pride celo v Ameriško Domovino — da ste darovali za amer. Rdeči križ $2.00. Kaj mislite, da ste sami? Vsako leto več kakor 15 let že dajem -za Rdeči križ po $5.00 na leto in še nikdar se ni moje ime natisnilo v reklamo nikjer. Darujte z desnico, da levica ne ve za to, je bolje, čitateljica." Tako pismo je prejela od neke osebe darovalka, katere ime je bilo omenjeno, da je darovala kakor zgoraj omenjeno. Ni dvoma, da je bila ta ženska radi tega užaljena in se je prišla meni pritožiti. Ni kriva ena, da je ime prišlo v javnost, več kot ona sem kriv sam, ker sem smatral za dolžnost, da sem priobčil tudi njeno ime z imeni vseh drugih darovalcev. Smatram, da ko sem priobče-val imena vseh darovalcev, ki so potom naše slovenske banke darovali, da je dolžnost priobčiti vsa imena,»naj daruje $5.00 ali pa samo $2.00. Ako ne bi bil priobčil imena, bi me lahko dol-žili, da sem sebičen in da izbiram imena enih in da preziram dru ge. Da je pa dobro in potrebno, da se priobčujejo imena, to vem jaz. Ravno radi tega je to leto uspelo, da je tako velika vsota nabranih in darovanih nad $3, 000.00. Naša 23. ward® je na ravnost prekosila vse druge tako daleč, da se čudijo. K temu je pripomoglo veliko to, ker smo imeli organizacijo. Organizaci ja je pa mogoča edino v tem, da imamo za seboj publiciteto. Prav to velja za darovalce, je že res, da je večina ljudi, ki ne dajo za to, da se slišijo njih imena, to vem, toda, koliko je pa drugih, ki so brali imena darovalcev in so se spomnili, da je tudi njih dolžnost, da darujejo. V tem je vse zapopadeno, namreč zakaj da priobčujemo imena. Z imeni enih vzbujamo še druge. Naj toraj to pojasnilo služi to, da se ne bo katerega dolžilo, da je daroval za to, da bi se slišalo njegovo ime. Priobčevana so bila imena za to, kar je tu zgoraj pojasnjeno. Ne sodimo, cla ne bomo sojeni! Anton Grdina. -o- Povelje vojski London, I. marca 1942. (Brzojavno JO) — Dne 24. feb ruarja je predsednik jugoslo vanske vlade in namestnik mi nistra vojske in mornarice, g. Slobodan Jovanovi;č izdal po londonskem radiu naslednje povelje jugoslovanski vojski: "Junaki! "Ponosen in zavedajoč se ča rti sem sprejel dolžnost zamenjevati v zamejstvu vašega ministra vojske, mornarice in zra-koplovstva, slavnega junaka, divizijskega generala Drago-1,1 uba Mihajloviča, znanega po vsem svetu in zlasti v Angliji in v Ameriki z nadimkom Draža. To ime povsod na svetli pomeni tisti neomajni duh odpora, ki ga pri nas imenujemo 'kosov-; ki," s katerim se je naš narod vedno odlikoval, duh, ki se je tako močno in naravnost pokazal v zarji 27. marca 1941. leta. To ime pomeni, da naš narod ni nikdar in nikdar ne bo priznal, da je premagan in zlomljen, da nikdar ne bo sprejel suženjstvo in tiranijo in se vdal sili. To ime danes pomeni vzpodbudo ne samo za vse priobčeno uničevanje, kakršnega ?e' mnimo. Naše brate Sl°rt;1 podijo z njihovih domov' miljeno in jih gonijo na strani po mrazu in ledu. Srbski narod pa je zad^ ko trpljenje in klanje, k ga zgodovina ne pomni. "V neštetih krajih so sni razbojniki in ubijalci' ličevih vstašev pobili i'1 li vse Srbe, pred očmi ne' in italijanske vojske, ki f ne le dovoljevali, temveč cejlo hujskali. Premnog ske kraje so tako nemške kazenske ekspe. uničile z mečem in V ognjem. Mačvo in P°sal,! razdejali in uničili z oS] ljudstvo pobili. Naša Kragujevac, Kraljevo, Užice, Rudnik in druž8' nemška vojska obkoli'3 moško prebivalstvo sW 1 -0 duhovniki in petnaj otroci so postavili pred ce. Tako so Nemci v kakor sami priznavajo, li šest tisoč ljudi in nis Ti naši otroci so s v moriš118 itranO es» | H de sti no »ji ka: doi mi ustih korakali na (Dalje na 3 s' --o- Operni teden v CleV S Gotovo bo nekaj P^.f tem tednu prvi nast°P ,f landu komaj 23 letn^r! pperne zvezde Astrid j3 še tako mlada, Pa J : gla tako odlično tropolitan operni dru« v vlogi Else Op® r. $ tja raj ze]( \ nič tad: Poz; last K gozt % K V», R: "jen Uri i J< frot S "s Nta ; "D H 110 j« N d, M. Jov0 s Nih Tila bo Melhcior-jem predvajana v torek :a in ki bo nekaj tem opernem tednu. Miss Varnay sil flV> med številnih drugi'1» bodo i; ki nih zvezd, nastopile v Clevela«1 ^ epernih predstav 0 . ^ aprila. V otvoritve111^ "Don Giovanni" v V0^ aprila, pa bo nastop Novotna. •» V operi "Carme^j predvajana v sredo. ^ f nastopila Lily Dj»nelgoS vlogi. V operi "De! jj iier" v četrtek večer P.. stopili priznani Lehman, Jarmila J> , nor Steber, Email"61 Huehn in še / petek popoldan pa ^ ^ na opera "The M"*jo angleščini in zvečer 1V "La Tnaviata." V*0"/ dne opera "Tosca, v $ stopijo Grace M00?!/ Sved in Salvatore ^r leg mnogih drugi*1' opera "Aida." Vstopnice S % Jez S s '1 ta Cjjj k sin M »li H; ladf 4 Da- Ni, M h X s s % lir. 'zel "T S! S x % « tan \ Kot veste so katoličani. Pa nek Irec zboli z* v skrbeh, da se nja ura, poklice * jefy naj gre po f ca, da mu bo cla ,.)lC pokorjene narode Evrope, ki i bo, predno ga FJL:H za vrat. Žena ga tolaži da d« \fi danes popuščajo, padajo in stokajo pod jarmom najtežjega suženjstva in najstrašnejšega i cia ošpice niso trpljenja, temveč tudi za vse j bi že rad duhoVfl1Jvy svobodne narode, ki so se dvig- ]a p0 domačegp nili, da strokove, v katere ho-; župnika. s'1, j če osišče za vselej vkleniti avet. j "Kaj si neUJ*111*1',.^. zavpije mof J da se bo V <: i'* i.;1 "Junaki! "V naši domovini se počenja je!' da, C, If S, teror, preganjanje, klanje in nal^zel od mene 1 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 24, 1042 ne f na satf xf , ti la i« js# d s® Kra 5,1 so gl. na®' ;ne>»J tisoč [ :e»i( šesti m in m« e ® paJ riše« 10» ev«1 osi )p »etJ je # ižbi'.1 ečer izf an10. b" »d« d6' I SATAN IN ISKARIOT i Po nemSkem ixrlrnlka K. JUji Pa pri vsej nadlogi nam je Prav je povedal. Ogledniki morajo biti skrajno previdni. In kako so se obnašali tisti, ki so nam prihajali naproti —? Da nas od daleč niso videli, jim nismo zamerili, pač pa bi bili morali opaziti našo sled, ki jim je> prihajala naproti po preriji in izginjala v grmovju. Ko temna črta se je vlekla po trati in bistro oko oglednikovo mora videti take znake že od daleč. Res so si zaslužili, da jih skregamo. Ko so se nam približali na dvajset korakov, smo jim pomolil puške skozi vejevje in Winnetou jim je zaklical v narečju Mogollonov: "Stojte! Ne genite se, sicer bomo streljali!" Prestrašeni so obstali in strmeli v grmovje. "Razjahajte in odložite orožje!" je zapovedoval. "Kdo je, ki tiči za grmom?" je boječe vprašal eden oglednikov. "Piogumni bojevniki Mogollonov smo, deset nas je, Naše puške so zelo dobre, naše krogle so nezmotljive. Izgubljeni ste, če nemudoma ne ubogate!" Samo štirje smo sicer bili, Dusker vobče ni imel puške, zato pa sem imel jaz dve, samo štiri cevi so molele iz grmovja. Winnetou je govoril precej bahavo, pa položaj se je moral takoj razjasniti, prehudo se ni pregrešil. "Uff —!" je dejal eden. "Ve. liki Manitou nas je zapustil—. Njegova volja je, da bomo ujetniki Mogollonov —. Pa naši bratje nas bodo spet osvobodili." Raz jahali so, pometali nože v stran in vdano čakali poleg konj na svojo usodo. Winnetou je stopil izza gr-Pa tam smo šre- ma, s puško ež vendarle tudi mnogo kori-8tl1' Manj* smo čutili zaspa-nost' ker nas je zeblo, tudi ko-^ So bili sveži in spočiti. In ar ie bilo poglavitno, dež je . ,a zaPral našo sled. Še sa-?!bl ie ne bili več našli, kaj !le Mogolloni ali celo Melton, ta spet je pokazal Winnetou na(i[^od in povedal: sr v 0 °dtod je gozd, kjer smo ecali Naglo puščico, poglava-t.j N'j°r-' Moji bratje mi mo-0 Pnznati, da smo jezdili dobro!" 5i.Vl.deli seveda zaenkrat nismo tad'rllSa ravno prerijo, pa telT0 Verjeli Apaču- SaJ je L? SVet okoli Colorada ko 7n ^P, bi rekel. g02dmJlu Pa smo zagledali W • je omenil Apač" Na , raSe je Pojavila temna pro-v' a Je in se res razrastla Ni segal daleč, opol- Raz Sem snro bili robu. ;jahali na njegovem ju- ttri Paše. Mrebr smo in dali ko-Tudi sami smo bi-'ni počitka. Crez dve > krenili dalje. proti i Smo že nekaJ časa obtmi\U£U' nenadoma pa se je Win; * Smer lra«al inetou na jugovzhod. si menjal?" sem ga " "Zakaj ?" JJovoli j , v aalec na zapad smo )00 pr ju," 8. d 1 v K , gos evC' ! ^ jez?? M°gollonom, ki bo-Hrii do,1 Vzhodno od nas v Te-i, da ' Ni se nam treba ba- L Z^6 danes našli našo Sovo poat sem krenil na nji- laio hui-Dobro je» če P0-Na 1 moji bratje." V: H TlCesto" ali na "pot" po seveda ne smete Poti in cest na divjem ®ttw« Zaenkrat še ni bilo - je ia pešLSmoP° Pustih ji, tla so '^ili 'u je mislil le smer. smo ;čena bil 'ia sZe6na in kamenita, zele-le malo. Svet je i 1 'le tu 'M ki roki sicer, Za«' pa smo ga objezdi- povešeno v tla, in dejal kara- l -a tiar-i,- _ ------ % i na severozapadu je Vi vstaJal° eorov-fUa odkoder smo pri. % "eVerovzhodu pa Sierra !it)av2(] ]°toVali smo z gorov-^ 111 Proti jugu, h gor- POVELJE VOJSKI __tistih naših tovariših, ki se v (Nadaljevanje z 2 strani planinah v ledu in mrazu, brez so jih nemške strojnice začele kruha in tople obleke borijo kositi, so se začuli vzkliki "Ži- junaško in vztrajno pod povelj-vel kralj!", "živela Srbija!", rjštvom vašega vojnega mini-"Streljajte, otroci Srbije smo!" stra, generala Draža Mihajlo-Za to klanje so morali Nemci vjča svoje vojake za strojnicami j Naj vas, junaki, to trpljenje vpijaniti, kajti temu strašnemu našega naroda, muke naših dajo. Naj bi vaša prizoru niso bili kos. Mnoga mesta so podrli. V Gornjem Milanovcu je od 464 hiš samo 72 ostalo celih. Ljudstvo so zaprli v cerkev in potem mesto zažgali. Ko je požar besnel z vso silo, so ljudstvo izpustili, naj si išče rešitve skozi ruševine in plamen. Vsi so se dvignili, da iztrebijo srbski narod, i vstaši i Nemci i Madžari i Italijani i Bolgari. Vsi so pozabili, da je naš narod preživel pet stoletij suženjstva, preživel Kosovo, ubijanje v množicah, nabijanje .na kolce in vsiljevanje tuje vere in vse vojne. In vedno se je dvignil večji, močnejši, popolnejši in svoboden. Zato so nekateri našemu narodu vzdeli ime "narod Feniks." Tako je bilo. tako bo. Iz teh ruševin, iz teh mori-tev, iz teh neštevilnih grobov v naši domovini, iz teh silnih pokol j ev in krvi nedolžnih otrok se Lbo zopet dvignila srečna, močna, svobodna in zadovoljna naša domovina. Junaki! Govoreč vam o vsem tem vam kličem: kakor doslej, pojdite na delo moško in odločno. Bodite visoko zavedni vojaki, naj vas težave, skozi katere morate, ne omajejo. Naj vaš pogled splava čez sinje valove Sredozemskega morja in obstane na vaših domovih, katerih mnogi so že popolnoma uničeni. Naj vaše misli splavajo k našim tovarišem, ki po ujet- rnuke ujetih junaška borba naših četnikov proti premoči še naprej vzpodbujajo, naj yam še naprej dajejo moč, da boste premagali napore in se pripravili za maščevalni pohod skozi našo domovino, po zakonih neizbežne pravice za vse zločine na dnašo domovino in nad našim narodom. Strnite svoje vrste, bodite složni in ljubite se, kajti samo složni in visoko zavedni boste vredni tistih, ki danes goloroki mro v naši domovini. Samo tako boste vredni biti v vojski, ki se neustrašeno bori v do-movini»pod poveljništvom vojnega ministra, generala Mihajloviča. Samo taki boste sposobni za pot v borbo za svobodo." "Z vero v Boga za kralja in domovino!" -o- Zapisnik seje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila v Morrison Hotelu, Chicago, 21. februarja, 1942 ca bila pri gre za nesrečnega brata in sestro v domovini. Tudi Amerika dobro ve, da smo odkritosrčni in pošteni. O tem je pisal tudi list Christian Monitor, da smo Slovenci izmed Jugoslovanov najbolj inteligentni in dobri. Zastopnik Candid Grmek omeni, da so mladi Srbi v Ameriki res patrijotični. Počutijo se močne in velike, da že nagla-šajo v svoji navdušenosti, da bodo vladali Evropo po končani vojni. (Nadaljevanje) Tajnik Jos. Zalar pravi, da je bilo to lahko med Srbi, ker so bili narodno vzgojeni. Drugače je z nami Slovenci, ki imamo tujo vzgojo iz stare Avstrije. Saj se še med nami naseljenci zapaža, da smo mi bolj patriotični ža Ameriko, kot so turojeni. Mi seveda bolj čutimo, ker bolj poznamo razliko med starim in novim svetom. Toda pokazali so Slovenci /V niških taboriščih trpijo in stra- Ameriki, da smo edini, ko se Pročevalec Zvonko Novak pravi, da piše zgdovino slovenskega naroda, da bi naši ljudje v Amerikji spoznali našo slovensko preteklost. Mislil je, da se bo kateri angleški urednik pri slovenskih listih zanimal za to zgodovino ter jo prestavil v angleščino. Če bi se to zgodilo, bi naša mladina bolj lahko spoznala svoje očete in matere, zakar bi.se tudi pričela zanimati za našo pomožno akcijo. Saj mi smo veja velikega slovanskega naroda, ki smo ohranili iskren, dober in miroljuben značaj. Ko bom nadaljeval to zgodovino, in ko napišem poglavja o našem slovstvu, tam se bo pokazalo pravo spoznavanje našega malega, toda bogatega naroda. Končno častita odbornikom, ki delajo tako nesebično pri pomožnem odbru. Nagovor Z. Novaka navzoči vzamejo z veseljem v nazna-nje. Nato sledi splošna dizkuzi-ja o sorazmerju med Slovenci in Srbi v Ameriki. Poudarjalo se je, da mi.Slovenci v Ameriki nismo imeli prave kooperacije od strani jugoslovanskega poslanika, Mr. Fotiča. Tajnik Zalar prečita pismo, katero je pisal poslaniku. Istotako čita pismo, katero mu je odpisal poslanik, kjer zatrjuje, da enake reke Gila. V'0ti dan. smo bili brez vode Večeru smo našli X v-Se bližamo vlažnemu Pusti gorski planoti ^ Hizkeel° grmovje> ob vzno-' Pokaste goličave je iAači]V0no ne? Vsaj lahko na- boP; . pa It že „ii>" 1»i ,]s,0konji Kdo 'C-coj kapljo vode!" >w" durmonapo-iiH' pa k0J m Je. skozi Še pred nočjo 'zi gozd, ki ga vicli- wh____ Jugu, kajti— se je prekinil. "Brž te> lNo *!Smo Pomišljali, pla-% l.0nf' se skrili za go- ^ J WJeli za puške. ve S 4 ,10 ri ^ i 4 '4 in®" v! v* V / V-špic joče: "Kaki bojevniki pa ste, da greste slepo smrti naproti—T In še celo za oglednike so vas poslali —!" Ni j ore so zijali. "Uff — uff!" je olajšano nazadnje le vzkliknil eden. "Niso Mogolloni —! Winnetou je, poglavar Apačev —!" "Da! Šli ste, da poizveste, kaj počenjajo Mogolloni, pa jezdite z zaprtimi očmi po svetu!" V zadregi je povedal najstarejši : "Culi smo, da bodo Mogolloni šele v treh dneh krenili na bojni pohod, pa se jih nismo nadejali —." "In zato ihislite, da smete slepo jezditi okoli —? Ce bi tudi po vašem mnenju Mogolloni še ne bili na pohodu, pa so utegnili razposlati oglednike! Kakor otroci ste še obnašali, ki še pouka potrebujete! Da smo res Mogolloni, bi se nikdar več ne vrnili v svoje wigwame, postrelili bi vas ali pa odpeljali s seboj, na kolu bi poginili!" lo Nijora je sklonil glavo, pokazal ve, če se Gornjo, slika je bila posneta na posvetovanju vrhovnih vojnih poveljnikov v Wash-ingtonu. Od leve na desno so: General Henry H. Arnold, poveljnik zračne sile; general George C. Marshall, štabni načelnik; general Lesley J. MeNair, poveljnik vojne sile na-tleh: stoječa v ozadju sta: general major J. T. McNarney, pomočnik štabnega načelnika, in general major Brehon B. Somervell, poveljnik za vojne dobave. "Naš veliki brat naj nam \ iugu' ecev se je pojavi C^s rmor je pokaz v Je g°voril o go-1 vzame življenje! Bolje je um- ^vnost proti nam so reti ko pa prenašati take trde besede!" I Dalje prihodnjič) Sč jj': ()Paziii nas se niso, ,7 bili in krila nas je i, 'Studencu-L^Ufc e konje so imeli, h^C-biIi'z živili pa d0" iSC1' kakor so pričale J* sedlih-'INo sem deja1' U je>;p°kimal. Ve*l, je povedal za- \ v cetv, .. > Av,. J1h spoznaš? Boj-vM j^ajo na obrazih-." \S*\il prihajajo^^or^ ^Ski" SJ'ki Prihajajo, so namerjeni nji-- kdo drug bi bil ' jih pošilju Nagla L iv ikU j° nagubalo. H 'j^atelji so sicer, pa ■ n bo treba!" VELIKONOČNI CAS JE ČAS ČIŠČENJA! Moške in ženske (plain) obleke KVALITATIVNO ČIŠČENJE Zastonj pridemo iskat in pripeljemo New York Dry Cleaners 6120 GLASS AVE. HEnderson 6465 Oblak Furniture Co. | trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebMtae za dom 681" st. clair a v«. llEuderxm __ Ko so Japonci zavzeli otok Java, so se takoj pričeli pripravljati za splošen napad na Avstralijo. Gornja slika nam kaže posledice japonskega napada m avstralsko mesto in pristanišče Darwin, ki je stratcgi&nega pomena za obrambo Avstralije. Slika je bila podom radia poslarui iz Londona. ■ • V govorice ne odgovarjajo resnici. Zastopnik Frank M. Surtz govori glede tu-rojenih Slovencev in Slovenk. Pravi, da se je otroke učilo poameriških šolah, da so Amerikanci in nič drugega. S takim učenjem se-jih je odtrgalo od narodnosti svojih očetov in mater. Od svojih roditeljev so slišali pripovedovanja, kako so Srbi vladali naše Slovence v Jugoslaviji. Dobrega niso slišali, politike niso razumeli, postalo jim je vse to tuje, zakar je tudi njih zanimanje zamrlo. Ako hočemo danes, da jih pridobimo za našo akcijo, potreba bo, da pridejo na naše seje ter se poučijo o naših namenih in pomožni akciji. Ako jih hočemo seznaniti z našim delom, prirediti bo potreba zabave, kjer bi jim govornik v angleškem jeziku razložil pomen našega dela. To so pota, po katerih lahko pridemo do naše mladine. Njegovo priporočilo se vzame v naznanje. Nadzorni odbor JPO.SS poda svoje poročilo. . Zastopnik John Gornik- poroča: Imovina JPO,SS je naložena takole: Reliance Federal Savings and Loan Co., $5,543.90; Skala State Bank, $5,000.00; in Metropolitan State Bank, $3,253.53 skupaj $13,797.43. — Stroški od ustanovitve JPO,SS pa do 17. februarjti znašajo samo $14.50. Tajnik Jos\ Zalar pravi, da je potreba javnosti povedati, da vsi uradniki delajo zastonj, njih dnevnice in vožnje plačajo posamezne organizacije, ki pošiljajo svoje zastopnike. Po-slovnice je zastonj natisnila tiskarna Avsec bratje v Jolietu, tiskarna SNPJ je darovala pisalni papir, koverte in rezitne knjižice. Uradni pečat je dal tajnik Jos. Zalar in poslovne blagajniške knjige si je kupil blagajnik Leo Jurjovec sam. Edine stroške, katere se je plačalo iz blagajne, je bilo $12.50 za blagajnikov bond in $2.00 za denarne nakaznice ali čeke. Naj naš narod zve, da se ne zapravlja tega denarja. Zastopnik Louis Železnikar pravi, da so to zelo majhni stroški, okroglo ena tisočinka enega odstotka. To bi moral narod' upoštevati. Zastopnica Marie Prisland tudi poudarja, da se mora to narodu povedati, da se bodo ubile vse slutnje, da se z denarjem pravilno ne ravna. Izpove, da enake pomožne akcije včasih izkazujejo od 15'< do 45% za poslovne stroške od nabranega denarja. Pri nas se to ng dogaja, ker se vsi zavedamo, da nabiramo denar za naše trpeče in sirotne ljudi onkraj morja. Predsednik Vincent Cainkar sporoča navzočim, da je imel pogovor z ministrom Snojem, kateri je apeliral na njega, da bi se iz sklada JPO,SS darovalo nekaj denarja za jugoslovanske vojne ujetnike v Nemčiji in Italiji. Rekel je, da je mi. nistr Snoj prepričan, da Rdeči križ izroča tem ujetnikom pomoč ter pove da je vide' iz-kazila, na katerih so bili baje lastnoročni podpisi vojnih ujetnikov, ki so dobili tako pomoč. »Vpraša, če bi mogli nekaj dati iz našega sklada. Mnenje navzočih je, da bi mi zgrešili naš namen, ker smo vedno poudarjali, da bo ta denar le za naše rojake onkraj morja, ko mine vojska. Obenem pa je tudi mnenje navzočih, da bi z vsako pomočjo, katero bi sedaj dali direktno ali indirekt-no, pomagali, Nemčiji ali Italiji. Zato je stavljen, podpiran in sprejet predlog, da se ne določi nobene vsote v pomoč jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Na sejo sta prišla Frank E. Vranichar, glavni nadzornik ABZ in Mirko Kuhel, glavni blagajnik SNPJ, ki sta bila na zborovanju bratskega kongresa za državo Illinois. Blagajnik Leo Jurjovec stavi predlog in tajnik Joseph Zalar podpira, da se kupi za $10,-000.00 nominalne vrednosti obramnih bondov serije "F," ki stanejo $7,400.00. Predlog soglasno sprejet. Direktor publicitete Janko N. Rogelj pravi, da je govoril z avtorjem igre "Z vero v vstajenje," Mr. Ivanom Jontezem, kateri mu je priporočal, da bi se JPO.SS zavzela za njegovo delo. Zastopniki so mnenja, da bi se pomožni odbor direktno ne mogel pečati z njegovo ponudbo, ker bi moral v tem slučaju napraviti izplačilo iz odborove blagajne. Mnenje odbora je, da bi se apeliralo na naše lokalne odbore, da bi si preskrbeli to igro proti gQtovi odškodnini. Ali pa bi se apeliralo na igralce društva "Ivan Cankar" v Clevelandu, da bi igrali isto igro po slovenskih naselbinah z dovoljenjem in primerno odškodnino avtorju. O tem naj se pogovori z Mr. Jon-tezom direktor publicitete. Na sejo je prišel Joserph Zore, vodja atletike pri KSKJ, ki je bil na seji illinojskega bratskega kongresa, ki se je vršila v istem hotelu. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Lepa prilika Naprodaj je poslopje, "Saj; ampak gostilničar pri 'Rdečem jagnjetu' zahteva plačilo z svojo postrežbo, a ti si bil suh." Trumence je molče segel v žep ter privlekel na dan polno pest zlatnikov in bankovcev po pet in dvajset frankov. "Kakor se lahko prepričate, sem imel dovolj denarja, da mi ni bilo treba biti v skrbeh zaradi tega," je dejal. "Ampak vzlic temu sem se izročil orožnikom, kajti navsezadnje sem pošten človek in rajši pretr-pim nekoliko neprilik sam, kakor da bi moral iti nedolžen človek na galeje." "Gospod de Boiscoran?" "Da. On je nedolžen. Jaz vem; jaz to lahko dokažem. In če on ne bo govoril, tedaj bom govoril jaz in povedal vse." Daubigen in Galpin sta bila skrajno presenečena. "Pojasnite vso stvar," sta oba hkratu zahtevala. Toda potepuh je odmajal z glavo ter pokazal na orožnike, rekoč: "Ampak kar imam povedati, je velika tajna; in kadar se človek spoveduje, ne želi, da bi bil navzoč še kdo drugi razen spovednika. Vrh tega želim, da se vse, kar bom povedal, točno zapiše črno na belem." Gialjpin je namignil orožni- se je prišel sam na orožmško kom( M So ge natQ odstranili postajo ter izjavil: 'Tu me -imate. Zdaj pa želim govoriti z državnim pravdnikom, kateremu imam zaupati važne stva. ri." Potepuh si je ponosno vzbo-čil prša. rekoč: "Vidite, da se nisem lagal! Plačajte po stari ceni! Do 10. aprila imate priliko, da obnovite naročnino, za Ameriško Domovino po stari ceni. Po 10. aprilu bo list dražji, kot smo že poročali. Tudi oni, ki so zaostali z naročnino, bodo morali po 10. aprilu plačati po novi, zvišani ceni. Vsak ima dovolj prilike, da plača še po stari ceni. Plačate lahko v našem uradu, ali plačate našim zastopnikom, ali pa če pošljete po pošti. Prosimo vas, da upoštevate to rašo odredbo, do katere so na«! prisilile sedanje kritične razmere. U DON'T TAKE THIS LYING DOWN . . . When men are ftgMJng and dying, you most do vow part Be sure you enlist your DOLLARS for DEFENSE. Back our armed forces—and protect your own life—with every single dollar dime you can. frrnwW must have a steady flow of money pouring In every day to bde beat beck our «m- tnto Defense And put Dollars fato Buy nam. Buy every Buy m often m foa Pot Dimes Bonds. par dočim je Mechinet sedel za mizo, vzel v roko pero ter položil predse polo čistega papirja. "Tako, zdaj bomo pa govorili," je povzel Trumence, "tako mi najbolj ugaja. Najprej vam moram povedati, da me ni prav nič mikalo, da bi jo pobrisal iz ječe, kajti zima se je bližala, a notri sem bil na toplem in lačen tudi nisem bil. Arrspak gospodu Jacquesu de Boiscoranu se je zahotelo prebiti noč na drugi strani jetni-škega obzidja." "Pazite, kaj govorite!" ga je prekinil Galpin. "Zapomnite si, da se ne morete nekaznovani igrati z zakonom." Mož je trepetal od razburjenja. "Naj me strela ubije, če ne govorim resnice!" je odgovoril Trumence. "Gospod Jacques je prebil vso noč zunaj ječe^ kadar je imel obisk ter ga spet odvedel nazaj?" To je bilo res. "Nadaljujte!" mu je Galpin rezko velel. "Nu, vse se je izvršilo, kakor je bilo dogovorjeno," je nadaljeval potepuh. "Okrog devetih zvečer sem izkopal luknjo in kmalu nato sva bila z gospodom Jacquesom na oni strani. Nato mi je izročil šop bankovcev ter mi naročil, naj se izgubim, dočim pojde on po svojih opravkih. Jaz sem bil tedaj malone prepričan, da je nedolžen, am pak ne še popolnoma. In tako sem si mislil, nemara pa tiček le ni tako neumen, da bi se vrnil v kletko, in namesto da bi jo popihal, kakor je bilo dogovorjeno, sem jo lepo ubra za njim." Galpin in Daubigeon, ki sta se sicer v njunem poklicu na učila, prikrivati svoja čuvstva, sta jedva prikrivala svoje raz burjenje. Galpinu je pri tem postajalo čedalje bolj vroče. Mechinet, ki je že vedel, kaj prihaja, se je pa po tihem smehljal ter naglo škrtal s pe resom po poli popirja. "Ker se je bal, da ga ne bi kdo spoznal," je nadaljeval vagabund, "je gospod Jacques skoro tekel in izbiral najod-ljudnejše ulice. K sreči imam urne noge in tako ga nisem izgubil izpred oči. Nazadnje se je ustavil pred neko hišo v Ma-utrecovi ulici ter pozvonil." "Pred hišo grofa Claudieu se!" "To mi je znano sedaj, am pak tedaj tega nisem vedel, No, on je pozvonil. Neka služkinja pride in mu odpre. On govori z njo, nakar ga ona povabi noter; pri tem je tako neprevidna, da pusti vrtna vrata odprta." Daubigeon ga je ustavil kretnjo roke. "Počakajte!" je dejal. Nato je vzel neko tiskovino, jo izpolnil^ pozvonil in naročil sodnemu slugi, ki je prihitel noter in kateremu je izročil popisani list: "Takoj odnesite to le. Požu-rite se; in niti besedice." Nato je velel potepuhu, naj nadaljuje, kar je ta storil: "Tako sem se znašel tam sredi ulice ter se počutil kakor bedak. Najprej sem si mislil, da bi bilo najbolje, ako jo pobrišem. Ampak tista napol odprta vrata so me strašno mikala. Vedel sem, če bi me zalotili na vrtu, da bi me prijeli in bi bil potem obdolžen, (la sem prišel krast. Ampak skušnjava je bila tako huda, da je nisem mo-' j gel premagati. Znašel sem se na velikem vrtu. Bilo je tema kot v kozjem rogu, ampak na koncu vrta sem videl razsvet-• ljena tri pritlična okna. Nu, 'sem si mislil, zdaj si tu in kar bo pa bo; da bi se vrnil, je tako rekoč že prepozno. In tako , sem se počasi približal omenje-! nim oknom, dokler nisem bil "Kakšna zgodba!" je vzklik-1" "1 Z- / l nil Galpin. ; bl1ZU' bl najbližjega "In jaz imam dokaz," je mr- * ? , j ., J dam skozi okno—m koga vidim zlo odgovori, Trumence, "i„ vi v tisti gobi? Njk * vsi ga boste slišali. Nu, ker je kakor da de Boiacorana. hotel na vsak način ven, je pri-:Ker okno ni imelo za sem šel k meni m midva sva se do-;ga lahko razločno videl Njeg.ov govorila, da bom proti gotovi I obraz je kazal strašno razbur_ odškodnini, katere ostanek sem; jenost. Ko sem videl, da se je vam pravkar pokazal, izkopal )akril za vrata,-me je začelo skr-luknjo v obzidju in z njim vred , beti, da ne bi imel kakih sla-ušel na prosto ter jo popihal | bih namenov. Tedaj pa je vsto-proč, dočim bi se on seveda vr- pna neka ženska in Jacques je nil, čim bi opravil svoj posel." zaprl vrata ter jo odgovoril. "A ječar?" je vprašal Dau- Ženska se je obrniia ter na glas blgeon- j kiriknila, hoteč zbežati. Ta go. Toda Trumence je bil v tem;Spa je bila grofica Claudieuse." pogledu trden kmet in tudi j Potepuh je obmolknil, kakor preveč navihan, da bi prelomil bi želel opazovati učinek svojih svojo obljubo ali izpostavljal besed. Toda Mechinet je po-ječarja nepotrebni nevarnosti, stal tako nestrpen, da je skro-Zato je prevzel vso odgovornost mni značaj svoje dolžnosti ter nase ter izjavil: hlastno velel: "Dalje; nadaljujte!" "Eno izmed oken je bilo napol odprto," je nadaljeval Trumence, "tako, da sem lahko vse prav tako dobro slišal kot videl. Počenil sem pod okno, da mi ne bi ušla nobena beseda. O, bilo je strašno! Že prve be- sede so mi povedale vse: go-sodp Jacques in grofica Claudieuse sta bila ljubimca." "Vi norite!" je kriknil Galpin. "Povedal sem vam, da sem bil tudi jaz na moč presenečen. Grofica Claudieuse—ta tako pobožna gospa! Ampak jaz imam ušesa—mislite, da jih nimam? Gospod Jacques jo je spomnil na noč zločina, kako sta bila skupaj nekaj minut pred izbruhom požara, in kako sta na tem domenjenem sestanku sežgala svoja ljubavna pisma, pri čemur si je Jacques počrnil pr. ste." "Ali ste to res slišali?" je vprašal Daubigeon. "Prav tako gotovo, kakor zdajle slišim vas." "Mechinet, zapišiti to," je nato velel državni pravdnik pisarju; "zapišite natančno." "Kar me je najbolj presenetilo," je nadaljeval potepuh, "pa je bilo to, da je kazalo, da je imela ona njega za krivega, on na njo. Oba sta dolžila drug drugega zločina. Ona je trdila: "Mojega moža si skušal umoriti, ker si se ga bal!" On pa je dejal: "'Umoriti si ga hotela, da bi bila prosta in bi lahko preprečila mojo poroko'!" Galpin se je sesedel na bližnji stol ter zaječal: "Ali je še kdo kdaj slišal kaj takega?" i "Nu, nazadnje se je stvar pojasnila in oba sta spoznala, da sta oba nedolžna. Nato je Jacques prosil grofico, naj ga reši; ona pa ga je zavrnila, da ne misli tvegati svojega imena zato, da bi ga dobila druga ženska. Potem bom prisiljen, povedati vse o najinem razmerju, ji je zapretil Jacques. Ona ga je zavrnila, da mu ne bo nihče verjel, a ona bo vse utajila. Nato ji je očital, da ga ni nikdar ljubila. .Ona je odgovorila, da ga še vedno ljubi ter ga nagovarjala, da bi zbežal in ona z njim. Toda on je odgovoril: 'Rajši na galeje!' Nakar ga je ona smeje se opomnila: "Dobro, pojdeš pa na galeje!" "Ampak vse to še ni bilo nič. Medtem, ko sta se Jacques in grofica tako prerekala, se je nenadoma prikazal med vrati grof, strašno bled in z revolver, jem v roki ter se naslonil na podboj. Tam je stal ne vem kako dolgo in poslušal Jacque-sa in njo, ko sta vlačila na dan njuno ljubezensko zadevo; pri tem je večkrat pomeril z revolverjem na njega ali njo, a se je vselej premislil in pobesil roko. O, bilo je strašno! Jaz sem drhtel od groze. Ampak ona dva nista niti slutila, da ju grof posluša. Šele tedaj, ko je Jacques v jezi dvignil roko in je grof kriknil: 'Ne dotikajte se te ženske!' sta se obrnila in ga videla. Grofica se je zrušila v naslonjač in omedlela. Me. ni je bilo, kakor bi bilo treščilo vame. Ampak gospod Jacques se je pa obnašal sijajno. Na- mesto da bi zbežal, je svoja prsa ter pozval $ 'Streljajte! Pravico 'f; (Dalje prihodnjič) Kupujte obrambne bd Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139 C. K. Skerl. Frank Stefe.. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Francds Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapiwiikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Ma^y Skuly, Anna Godlar, Louise I-Irovat; dr. Seliskar. dr. Perme. Seje so vsako tret.io sredo v mesecu. B^^Sifl i v - ~ ... ~ m........... DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v messcu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Me-sečai asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na demu tajnika cd članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in kar to in ravna naj se po pravilih Jed-note. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; pedpredsednik Andrew Te- II* Seje se vršijo vsako četrto sredo, secu v dvorani stare šole sv. v štva. ki želijo sodelovati, M dva ali tri zastopnike in jih ^ sejo, kjer bodo z veseljem spi zastopnike in zastopnice se • prosi, da se redno udeležuje]«, sporočajo o njih delovanju na nih sejah. __J, jEZtSOf NO. W Je v, DR. PRESV. SRCA Predsednik John Levstik. St.; podpredsednik Anton ^ E. 72. St.; tajnik Frank A. 1 ? Addison Rd.; blagajnik ^Zli vec, 1023 E. 72. Pl.; zapis"1 Oblak, 1235 E. 60. St.. nadz® Frimc, John Ježek in M»"J~ vratar Matevž Debevc. zdravniki so vsi slovenski Zastopnika za klub drus»£ « Vida: Andrej Tekavc in Društvo zboruje vsako dr® v mesecu v SND ob efl;p'1i r> dvorani št. 3. staro poslom $ Stavo štvo se sprejema člane oa leta. Mj iflji "lezd anike :#»d! SAMOSTOJNO DKU LOŽKA DOLI?«* Predsednik Frank Barag« ( year Ave.; podpredsednik "' šovec, tajnik Frank Bavec. . St.; blagajnik John J- he*?Mt'-Darlev Ave. Nadzorni j Lokar, John Sterle. Cbar%(: Seje se vršijo vsako tretjo & , i secu v S. N. Domu, soba poslopje. Društvo sPreJeDJ:w ne od 16. do 45. leta s P"*, nino in zdravniško Pre 4%! plačuje $200 smrtnine in »'•t AsesmeIlk , , . :, - , „ .. -- bolniške podpore. ..„1 kavec tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. meSečno. Za sprejem ali St.: blagajnik Anthony J. Fortuna, članov so vsi slovenski zdrav^ zapisnikarja Frances Baraga, nad-; nadaljne informacije se ?? \ zerniki: Jcseph J. Nemanich, Frank 1 društvene zastopnike. vj Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janl Vam in Vašim Otrokom KRAPNSKO-SLOVEHSM KATOLIŠKA JEDNOTA M . Narednik Everett R. Aikman, West Chester, Pa., ki služi pri marinih, je prvak v metanju ročnih granat. Njegov rekord do sedaj je met. ročne granate 227 čevljev in 9 palcev v daljavo. Na sliki ga vidimo, ko je ravno v poziciji za daljši met ročne granate. "Ječar ni ničesar videl. Midva ga nisva rabila. Mar nisem bil jaz, tako rekoč pomožni ječar? Mar mi niste vi sami naročili, gospod Galpin, naj pa-?im na jetnika? Mar nisem jaz odpiral in zaklepal njegovih vrat, ga odvedel v čakalnico, 'de! h lig ■dni ftiod % • cij* kilii'k Najstarejša slovenska podporna orgamza v Ameriki . . . Posluje že 48. let o Članstvo 37,800 Premoženje $5,000 Solventnosi K. S. K. Jednote znaša 127-24 ia Plai >1 K Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri na šteli in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT1 kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operf bolezni iri onemoglosti. iciJe' K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. d° otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje- ,, S«* K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certlfU"»e dobe od $250.00 do $5.000.00. y ** ;»iit K. S. K. JEDNOTA je praVa mati vdov in sirot. Če ®e ^ ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi®"' trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobn®^' se obrnite na uradnike in uraduice krajevnih druS K. S. K. Jednote, ali pa na: - GLAVNI URAD t. Ji 351-353 No. Chicago St. Joh«" K k h L Panika se je bila polastla prebivalcev ob napadu na Pearl Harbor, a mali Lee Thomas, ki je stan' komaj dve leti in pol, pa ni bil prav nič v strahu. Mali Lee jc sinček eolninskega uradnika in je sedaj na poti k svojim starim staršem v Kalifornijo.