• V MESNIINDUSTRIJIZALOG PREDLAGAJO UKREPE
Za ureditev razmer v prehrambeno               predelovalni industriji
$e pred kratkim je bilo videti, da imamo v Jugosiaviji preveč prašičev in goveje živine. danes pa je slika že drugačna; živine ponovno pri-manjkuje in cene ji zato hitro rastejo. Mnogi so namreč zaradi preti-rano visokih cen krme opustili rejo pra.šičev in govedi ter sc raje usme-rili v poljcdelsivo, predvsem v pridelavo koruze." Nihanja pri ponudbi in povpra.ševanju živine pri nas niso nekaj novega. Zato so si klavnice in inesna predelovalna industrija že v preteklosti poskušale s sovlaga-nji zagotoviti dovolj govedi. Tudi Emona, Mesna industrija Zalog jc vložila v farmo govejih pitancev v Sobetincih (Kinetijski kombinat Ptuj) 22 milijonov dinarjev, v podobno farmo v Virovitici pa 25 mili-jonov dinarjev. Zdaj imajo v pitanju 6 tisoč lastne goveje živine.
»Ta naša živina pa nas izredno veliko stane. Teleta, ki jih kupu-jcmo, imajo visoko ceno, koruza prav tako. V devetih mesecih smo imeli s kooperacijskim pita-njem 80 milijonov dinarjev izgu-be, 50 milijonov pa še na račun obresti,« je razložil direktor Mesne industrije Zalog Andrej Štular; s tem je hkrati navedel tudi enega izmed razlogov, ki so MIZ pripeljali v izgubo. Prvi primanjkljaj so v tej delovni or-ganizaciji zabeležili že ob prvem letošnjem trimesečju, ob koncu septembra pa je izguba znašala že 148 milijonov dinarjev. Ra-čunajo, da jo bodo do konca leta zmanjšali za 48 milijonov, sredi prihodnjega lela pa naj bi bili brez rdečih številk.
Neskladje med tako imenova-nimi vhodnimi cenami in cenami, po katerih prodajajo meso in druge svoje izdelke, je tolikšno, da so na primer samo pri tistih •  prašičih, ki jih kupujejo v Ihanu
(teh pa je okoli 70 odstotkov), imeli do konca septembra 130 milijonov dtnarjev izgube, ob koncu leta pa jo pričakujejo še več — kar 180 milijonov dinar-jev. Izračunali so, da imajo pri vsakeni kilogramu svinjine 55 dinarjev negativne razlikc. To je seveda razumljivo, če vemo, da morajo prodajati po tržnih cenah. kupovati pa po cenah, domenjenih s projekcijo cen. Tako je na primer dogovorjena cena za kilogram goveje živine 165 dinarjev, v resnici pa jo pla-čujejo po 300 dinarjev za kilo-gram. Podobno je tudi s komzo; plačevali naj bi jo po 27 dinarjev, njena »siva« cena pa je prek 40 dinarjev.
Eden izmed vzrokov za neza-vidljivi položaj agroživilstva pri nas so tudi obresti za kredite, na-jete za obratna sredstva. Le-te so ob polletju v MIZ znašale 260 milijonov dinarjev. Vendar se posojilom prehrambcno živilska
indusirija vsaj za zdaj ne morc izogniti. Če hoče namrcč proda-jati tudi na tuje trge, se mora pri-Iagoditi njihovim zahlevam. To pa pomeni slalno skrb za poso-dabljanje opreme in za izvajanjc veterinarskih ter sanitarnih predpisov. Visokim obrestim se pridružujejo še tcžave s terja-
Zahleve za izvoz v zahodne dr-žave so zelo stroge. Vsako leto posebna komisija EGS pregleda vse prostore, v katerih koljejo /i-vino ali predelujejo meso, name-njeno izvozu. Najostrejši pa so v ZDA, kjer kontrolo opravljaju kar vsakc Iri mesece. Tako imajo zdaj v MIZ od srede avgusta, ko je komistja EGS pregledala po-sodobljene zmogljivosti le tovar-ne, registrirano za izvoz govejo linijo in konservno linijo z gove-jim mesom. Izvažajo pa tudi pršut iz pršutarne v I.okvah. vendar pud pogojem. da živali koljejo v klavnicah, ki so regislrirane za izvoz. Gledano denarno, izvozijo na leto okoli 7 od.slolkov svoje pToizvodnje. večinoma v ltalijo, kar jim prinese 300 milijonov di-narjev.
V______________________/
tvami že zasluženega denarja in tako se kaj hitro znajdejo brcz obratnih sredstev. Obresti za komercialne kredite pa so izrcdno visoke — kar 62-odstot-ne.
Tako je vzroke za izgubo v Mestni industriji Zalog treba iskati tudi v adaptaciji klavnice, hladilnih prostorov in predelo-va|nih zmogljivosti, česar so se lotili v začetku lctošnjega leta. Z naložbo so, predvsein po krivdi dobaviteljev opreme, zakasnili dobra dva meseca in pol, kar pomeni še dodatne stroške, saj so ves ta čas morali klati živino v
drugih klavnicah. To jih je stalo okoli 570 milijonov dinarjev. Zaradi pridobivanja vseh mogo-čih soglasij še vedno ne delujc perišče za kamione, ki prevažajo meso. V začetku pa tudi delo na novih linijah ni potckalo tako hitro kot na starih, saj so ljudje polrebovali nekaj časa. da so se privadili novih strojev.
V Mesni industriji Zalog me-nijo, da se stanje v agroživilstvu ne bo popravilo, dokler bodo ra-zmcre v tej veji industrije takšnc, kot so zdaj. Zato so prav v teh dneh na našo občinsko skupščino poslali delegatsko pobudo. Pred-lagajo najemanje reeskontnih krcditov na osnovi dejanskih na-bavnih cen in ne na podiagi zago-tovljenih, znižanje obrestne mere za normalne zaloge krme, zvišanje prodajnih cen mesa in izdclkov tistih vrst, ki niso nujno potrebni za prehrano (pljučna pečenka na primer), uvoz koruze in obenem tudi prepoved izvoza tc krmilne rastline.
Seveda pa so se v Mesni indu-striji Zalog tudi sami lolili ukre-pov za odpravo izgube. Izpeljali so nagrajevanje po delu, izbolj-šali izrabo delovnega časa, po-grešajo pa v Ljubljani oddelek srednje šole za poklic mesarja, saj jim primanjkuje kar 30 de-lavcev tega profila. Pomagajosiz internimi tečaji, vendar tudi tako ne pridejo na zeleno vejo, saj je bila fluktuaeija letos pri njih kar 18-odstotna. Razlog za tako hitro menjavo delavcev je iskali v nizkem osebnem dohodku (povprečje za letošnjih prvih '-> mesecev je bilo 21.000 dinarjev) in teikemu delu, pa tudi v tem, da v tovarni delavcem, ki so veči-noma iz drugih republik, ne mo-rejo nuditi stanovanj ali ležišč. DARJA JUVAN