$ dofafTM ... irtAJTK, (pt VAB umu _____ _ i GLAS NARODA ~ Ust ttarettftkih delavcev r Ameriki* - Reentered as Seeond OUm Matter September J5th 1940 at the Post Offie e at New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3rd. 1879. BUT mtA WR BONDS No. 207 — S«,*\. 207 — VOLUME LIL — LETNIK LIL XEW YORK, MONDAY, OCTOBER 23, 1944 — PONEDELJEK, 2:!. OKTOBRA, 1044 Tel: CHeLsea 3-1242 OSVOBODITEV BEOGRADA Jugoslovanske in ruske eete so v petek po k rvavili pouličnih bojih zavzele Beograd. — Kot pravi poročilo iz Moskve, je bilo jugovz hodno od Beogradu v pasti pobitih ali vjetih 17.147. — V severni Jugoslaviji in južni VI .tdžarski so Rusi s tanki in infanterijo dospeli do Donave na 30 milj dolpi fronti in zavze li veliko železniško križišče Sombor, kjer je bilo vjetih nad 1300 Nenieev R«vo2rra-•lovo. Rumimski vojaki so odnesli s so hoj vso, kar jim jo prišlo pod roko. Iz Sevastopola so vzeli poulično železnice. Iz ruskih tovarn so odnesli stroje. Iz 0-rioyse so od nosi i oolo sedeže in oder in kulise mestnega gledališča. Ruski častniki so naročili svojim vojakom, da naj zatirajo svoje občutke, ko bodo jMlišli na Riununsko. l*bogali so in ,še dalje Ubogajo. Rn-i tudi drže svojo ob-ljui»o in >o no vtikajo v riununsko notranjo politiko, najbolj pa so razoročani mmunski komunisti, ker ro računali na rusko pomoč. sto, ki je v šestih mesecih pa-, t» i- i • t j .11« v roke zavezniških armad.] P°'jakl V Londonu Glavna mesta, ki so jih zavez- IVIoskvi tiiki zavzeli, so: Beograd Beograd, glavno mesto Jugoslavije jo osvobojen po treh in pol letih nacističnega suženjstva, info m i jo in terorja. Beograd, prastaro mesto, ki ponosno loži ran listju dveh največjih rek 11:1 Balkanu, Donave in Save, je osvobojen s skupnimi herojskimi napori Titovih Partizanov in Rdeče armade. Beograd ima dolgo in burno preteklost. Kot vrata za Bližnji Vzhod jo bil stoletja izpostavljen frtevFinim sovražniškim vpadom. Sedomindvajsotefra marca 1041 jo borbeni narod Beograda vrgel pro-iiacistično vlado, ki je podpisala Tri-partitni pakt z Os|iščeui, na Cvetno nedeljo pa, deset dni pozneje, čop rt) v je bil proglašen za odprto mesto, so ga nemilost ljivo bombardirali nemški Sinka bombniki. To je oni Beograd, v katerem je Tito začel narodno osvobodilno gibanje in iz katerega bo tudi sedaj nadaljevali z borbo do končne zmage nad okupatorji. Beograd j«' zopet svoboden. Dan svobode svita za vse Srbe, Hrvate, Slovence in Mac^cloncc. Osvobojeni .Beograd postaja prestolica nove Jugoslavije, države naroda, ki klije iz plamena borbe, zdržujoč vse južne Slovane v eno federativno, demokratsko enoto, v kateri 1m> enakopravnost jamčla njihovo svobodo. Amerikanei jiižno-slovanskega porekla p^xdravlja-jo osvoiiojonjo Beograda kot začetok boljše bodočnosti za vse jnžno-slovanske in balkanske narode. ZDRUŽENI ODBOR JIŽNO-Sr/VTANKK 1H AM BRIKAXCEV hOFLS ADAMIČ, častni predsednik , ZLATKO BAIjOKOVIC, predsednik REV. STR AH IX JA MALETICH, srlavni tajnik Rim, Italija, 4. junija. Vil na, Litva, 13. julija. Pariz, Francija, 23. avgusta. Bruselj, Belgija, 4. septembra. Monaco, Monaeo, 4. septembra. Luxemburg, Luksonrhnr Š k a, 15. septembra. Sofija, Bolgarska, 17. septembra. Helsinski, Finska, 19. septembra Tallinin, Estonska, 22. Septembra. San Marino, San Marino, 23. septembra. Riga, Ijct-ska, 13. oktobra. Atene, Gršku, '14. oktobra. Beograd, Jugoslavija, 2 0. oktobra. Prestolice, ki jih še vedno drže Nemci, so: Tirana, Albanija; Budimpešta, Madžarska; Varšava, PoI>*ka; Haag, Holandsko; Oslo, Norveška ; Kodanj, Danska; Praga, <*>-hoslovaška; Dunaj, Avstrija in Berlia. Iiondon, 10. oktobra. (ONA) — Malo je novic iz Moskve, toda vse kaže, da jo luhlin?ki odbor dosledno zahteval na-slednje: da se ustanovi skupno poljsko vlado, v kateri bi bilo enako število predstavnikov lriblinskega odbora i n londonske vlade v pregnanstvu. Vsaka stranka naj bi i-mela v vladi po 7 članov. Go-voriee trde, da se Mikolajezvk temu proti vi, češ, da se nahaja v londonski skupini predstavništvo 4 političnih strank, d oči ni predstavlja LufWin le eno samo -stranko. Pravijo tu di, da je Mikolajezvk poudarjal, da ne more sprejeti sam tako važnih predlogov — ako bi moral iti preko svojih pol-nornoči, se bo moral vrniti nazaj v London, da se nanovo posvetuje s svojimi prijatelji. Mado verjetno je, da bo od-šel v London in pustil Churchilla in Edena v Moskvi, da čakata na njegov povratek. kupite cn "extra" bono dane« ZADNJI NEMCI V AACHENU SO SE PODALI V SOBOTO Zadnji trdovratni Nemci, ki so se še držali v Aache. nu, so se podali v soboto ob 10.56 dopoldne. Ob tem času je nemški poveljnik polkovnik Gerhard Wilck po radio poslal Hitlerju svojo udanostnjo izjavo, v kateri je Hitlerju sporočil, da je njegov boj brezupen in da je boljše, da se preda. PODMORNICE SO ZOPET NA DELU Prvi lord angleške admira l dnevi iz Amerike prišel naj-litete Afeert V. Alexander jei večji zalagalni konvoj, ki je izdal «varilo, da so se nemške| sestojal iz 167 parni'kov, ki so podmornice zopet pojavile na Atlantiku. Ob istem časir je tudi naznanil, da je del angleškega "ogromnega vojnega brodovja" na poti na Pacifik in da je sposobno se samo opustiti 1 japonskim brodovjem v boj. V svojem govoru v Brom-ley v Kent okraju je Alexander tudi povedal, da j« pred bili naloženi z raid 1,000,000 ton blaga in je bil raztresen na površini 2 6 kvadratnih milj. Konvoj so spremljale samo kanadske bojne ladje. Konvoj je prišel srečno čez AUantik in ni bil niti enkrat napaden. Alex&nder je rekel, da je bilo »konvoji čez At lantik od začetka vojne prepe Ijanega rasnega vojnega materiala nad 360,000,000 ton. Od ča.s-a, ko je polkovnik iWilok sporočil Hitlerju vest, je izbiral svoje raztresene čete in uničeval orožje. Po predaji pa so Amerika nei še ve dno dobili sedem tankov, več proti ta nčnih topov in mnogo drugega orožja in so tudi o-svobodili 32 Amerikancev, ki so 'bili vjeti zadnjih pet dni. S tem je bilo končano 13-dnevno obleganja močne nemške trd izjave Aachena sredi Siegfriedove črto. V vsem času obleganja se je vseh skupaj jxxfalo 1500, en tisoč pa jih je Jbilo ubitih. Zailnje nenisko gnezdo, ki «e jo še vedno upiralo, jo končal po Hv o vin i k John T. (*orleya iz Brooklvna, N. Y. Prodno se je posadka podala, je njen poveljnik naložil deset a m h u -lančnih voz, v katere so bili vpreženi konji, in jih naložil s C0 ranjenci ter jih poslal proti ameriški črti. Ameriški poveljnik jih je takoj poslal v bolnlšnieo. Uro zatem sta prišla dva amerlš-ka ujeta vojaka z belo zastavo in ž njim je prišel polkovnik Wilck in nemški poročnik, ki je govoril angleško Wilok je bit nato pripeljan pred ameriškega polkovnika Corleva, ki je zahteval brezpogojno predajo. Wilck se je temu upiral, toda je slednjič. pogoje podpisal, nato pa svojim častnikom naročil, da ja podpisana in da naj pridejo v ameriško črto. Wilck ije prosil, dia mu je dovoljeno, da pri pelje svojo posadko v vojaškem korakanju, kar 11111 pa ni bilo dovoljeno. Ameriški polkovnik pa mu je dovolil, da je smel stopiti 11a jeep in nagovoriti svoje vojake. Rekel jim je, da je zanj zelo mučen trenutek, ker se mora podati, kajti pošla je vsa niuiiicija, živež in voda. Naročil jim je, da se kot Nom-ei dobro obnašajo in želal jim je najboljše zdravje' in da se kmalu vrnejo v svojo domovi-11, da jo bodo pomagali obnoviti. Po njegovem govoru je polkovnik Wilck sklonil glavo in ž njim vsi njegovi častniki in vojaki in so odkorakali proti njetniškeimi taboru. Zaplemba posestev Nacijski komisar za jadranski okraj (Provinzialkommi-*ar) je odredil zaplembo lastnine naslednjih Novomešča -nov: .Josip Dranler, Anton La-mut, Zdenka Novak iu Josip Slapničar. To obvestilo je prinesel list "Adriazeitung", k i pravi, da je bila la to sporoČe vojakom, da je preda- je iz Novega mesta. Zvečer je v plesni dvorani v hotelu Waldorf-Astoria pred Foreign Policy Association i-mol govor, v katerim je največ agitiral za zopotno izvolitev senatorja Wangerja in je tudi zavrnil nekaj napačnih trditev, ki jih je v svojih kampanjskih govorih izustil njegov nasprotnik republikanski predsedniški kandidat governor Dewey. V svojem govoru je rekel,] 1 da morajo Združeni narodi po vojni postaviti Svet Združenih narodov, ki l>o imel oblast, da naglo in odločno nastopi, da ohrani mir, če treba, tudi z ol>oroženo silo. "Policist nc. bo uspešen policist/* jo rekel predsednik, ''ako ho videl vdreti tatu v hišo in bo moral teči v Mestno hišo, da dobi zanj sodnijsko povelje, da ga sme aretirati.?? Ameriški zastopnik pri Svetu Združenih murodov mora še pred končano vojno dobiti od kongresa ]>opolno obiast, da bo mogel pri konferencah glasovati po svojem prepričanju, ne da bi moral vsa k i k rat vprašati kongres za navodila. "Ako ne zgrabimo mednarodnega ropatrja, ko ga že držimo s svojimi rokami, ako ga pustimo, da odide s svojim plenom, ker mestni svet še ni izdal odloka za njegovo aretacijo, potem nismo izvršili svoje naloge, tla bi preprečili novo svetovno vojno.'' Nato je prešel 11a vprašanje glede ameriške vnanje politike po vojni, ter je Deweya, ne da. bi ga imenoval, zavrnil zaradi njegove izjave, da v sedanji predsedniški kampanji vnanja politika ne igra nobene vloge. Vprašanje vnanje politike po vojni je po predsednikovem zatrdilu najvažnejše v predsedniški kampanji. "Te dni — in govorim v oktobru 1JM4 — slišim v zraku glasove, ki me napadajo, ker naroda nisem pripravil na to vojno in da ameriškega naroda nisem opozoril na bližajočo se tragedijo. Kavno istih glasov ni bilo posebno glasno slišati pred petimi leti — ali celo preti štirimi leti, — da bi c'rali svarilno znamenje za ve-i ko nesrečo, ki je stala pred nami/' Predsednik je rekel, da Dewey demokratsko vlado v napačni luči predstavlja narodu, samo da bi bil izvoljen. ".laz Itom šel po dejstvih,'' je rekdl predsednik. "Podal vam bom celo povest in ne samo kako frazo tukaj in kake pol fraze tam. ki jo vzeta iz dejstev na tak način, da je resnica pokvarjena. Tudi v politični kampanji se moramo držati starega izreka: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega." Z ozirom na Deweyevo ob-dolžitev, da bo brezpogojna Velikanska eksplozija v Cleveland u V petek popoldne ob ."JJj0 s,, je v (levelandu vnel velik tnuk tekočega plina in nastala je velikanska razstrelba, nastal je požar na razdaljo fK) blokov, izgubilo je v plamenih okoli 100 ljudi svoja življenja, okoli L>00 pa jih jo hilo ož je sestavil general de Ganile. Anglija ima mir pred roboti London in jugovzhodno obrežje Anglija sta imela sinoči prvi oddih preti nemškimi letečimi 'bombami v dveh tednih. predaja, katero zahtevajo Roosevelt, Churchill in Stalin, vojno samo podaljšala, je Roosevelt odgovoril, da zavezniki nikdar ne mislijo nemškega naroda zasužniti. Rekel je, da so zavezniški voditelji sklenili, da se z naciji ne botlo po-gaji in da bodo skrbeli, da ne bodo v (bodoči Nemčiji imeli niti najmanjšega vpliva v vladi ali pa med narodom. "Celega nemškega naroda ne moremo obsoditi/'je rekel, "kajti ne moremo verjeti, da bi bil Bog za večno preklel kak narod. Zavezniški narodi ne botlo zasužnlli nemškega naroda, ker ne kirpčujejo s človeškim suženstvom. Morali pa bodo obrniti svojo pot nazaj v družbo miroljubnih i n postavo spoštujočili narodov. Pri tem pa ibomo skrbeli, da jih bomo odvzeli breme, da bi še nosili orožje.'' ZAVEZNIKI PRITISKAJO V PADSKO DOLINO V ITALIJI Angleška osma. armada je pričela prodirati v nižino Pada od dveh strani ter je zavzela Cesanatico ob Jadranu, 18 milj južno od Raverne ter je tudi napredovala ob Rimini-Bologna cesti. Amgleži so prišli d o reke Savio na štiri milje široki JVonti severno od Cesene, kjer se križa več cest, 12 milj jugovzhodno ml Forlija in 50 milj jugovzhodno od Bologne. Novozelandci so se prebili skozi zadnjo črto nemških pa-dalnili eet ter čakajo1 na oklo- - ^ pne čete, da prično prodirati v bogato Padsko nižino. Silno srditi boji se bi jejo na fronti zavezniške pete armade južno od Bologne, katero fbrani deset nemških divizij. Amerikanei sedaj skušajo Nemce pregnati z višin oko, i Bologne. Nemški ujetniki, ki jih je fcajela peta armada, pripovedujejo, da so njihove divizije dobile ojačenja, ki s o sestavljene iz samih avstrijskih na-eijskih uradnikov, ki so zagrU zend naciji, toda slabi vojaki. NAMDA'^NKff I MONDAY, OCTOBER 23, 1944 VRANOVUKN L. 109 "GLAS NARODA" ___<"fPICK OF THE PMPLE") Owned and Published by Slovenic Publishing Company, (A CorpooUiouj Krnnk Sakwr, Prrafdeat; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, See. IHaoe Of bfiatn^sK oC the corporation and address of above officers: _216 WEST Itth STREET. NKW YORK 11, N. Y. __:: 51st YEAR :;__ "(Jlas Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Bn^a-iption Yearly $1. A<»verti«wpnt on Agreement. ZA CFlA) rKTO VEMA LIST ZA ZDRUŽENE DIIŽAVE IX KANADO: $7. ; ZA rOL I.IlTA $3.50; ZA ČETRT LETA — y1** ^WJI« iarzem« sobot, nedelj in pnunikov. -GLAS NARODA," «16 WEST 181 h STREET. NEW YORK U^ i. Telephone: CH^Wa 3—1542 Rusija— in vojna za svobodo (Lt. Commander, Chas. S. Seely, U. S. N. Ret'd.) POLJEDELSTVO II. Naj• »oljnačin, katerega so oblasti uvedle v svrho po-po.ne odpravo verovanja, da zamorojo duhovni povzročiti d.zevmue, jo ImI ta, da so v krajih, kjer jo bi! vpljiv duhovnov največji, (mtka/,*(lo male kmetijo duhovnom, kateri so vo-■iiu n« teh krnelijaii poljedelstvo z pomočjo molitev, dolini - takozvamm 4'brezvercem M ali ateistom odkazalo ravno :<.l,!v., /. inljiVa, katera so slednji morali obdelovati po znancu enih oziroma modemih načinih, ne da bi pri tem obde-I nanju prosili za pomoč. Boga {»otom duhovnov. Oblasti so namreč želele doznati, kateri način poljedelstva je boljši.—j Duhovni, katerih vei-ina je bila sieer pobožna in tudi igno-l runt na, so se temu pozivu odzvali; — odzvali so se celo z veseljem in zadovoljstvom, kajti želeli so kmetom dokazati, du imajo pri Bogu nuioffo vpljiva, Potem so molili, prepevali stare pesmi, izvajali razne znake, — sploh storili so vse, kar so zamori i, da bi obrnili božjo pozornost in pomoč ua se. MoIPii os noč in dan kar po ver mescev ter upali, da se bode "zgodil" čudež, ali pa kar cela vrsta čudežev in da bode letina kar najl>olj*a, tako, da bodo ostale oMasti mod -meti brez vsakega vpljiva in kredita, in da bode vpljiv ■ laliovno zopet zagotovljen. Toda končno izid tega tekmova-i ja ie bil, da so takozvani "-brezverci" pridelali mnogo bolj-'« pridelke, kakor kmetje, za katere so pronili duhovni, da dobe dež. Ta ljudska tekma in demonstracija je storila več j lede modernizacije kmetij, kakor katerakoli druga odredba, | atero so boljševiki ustanovili. Kmetje so enostavno pričeli n prodno misliti, in mnogo jih je ostavilo svoje starodavne ideje. Tudi mnogo duhovnov je pričelo dvomiti o svojemu vpljivu pri Bogu. To vrsto tekmovanja seveda, sedaj ni več v moderni Rusiji razun v nekaterih oddaljenih pokrajinah, »cajti duhovni nočejo več sodelovati pri takih tekmah. Z ozirom na zgoraj omenjena dejstva, se pripoveduje no Rusiji mnogo dokaj huraori stični h zgodb. Tako se je pripetil, da jo bas tedaj, ko so duhovni molili za dež in skuhali na ta način pričarati dež na zemljišča katera so bila odkazana njihovi upravi, in ko so ibili kmetje navzoči ter so molili skupno z duhovni, da vidijo iui svoje oči i4čnd!ež", — pričelo je močno deževati na bližnji farmi ateistov, dočim na farmi, ki je »bila v upravi duhovnikov, ni padlo niti kapljice tležja. Sedaj imajo v Rusiji trojo različnih kmetij: zasebne, kolektivne in državno. Glasom novejšega programa, bodo v nadalje imeli le dvojevrstne kmetije: zasebno in državne. Zasebna kmetija pravzaprav sploh ni kmetija ali farma, ker t.* vrste kmetije so jedva vrtovi in domovja, ker merijo k večjem po tri do >e>t aikrov. Vso to jo v prvi vrsti odvisno od rodovitnosti zemljo v tem ali onem kratiti. To vrsto farme »o dovolj velike in prostorne za hišo, drugo mala poslopja, vrt, nekoliko sadnih dreves, itd. ter dovolj zemlje za reditev » ne krave, nekoliko pro.šičev in kokoši ter slišnih domačih /i val i, — ne pa za konje in tovorne živali. Te vrste kmetije so lu-1 kmetov, katerim pa ni dovoljeno te kmetije prodati ali dat i v na jem. Dovoljeno je pa kmetom ostaviti ta po--otva svojim muslednikom v sluloaju smrti. Za ta posestva morajo tudi plačevati davke, kakor naši farmerji v Zjeo oče in mati še močni in pri dobrem zdravju. Veseli me, da sem prišel k njim, in reverend )>o t tki i vesel, ko bo to poročilo prejel. Xe pritožujejo se, da imajo slabo čase; letina zelo dobro kaže, posebno pa vinogradi. 1 >omači pridelek vi-na. katerega SMO pili j,- izvrsten. Prosim, te povej Father Petrictt, naj ne >krbi za starišo, in kakor hitro dobiš to Misnio, pojdi in jim osebno izroči sliko itjogovoga oi"*eta, samo prej jo daj povečati. * Soditi jo iz toga pi>ma, da so se ameriški avijoni vračali od bombardiranja, pa so bili gotovo stroji poškodovani na bomba r ju in so morali pristati. Sodit i je, da. so Jih partizani ujeli, pa, ker jih iii><» razumeli, kakor samo to "Amo-ican", so poklicali starega Markota, ki je bil :t7 let v A-meriki. In tako so jih obdržali, kot piše vojak "smo". rJ'o-raj vsa popadka bombnika je • ila reš«'iia, in >krivana pri o-četu Petrini, dokler se ni **iz-vedrilo*', dn so ameriški avi-j at or j i mogli potom partizanskih straž doseči cilj, da so >e odpeljali na svojo postojanke. Pismo dalje pravi: "Vsako noč smo morali hodili najmanj riO kilometrov. Zatoraj ne čudi so, da ti nisem pisal tako dolgo." (O|>om-ba. Kraji in imena, kakor tudi datumi so izpuščeni radi varnosti drugih oseb.) Oče Marko Petrie je prišel • krat v Ameriko in bival tn- • aj vsega skupaj 37 let, zato je lahko bil v pomoč ameriškim letalcem. Rev. Petrie je •adnjič videl očeta 102S, ko jo odhajal za vedno domov, a matere ni videl 25 let. Mr. Marko Petrie je star 7.1 let, mati pa 70. Gotovo jo, da jo ♦a novica razveselila g. župnika in sorodnike i>o Ameriki. |razglednik O BORBAH PO ULICAH BEOGRADA Zo se predrlo v Beogad za od- slnvnih dneh srbskega naroda ločni naskok na nemške invn- kdo jt- Mihajlovie in kdo je zorske čete in za osvobojenje Milan .Vodič Srbskemu narodu svobodo-l jubečih in rodol inb- je li orožja odvzetega od Xeni-eev in že tri leta vodimo borbo iz gozdov. T«-m hinaveein je n:i zadnje zločine Milnijloviča, Nediča in Ljotiča in drugih invazorskih lilapeov -rbski narod odu:ovi»-.ril s formacijo novih korpusov in divizij Narodne osvobodilno vojs> ke in z borbo po eel i Srbiji za osvobojen e, ki Ustvarja. demokratično, federativno Jugoslavijo. Kupite en ^extra" bond rLanos! STANOVANJA po in 4 sobv; kurjava, vroča voda, prijazna okoliea $25 do £>7. Vprašajte: Sni>orinten-dent, W. 18th STRKET, Apt. ti, New York, N. Y. 10 — IN — 24 Vest, da je Sovjetska Rusi-j-a darovala Ijiulstvn Jugoslavije o(X),(KX> ton žita in koruze, da se razdeli jk> Naroilno o-svobodilnem odboru, je izzvala veliko navdušenje med ljudstvom, pravi vest radio postaje Svobodna Jugoslavija in nadaljuje: "Vr težki l>orbi proti Nem-eem, naši so narodi veliko pretrpeli Nemci so požgali in razdejali skoro eela področja. Radi uničenja živine in žitnih zalog v nekih okrajih via (hi lakota. Naši Narodno osvobodilni odbori so morali preseliti ljudstvo iz teh krajev. Na.* tisočo ljudstva iz K up reškega Polja in Janje jo preseljeno v Grmeč kjer je več hrano. V Gorskem Kota r ju, Liki, Dalmaciji in Hercegovini je umiranje od lakote vsakdanji pojav. Naši borci stradajo sku-; paj z ljudstvom. V Bosanski Krajini se je mladina zaobljubila da se bo postila dva dni v tednu v namen, da bi borci niku. imeli več hrane, ali smrt radi. so izvaja -kupno z Rdečo armado. Medtem ko to pišemo, nemške čete dobivajo porazno u-daree enot Osvobodilne vojske in naših ruskih bratov. Ali niti f v tem zadnjem času niso četni-ki Draže Miliajloviča prenehali z izvajanjem zločinstev proti - v za Vas, na-glašavajoč*i brezoilložno nujnost materijala radi napredo-' jvanja partizanskih sil." In . naprej: ^'Sinoi-i s«* sestal( Is komandantom Metkom, ki j<* obljubil |»onkm' v munieiji. I?il • je tako strašno pijan, da ni razumel o čem srm govoril.^ ;iMoram ga. zopet, o^kati v pon-1 ideljok." i Iz dokiiinentov, ki sr> v ro-j kali partizanov more so vi-I 11< |<»\' * 1« k« ■ ..i lav nili ■ •*»/•• t: : > n »1 \ m 11 t v 11 i ••■ga dn- . Cena $2 t .ion o v nlat.nn i? tmcrl 'vn 413 ?*tr?in? KNJIGARNA SLOVENTC PUBI.. COMPANY 21« W 18th Street New York U .1,11 v In V skoro vseh osvobojenih "odroejih Jugoslavije so organizirane enote* Rdečega križa. Ljudstvto pokazuje velik j interes za to organizacijo, ai temu je dosti razlogov: veei-na ljiKlstm jo od lakoto o-' labljeno. brez oblačil in ho-^a. Posebno težko prizadeti so J otroci. Pomanjkanje zdravil je< strašno;.malodobni otroci mno Uro trpijo radi pomanjkanja | mleka in sladkorja. Rdeei križ; i je dobil posojilo od 1 ^i00,(XK) od »Slovenskega narodnega o-svoboflilnoga sveta. < VIi narod prispeva kar največ more, da bi misija in delavnost to humanitarne organizacije bila eimbolj uspešna. Ne pozabite krvavečega na roda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Sloven skemn Pomotnemn šjdbom KUHARSKA KNJIGA: Recipes Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV ^knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani^fef Eeoapti »o napisani v angleikenf jeziku ponekod p* so tudi v jesiku naroda ki m« je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa kobanje in se hočejo v njem čimbolj lsvefkatl tu iapopololti NOVA IZDAJA STANE SEDAJ Naročile pri KNJIGARNI SLOVENK! PUBLISHING CO, 1840 W. 22nd Place, Chica- 216 West 18th Street Hew York 11 N Y go, I1L Rusija je darovala 500,000 toil žita Jugoslaviji lakoti- in navzlic vsemu temu nenavaden pojav v naših 1>or-bonih enotah. 44 V tako kritičnih dneh je prišla pomoč iz Rusije. Ta pomot' je dana Narodno osvobodilnemu odboru, ki jo bo delil Ljudstvu .skozi svojo organizacije. ljjudstvo, 'zavedajoč >c; te pomoči, je sklicalo sestanke in zborovanja, da bi izrazilo svojo hvaležnost in odjio-slalo priznanje in pozdrave veliki Sovjetski iZvezi. Govorniki na toll see tankih so nagi a šal i, da je ta pomo" tem tbolj cenjena, ker dobro je znano, da je tudi sam ruski narod pretrpel .od razdejanja in ropanja sovražnikov več nego katerakoli druga dežela. Ta pomoč katero si je bratski ruski narod takorekoč od ust od-Sigal. je po našem ljudstvu sprejeta z globoko li\ aležno--tjo in obljubo, ».u v* «taro domovino nn ladji,; ki dospe v Alenko prve d::i v verubr«, Najnujnejše potreb-'t.ue so: 1) Žen:■:{;. »n r,: , ku obleka;! - Volneno material za 1 fvodvlako, lj xitrgo in gumbi:. l\) Blago za srajce ter flanele;1' 4) Sukanec (cvirn) in šivan-ke; O) Potrebščine o rabilo veliko denarja. Odbor je že prejel do *). oktobra pri-bllzno $.10,000, katera v-ola pa ne zadostuje za nakup najpo- ■ irebnojšib zdravil I rt zdravniških instrumentov. i Odbor je apeliral lin .Jl\>-SS. da pomaga nakupiti zapr jšeiie |w»tre4rščiuc ter da sodeluje pri tej akeiji. Največ poma ga, kder prvi pomaga. Podo lino \ahilo je dobil tudi hrva- ^ ški odbor, ki upravlja takozva- j ni "milijon dolarski fond" za ( HBZ n Narodno V ječe ameri- j škili Hrvatov. * . * Prva podružnice, ki je skozi ] SANSov urad že poslala pri- i .spi-vek za relifno akcijo ZOJ-S-V. j«' š1e\-. 3.1 iz Brideporta, (>. Bmt Vite«, blagajnik, nam jc poslal ček za $(>1.50 za prvo ( poinoČ. , Sestra Men ton. tajnica po-« družil ee v IX?troitu, se je odzvala s čekom za $200. Vsoto je prispevala ona in njen soj prog Jože Menton. Sestra Kn^z iz Detroita je sledila s čekom! za $100. To je dar Knezove družine. Darovali =ot Mary K«ez, Mae Knez in Elizabeth . Plahter. V pismu se priporoča, da ne hi škodovalo "ako hi >e več pisalo o groznem trpljenju; inšcga nesrečnega naroda. — Ar^ogi še vedno spijo. Poskušala bom kaj \ee, nabrati." Naši delavci v Dotroihi so med najagllnejšemi. Brat \len-| Mali Oglasi imajo velik uspeh B ton priporoča, da se vodi. po* >ebni seznani in kampanjo za prisi>cvke po $100 od posameznikov iu, drtv/in. Svojo sugestijo je .podprl s čekom za! $l>(M). Dve družini sta torej darovali že $o00. V tej koloni bomo vodili seznam vseh takih i prispevateljev. Koliko drugih j se ho odzvalo? Vsem omen je-1 ni iu naša Iskrena zalivala. Prva pošiljka obleke, blaga in drugih potrebščin je bila poslana iz Det mita v X e \v York dne 5. oktobra. Sestra Menton poroča, da je tehtala (J ton (1*2,000 funtov). Pr.i delu in zbiranju so pomagali tudi drugi Jugoslovani, kakor; tudi prispevali d^nar za snažen je. čiščenje in druge stroške. Ohdržavali so v ta namen razne skupne prireditve. Zolo pridne so tudi na-e žo-ue in dekleta v W. Aliquippi.; kjer tajnikuje -estra Theresa Gerzel, članica ;iršrga odbora SAX.Sn. Ta naselbina se je-zo' ;>rej odzvala s številnimi za-, hojčki šolskih potrebščin. Vse stroške krijejo z dobičkom od! taznih prireditev. Ne dolgo na-' za j -o priredili 'Mifi party" v ta namen. Priporoča se, da na isti način postopajo tudi din-'; ge podružnice in odbori po raznih naselbinah. Blatro se naj pošilja na-' WAT? BELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT. 2*2 Ninth Avenue. New York N. V — denarne prispevke pa skozi SANfšov urad. Darovi za SANS Brat Charles Gaber, hI a gaj-j nik podružnice štev. 1 v l)e- ' troitu, poroča, da >o vsi štirje delegati te podružnice podarili• konvenčne dnevniee SA!NSo\ i blagajni. Poslal je ček za $150. P«»družiiiec so na konvenciji za stopala brata Frank Hreičak in Jože Menton ter sestri Lia Menton in Mary Knez. Vsem tem iskrena hvala. Podružnice štev. 00 iz Sha-! rona. Pa., j«' ta mesce prispevala $100. p o $T»0 pa -tev. 2. Chicago, III. in štev. "»;!, Johnstown. Pa. Manjše vsoto so po-1 si.tie tudi dmge podružnice ter posamezniki. Vsem najlepša rvala. 44Jugoslavia and Italy" je naslov brošure, katero bodo naše podružnice- dobile iz urada ZO.USA za razdelitev med' člane. Urcdilu jo je in ftvod na-| pisal naš častni predsednik. Louis Adamič. Vsebine je posvečena izkjučno vprašanju i-' talijansko-jugoslovanskih mej; ter vsebuje —članke maršala! T'ta. drja. Josipa Smodlakc in J Frana Barbaliča, ki je veščakj v tem predmetu. Spisana je v angleščini. Slovenski tekst članka 44O razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo", ki ga je napisal dr. Suiodlaka, je bil l>oslnn vsem našim podružnicam pretekli teden. Na razpolago imamo še nekaj iztisov. Kdor jih želi. naj sporoči v SANtSov urad. Na železnem okrožju Minne-sote se je organiziralo nekaj shodov, na katerih bosta zastopala SLAXS predsednik Et-bin Kristan ter član širšega odbora in tajnik A. B. Z. Anton Zbasnik. Pomaga tudi brat Frank Klune. (Na F3yju so vrši fine 20. oktobra. — 4. in ."). novembra pa v Evelethu in Chisholmu. Po drobnosti bodo ob javi.jene ka^: neje. V uot, embru se namerava obdržavatj shode tudi v Tn-dianapolisn in Detroitu. Seja izvršnega odbora SANSa se je visi v Chicagn (se je vr-ila) \ petek 20. oktobra. L'rad zii vojne informacije je dne 1.*». oktobra rekordiral na plošča govor Stlovem^ni v stari domovini. Uključuje pozdrave Slovenskega ameriškega narodnega. sveta ter poročilo o njegovem, preteklem in sedanjem delu za Slovenijo. Govoril je SANSov tajnik Kuhe!. Istočasno je bil rekordiran govor o zadružnem, gibanju v A-meriki. tudi namenjen za Slo veivijo. Tega. je govoril .pred-J sednik SNPJ i n hlagajuih-SANSa brat Cainkar. | Pevski zbor ^Srerko I Kosovel'i Italiji se nahaja partizan-| -ki moški pevski zbor po imenu t4Srečko Kosovel", ki štejej do 4<1 izvežhanih pevcev. Ke--toji po večini s Slovencev, kij so priključeni kulturni skupini N. ljubljanske udarne brigade. Diiigira mu profesor zagreb, ske univerze Rnid«* Sinioniti. kij je komponiral nniogo so«lobiiih slovenskih klasičnih pesmi m< fl njimi "TaW-rn", 4* Mesečina". 44Bolan tiii loži." "Tito** itd. Ta zbor je baje voli-; kan-ka senzacija t e r vzbuja' zlasti i med ameriškimi vojaki in civilisti veliko navdušenja.: Aimieriška igralska skupina, v nji umetnica-igralka Katherine, Cornell, ter Briant A hern. Elaine Perry. Outline McClin-tic iti drugi, skoraj —ne morejo verjeti, tla zamorejo ljudje) pod takimi težkimi <»koli>činai-mi kot partizani kaj tako veli-i častnega in umetniškega gojiti. Naš poročevalce (ameri-k;: vojak neslovanskega izvora)' meni, da bi ta zbor moral priti na turo v Ameriko ter o-pillation off its feet. You can-i not re-ist. the beauty of their' songs and voices . - j Ni še dolgo nazaj, ko smo či-i tali v nekaterih listih, kakšni, divjaki in razbojniki so ti partizanski "komunisti", kij deiajo sramoto slovenskemu; narodu! Pač! j Mirko G. Kuhel, ; tajnik m. oktobra, 1?)44. Pošljite molitvenike! Rev. Pij Jf Petric, župnik slovenske cerkve na Osmi v New Yorku, je od apostolskega -deleiguta prejel brzojavno prošnjo za najmanj sk>-vensikih molitvenikov. Kdor te-dai laiiko pogreši kak še dobro ohranjen molitvenik, nad !ga pošlje na naslovi Bev. J. i Petri (s, 03 St Mml». Pla«ce, »N«w York 3, N. GLASUJTE 7. NOVEMBRA ZA DEWEY-A in VES REPUBLIKANSKI TICKET :: ALL AMERICAN COMMITTEE FOR DEWEY AND BRICKER :: GOVERNOR JOHN \V. BRICKER (iOVKKNOK THOMAS E. IM-:\VEV Obljube, ki nam j:.h je dal tekom svoje gover-nerske kampanje, so bile vestno in zvesto izpolnjene. Uspeh njegove vlade pozna vsa dežela. Pri vsem tem pa so bili uspehi kot najvišjega uradnika te velike države doseženi, ne da b: bilo kršeno le eno ustavno načelo. Doseženi so bili bistveni družabni uspehi; toda nikdar ni bilo poskušano popačiti poslovanja naših sodišč, da so bili doseženi ti cilji. Ravno nasprotno: spoštovanje in pravo uve-ljavanje obstojeoh zakonov je označevalo vsako njegovo delo. GOVERNER DEWEY, GOVERNER BRICKER IN THOMAS CURRAN SO ZELO POTREBNI V WASHINGTONU IN Z NJIHOVO IZVOLITVIJO BO AMERIKA VRNJENA NARODU. T3LIŽAMO se dob' v ameriški zgodovini, ko se ^* mora vsak zdravo misleči Amerikanec zavedati, da je bil pod vlado New Deala naš demokrati-čen način življenja izpodkopan in so bile naše ustavne jamšoine oškodovane. Naša vladna oblika, da bi poslovala kot so nameravali naši modri predniki, zahteva neodvisen kongres in neovirano pravosodje. Pod New Dealom je poštenost teh dveh vej vlade v nevarnosti. Izvolitev Dewey a je trdno jamstvo ameriškemu narodu za vrnitev dobe ustavnih postopkov in za opustitev birokracije. Cela njegova javna kari-jera in rekord podpirata to izjavo. Ameriškim Državljanom Jugoslovanske Narodnosti pni.iTic.u, AiivKirrisK.vir.xT , i-mi.itu ai. advertisement ii»mtm*al advertisement Admiral Horthy v Nemčiji N"Wi:"k:i 4-n-nik:n--kn rv-ivn-tura l>N*l> j«- v«Vra.i uradno.nn-znauiln, da je l»ivsi tnad'/^ir-'ki regent admiral Xikolaj Ilor-thv na lastno pro>njo jni>«-l v X«nih"iJo in niti j<> na(*i.i>ka Vlada dovolila ziivetišee. Ž itiim j«- njegova družina, ^et' ^eu«M-alne.<>a >1al»a ^»neral Ali ton \*a.tay iu poveljnik njegove teb-sne «»jinl«' general <• y-verprv' ISrnnssik. Radio I >*■ ll i 11 pravi, da je * > 11 flortliv v nori cmI 14. «lo 1 T>. okto4»ra, ko j<- |><» radio oznanil, da Matl/ar-ka želi /, zavezniki podajali /.a premirje, prisiljen (»Ulopiti kot regent ter nie-to -el>e na vodilno mesto postavili iMran -a Szala«»ija. Xato mu j«' Xoiueija izstavila na razpolagi transportni ae-roplan. s katerim -e je odpeljal nekam v Xem'ijo. I Xemški po-lanik v Hudim-' pešti general Ivlminid Vee>en-| mover jo vveraj ukazal nem Akim civili-lom v RudimpeŠti, 'bi zapustijo moto. 1'i-oli ve-eern «o .-kero vsi nemški eivi | 'i-ti oesli. 1 Domača fronta Zvezna \ I.oJa j«1 v \Va»]iiu^toiiii. J». C. in |>«< .Irtr_'ili krnjih |M..t:ivi!:i v«-c- urailuv. ki j»rc»»ivsil>ivu iuf'irojo'iji' ill liilU'li'a, kaj jo v v<>ju.-lii »'iai-si: tr**lt:i ili'l:ilI in tiuli Sriva»v:iu. in kri.j je t r«-l»;i V^fi'li. vi|ii|)ri*j inr..rin:i. ij». iu na-v.kUIii ulijavljaiti" |hh| ii;i>Im\.mi " I »• -nt;i> ;i l-'nujl;!.*' Ladjedelnice potrebujejo 25,000 delavcev' Waslnfmton. — War Man power komie <(ežele. iNile^ tega pa je treba še lMMM) dt-laveev za popravlja Iniee ladij v Pearl Ifarlwujn. Chairman Paul V. MeXutl je dejal, e<-a za nujne po-le pri grad'bi novih ladij in poprnvljanju .-I a rib. Nove potrebe železniških delavcev Washington.— Polkovnik .1. Monroe Jolmson. ravnatelj u-rada. za vojaške tniii>porU% je iz, da oduomo-rejo k-ritienemn pomanjkanju železničarjev v- zalivu S a u Frannsen, kjer zastajajo lovo- ri na železniških po-tajah radi pomanjkanja rok. in ovirajo 1 ran-p«Mt materijala, |H»trebn»* i»a za vojno. Pošiljat ve v pre-komorskf ki a je, ki morajo skozi pristani^ee v San Krau- i eisco. m malerijir!, potreiMMi z a tovarne vojnega maleri.'ala. sf, v nevarnosti, da zaoslaue jo. Ravnatelj I1|)T pravi, da izhaja iz poro.'il, da manjka najmanj 4 železniških delavcev na pacifiški obali. Naj '»olj primanjkuje železničarjev na preniienicah, kurrlecv in iz-venopravili tudi -plo-no stanje ^voje^a zdravja in -voje živce. .lajea, k i imajo m u o u o proteiua, vam dol>avljajo tudi. I pravi WF.\, železa, vitaminov |A. D in tJ. (OW1.I MONIUT, OCTOBER 2H, 1944 vnmovmi EL PROKLETfl s: Spisal EMILE BICHEBOUBG Is francoščine prestavil J. L. (147) Po večerji zapusti Jera skrivoj pristavo, šo pivduo so zaprli vrata. Odide k seči, kjer se je navadno shajala s Franom Parizlom. Pa zastonj je čakala do jednajste ure /dajei se napoti v Artemant ter teče in tot kapala s čela. Ze je bila v Artemontuu, ko zagleda pred sabo na «*esti temno seneo, ki se je kmalu prikazala, kmalu pa je zo|>et izginila za drevesom ali v jarku. Zdelo se ji je, da seneo pozna; zato pohiti na ine>lo, kjer je bila naposled izginila. Zdajci čuje, da nekdo zakli •e njeno ime in človek skoči iz jarka! Bil je stari Parizel! 20. .lera hiti k njemu ter mu važno in brez sape zasepeve: *4Čakala sem do jednajste ure Frana. Ker ni prišel, sla °em ga i*kat na doLgo pot. Kje jet Moram govoriti ž njim!** "Vem li jaz, kje da je?** za mrmra stari Parizel. 44 Včeraj ga celo ni bilo domov, zaman sem ga čakal. Kaj mu ima* povedati f" "Nekaj važnega!" Rujavka ni opazila, kako se je stari tresel in kako so -klepetali njegovi zobje. Potegni vsi jo nekoliko na stran reče: 44Pojdi, ni varno biti nanm na cesti.** Tako ideta molče nekoliko sto korakov preko polja, iZdaj se Parizel ustavi iekši: 44Tako, tukaj sva varna. Kaj imaš povedati Franu, dekle? Kaj se godi na seuillonski pristavi?" *\Tajf|ues Mellier je mrtev,** blekne Jera. Parizla strese mraz. "Mrtev!" hripne. 44 Da! Včeraj zjutraj okoli osme ure je umrl.** "In, in... t" "Xo, dočim je Fran hotel denar vzeti iz denarnice, se je najbrž gospodar vzbudil in Fran ga je potem seveda da-\iL.." 44Ali! Ona misli, da je bil to Fran!*' misli si Parizel. 44N'o, potem je prišel zdravnik ter je rekel, da je Mellier umrl vsled davljenja.** Parizel je bil bled. Podoben je bil mrliču, •lera pa živo nadaljuje: 4*Pa mislite si veliko srečo: .Jacques Mellier ni six>znal Frana! Nič ne vedo in tudi nikoli ničesar ne ImmIo vedeli!** "Kaj mi praviš! Tedaj niti ne slutijo!" "Ne, Fran je lahko prav miren. Niti ne sumijo nanj. Kako bi 1 i kdaj kaj izvedeli! Ze navsezgodaj sem zopet čez vrat« porinila pa h, tako, da je nemogoče izvedeti, kako je kdo mogel priti v hišo. Pred svojo smrtjo je Mellier pripovedoval, kako ga je hotel nekdo oropati; a imenovati ga ni mogel!'* In Blanche i In Blanche?** "Ona je spala, vzbudila se je še le na Mellierov krik. In še p red no je mogla narediti lue, pobegnil je bil Fran!" 44To Je čudno,'* misli si Parizel. 44Bi li se bil Fran u-strašil ter zbežal, zaslišavši šum v starčkov i sobi/ Prav je imel! In zdaj misli, da so me ujeli in zato ni prišel v Arte-r.iont, nego se je skril." Jera nadaljuje: "Ko sta prišla žandarja, govorila sta z gospodično." "2a nad rja f !** zakriči Parizel ves v strahu. 44Da, prišla sta žandarja poizvedovat na pristavo. Pa nihče ni ničesar vedel in morala sta oditi ničesar ne opraviva!. In jaz, edina, ki vse vem, sem zadnja, da bi ovadila svojega Frana! In, ker Mellier ni imel časa, da bi napravil oporoko, to ste, gosp. Parizel, zdaj vi gospodar seuillonske pristave!" Staremu se kar oči zasvetijo samega veselja. Visoko se vzravna ter gldboko dih ne. ".Jacques Mellier je mrtev!'* zahriplje kakor omamljen. "Zdaj je pristava moja, moj je ves, ves denar! . . . In ničesar se mi ni bati, ničesar! Blanche ne ve nič! Mellier ni nikogar imenoval, tako jioteče vse prav! Hudir Je z nami! . . . Apropos, k:u je z Ronvenatom? Je li se vrnil."* "Da." "Temu se Iki seveda nekaj dozdevalo; pa primoran bo molčati. In kaj li tudi more storiti brez dokazov f Pristava je moja!" 44To vse naznanite mojemu Franu, kaj ne, gospod Parizel T" t4To pa to! Ti si hrdka deklina, Jera! Ne bodeni pozabil na te!*' Ona ponižno povesi oči, prične igrati se s pre*U>asni-kom ter zašepeČe: "Gospod Parizel, saj veste, kaj mi je obljubil moj Frant" j "Ničesar ne vem. Kaj ti je obljaibil?" fl "Da me poroči, gospod Parrzel!" Parizel se je porogljivo režal. Pa enval se je, da ne bi ogledtthinje svojega sina dramil iz sladke zmote. "To je Franova stvar," deje. "Opravita to medsebojno." "Vi tedaj ne boste imeli nič zoper to, gospod Parizel'" "Jazf Kaj še! Moj sin je «am svoj gospodar!*' "O vi Uubi, dobri, zlati gospod Parizel!" začne Jera vsa srečna. "Dan že svita, hiti domov, Jera, da ne bo nihče vedel, da si bila m doma. Pojdi na svoje delo kakor po navadi. Pazi na vsako besedo in ne ovadi se; Čuješ lif' (Kadaljmaje stodU rnmrn Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je $5f°° Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. Cuohi&jL NUJNA POMOČ SLOVENCEM Little Falls, N. Y. — Na konvenciji SANS-a v Cleveland!!, vršeče i!—septembra, se je precej govorilo, še več pa navduševalo za pomožno akcijo v ;e pa i od i lahko vidi, kako dobri smo za pomagati tistim, od katerih smo prišli. Mr. Louis Adamič, je zadnjič na SANS-ovi konvenciji apeliral na vse Slovenec po Ameriki, ako bi mogli prispevati v prihodnjih <» mesecih pol milijona za pomoč v.staro domovino, povdaril pa je: da to se -diši velika svota za nas, ne pa v primeri, kolikor'tain potrebujejo. In Mr. Louis A-damič ima dobre zveze s staro domovino in ve, kaj se tam dogaja, zatoraj tudi ne pretirava. To bi prišlo malo več kot $2.50 na osebo, vključivši otroke. Ali se Vam zdi to tudi preveč? Lahko se spomnimo malo nazaj, recimo 14 let, ko smo delali samo 3—4 dni na teden, nekateri pa tudi liie, pa smo se vse eno preživeli, ne ravno lahko, pa je že šlo za silo. Sedaj pa delamo po 5 dni in tudi več. Ali bi se ne dalo odtrgati saj en dan zaslužka, kar bi nas nič ne l»olelo, nabralo se bi pa lahko precej za nas trpeči narod. Pa to je še jako malo za nas v primeri z drugimi narodi, kakor oni pomagajo svojim. No, pa saj bi pri nas tndi ne bilo tako slabo, ako 'bi ne imeli gotove klike, katera se bolj briga za vero, kakor pa za narod. No, pa saj* veste; to je Rojakom in Rojakinjam Sirom Amerike! NAVODILA ZA ZBIRANJE IN ODPOŠILJANJE OBLAČILA 1. Prosimo, da ne zbirate preponošene obleke, ki ni več za ratbo. Vsako oblačilo mora biti zašito in pokrpano. Gumbi in druge zapone morajo biti v dobrem stanju, pod-vlaika pošita in popravljena itd. Oblačilo mora biti v takem stanju, ko dospe v Jugoslavijo, da se ga laliko takoj nosi. 2. S kako večjo čistilnico oblek se naj napravi dogovor, da bo za čiščenje računala po teži in ne od kosa. Ker oblačil ni treba likati, se jih lahko očisti na debelo, to je v enhih ali zvežnjih. Uredi in poravna se jo laliko po čiščenju. Kdor zamore, naj da obleko čistiti pred 110 jo izroči pobiralcu ali pobiralki. «». Oblačila naj bodo sortirana po sledečem redu: a) Moška zimska oblačila (spodnja in vrlina) b) Moška lathka oblačila " " " e) Ženska zimska oblačila " " " d) Ženska lahka oblačila " 44 " e) Otroška zimska oblačila " * " tl f) Otroška lahka oblačila " " 14 g) Oblačila za novorojenčke 4. Zaboji naj bodo odposlani s predplačano voznino na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 282 NINTH AVENUE, NEW YORK, N. Y. 5. Sporočite SANSu pismeno, kaj ste poslali, kedaj, koliko funtov in položaj (stara obleka, nova, moška, ženska itd.) ODMERKI Meso in maščobe: Rdeče znamke od A8 do ZS in A5 do K5 so veljavne za ne. določen čas. I)o 29. oktobra ne bodo nanovo uveljavljene dm-je znamke. Sadje in zelenjava v kantah Modre znamke A8 do %8 in A5 do R5 za nedolečen čas. Nove znamke ne bodo uveljavljene do 1. novembra. Sladkor: Znamke št. 30. .31, 32 in .13 so veljavne za pet funtov sladkorja za nedoločen čas. Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov za vkuhavanje t< šli v Washington melodovat zi katoliške Slovence v Ju-gosla vi ji. Mar mislite, tla tisti nis? Slovenci, ki ne trobijo v vaš rog i Mesto, da hi vašim vernikom prigovarjali, naj pomagajo, jim pa še odsvetujete. Niste vte na pravi poti. Na vse zadnje bo pa le narod imel zadnjo besedo, ker ho vedel, kdo 11111 je bil v po nun' in kdo ne. Uradniki vseh tukajšnjih organizacij, vključivši SANS št. 7, so imeli zadnjič, sejo v namenu, kako najuspešnejše pomagati Slovenski pomožni akciji. Prišli so do sledečih zaključkov: Soglasno so bili mnenja, da je pač treba pomagati. V ta namen so bili izvoljeni 4 nabiralci in sicer: Fr. greša, naj jo odda v enem ali drugem Slovenskem domu, ali - pa naj ima pripravljeno, kari dar j m idejo pobiralci. Frank Gregorin. (.t. VRNIL SEM SE!" — MacArtlmr "Vrnil sem sc'\ je v soboto po radio naznanil Filipincem general Douglas MacArtlmr ter je pozval filipinski narod, la se dvigne in vdari na Japonce. MacArtluirr je govoril naslednje : Narod Filipinov: V 1* n i 1 sem se. Po milosti vsemogočnega Boga naša armada zopet stopi na filipinski zemlji — na zemlji, ki je bila posvečena s krvjo naših dveh narodov. ,r , Af , Prišli smo z nalogo in od loč- Maslo, Mary Hughes, .Joe Ove- nostj da Wimo vsaiko so_ tezar m Frank Gregorin, ki vražnikovo gospodstvo nad bodo šli od hiše do hiše pri naših rojakih. Vsak si lahko misli, kako je biti ,'i leta brez doma, lačen, premražen, v večni nevarnosti, zraven tega pa se še bojevati. Ko !>o pa vojne konec, pa tudi ne bodo imeli nikjer nič vzeti, ako jim ne Imj-1110 mi pomagali. Sklenjeno je tudi bilo, da se pošlje vsaki Slovenski družini posebna prošnja, ker vsi gotovo ne bodo tega čitali Nadalje je bila določena kvota za Little Falls in okolico svota $1000.—. To se mogoče precej sliši, v re-snici pa ni takovveliko, posebno ne v sedanjih časih. Tukajšnji Slovenci so do sedaj še vedno bili med prvimi, kadar je foila pomoč potrebna. Upam, da bomo tudi sedaj, ker narod v domovini je bolj prizadet in bolj potreben, kot je bil kdaj poprej v svoji zgodovini. Toraj, naprej Little Falls, da dosežemo določeno kvoto. Prosi se tudi vse, kdor ima kakšno "obleko, ki jo lahko po- ta pomika naprej in boste kmalu v -vojni zoni, dvignite se in vdarite. Vda rite ob vsaki dani priložnosti. Vdarite za svoje domove iu ognjišča! Za bodočo generacijo vaših sinov in hčera vdarite! V imenu vaših svetih mrtvih vdarite! Naj vam srce ne bo slain). Vsa ka roka naj bo jeklena. Previdnost božja vam kaže pot. V njegovem imenu bodite <1 o svete posodo pravične zma- °"e! 1* j našim vsakdanjim življenjem in na podlagi nepremagljive sile obnovimo svobodo vašega naroda. '•Ob moji strani je vas predsednik Sergio Osmena, vredno naslednik vdlikega rodoljuba, Manuela Quezona, s člani njegovega kabineta. Sedež vaše vlade je tedaj trdno postavljen na filipinski zemlji. 44Ura vašega odrešenja je tukaj. Vaši rodoljubi so pokazali neomahljivo i n odločno naklonjenost do načelov svobode, ki kliče na boj vse najboljše, kar je pisanega, na straneh človeške zgodovine. Zgrnite se okoli mene. Naj neupogljivi duh Bataana in Cor-regidorja živi. Ko se bojna čr- ŽENSKE v starosti od 18 — 45 'let, dobe prijazno tovarniško delo. Dobra plača, z napredkom. 5 dni na teden. Vprašajte na: 220 E 21st Street, (7th floor), New York City. 10 — 23 to 27 ^■timil»IB»BlliBlHillHIIBlHniimiHlllBlllliniilB«BHIBillBIIIIBIIBIll||||||||BllHHimilHi. NOVA IZDAJA ~ H&mmondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 60 centov Naročite pri: "GL ASU NARODA", 216 West 18th 8treet, New York 11. N. Y. Angleški Molitveniki iTliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50 4 4 KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.— Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. ( JL11&0J0 Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za SI.— * HrM»*ea of Spring Time of BIomm.iu (Tvelul Cast * Po Jezeru Kolo * SpavaJ Milka Moja Orphan Walla * Dekle na vrtu Oj, Marirk.i, |*'kIJ:0 ¥ Harf ion Mladi kapel**« V Gremo na Štajerako StaJprlP * liappy Polka Ce na tujem * Slovenian Dam* Vanda Polka ¥ Židaua mar«*la Veseli bra tri * Oblo Valley Sylvia Polka ¥ Zvedel sem nekaj Ko pUCica ta mula V- Zvedel sem neknj Ko ptlf-h-a t ji mala * Helena Polk« Slovenska Polka f- Pojdi z menoj Dol s planine * Barbara Polka G^ZVEZEK 10 SLO VENSKIH PESMI za piano-iiarmoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka NaroAlte pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Street New York U. N. Y. TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano &e nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povesi v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ker Je zaloga teb knjižic relo omejena, Je priporočljivo, da poffljlt« naročilo prej ko mogoče. K nuroOlln priložite v dobrem »avltkU gotovino oz. znamke (Zrievienlb tfrtav). — Naročite lahko prt: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING C O M P A N T fl« Wert 18th Street New Yerk U, N, Jt t N ikuma'^iiW W "