Štev« 103 V Trsta, v rritfo, 16. aprila 1919. Letrifr XI m l/hala vuk dan tudi oh nedeljah tn praznikih, zjutraj. — Urcdnlitvo: uUca «v. Fran?lžfc« Aslftcpa 20. I nadslr. - Dopisi naj sc ro*l i«)° ur*J ,ltvu- ~ Nifranklrana piema so ne spre-lerajo, rokoplii se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik SreUn God.na. - Laftnlk koiMorcIj lista „Ed nostl.* Tisk ti-•ltarne 'Edinost. — Telefon uredniitva In tuii upravo žtsv. 11-57-------, Poltno-hranllnlinl rgjun itv. 841.652. j—■ ■ ■.: T...r Potamrrac Številke v Trstu In okolici po 10 stotlnk. —--Oglasi se rafunajo v žirokostl ene kolone (82 cm) —-- Oglasi i.-govcev In obrtnikov mm po 20 stot ; osmrlnice, i#hval«, poslanica, vabila po 60 stot., oglasi denarnih zav. mm po m stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa Lira I. OglJSe sprejema instratnl oddelek Edinosti. Naročnina In rcklamidje pošiljajo Izključno upravi .Edinosti*. Uprava in Inser-tnl odile. lek se nahajata v Trstu ulica sv. Franilika Aii;kega šuv 20 MIROVNA KONFERENCA. Italijanska teritorialna vprašaiita. Kdaj bo sklenjen mir? h Pariza poročajo 14.: »»Pariš Midi- posnemlje 'izjavo neke visoke avtoritete poročevalcu lista »Chicago Tribuna«, glasom katere je bHo na nekem sestanku včeraj zvečer na stanovanju predsednika Wilsona odločeno, da Keimrf dobe preliminarne miru dne 25. t. m. Vsa važna vprašanja da so rešena. Določeno ie tudi, da bodo vprašanja, tiooča se italijanskih meja, proučevala danes. Na današnji seji bodo skušali določiti verjeten dan. ko se sklene mir. ker se \Vilson pripravila, da zapusti Francijo prve dni maia. V izvestnih zavezniških krogih sodijo, da je Nemcem že priobčeno besedilo končne po-fodbe; došlo da je tudi že od vlade Ebert-Scheideman-nove zagotovito. da bodo ii pogoji nemudoma spreleti in da sovražni delegatle ne vskratijo podpisa na izdelanih določbah. h Frankobroda javljajo 14.: Nemška komisija za premirje ie protestirala proti okupaciji Grlesheima, predmestja Frankobroda, izjavivši, da ima vlada utis. da hočejo Francozi enostavno poloiitl roko na tovarne kemičnih produktov v Grieshcimu. Komisija je zaprosila jK>vel>stvo zavezniških čet, naj ta protest izroči vrhovnemu zavezniškemu svetu. Lloyd George odpotoval v London. U Par te a poročajo 14.: Prvi angleški minister L1oyd Oeorge je odšel v 'London. VVIIson le optimist. Iz Parim poročajo M,: Predsednik Wilson Se ie glede mirovnih dogovorov Izrazil proti dopisniku »Tem p sa«: >'Poln sem upa, da so seda) najtežja vprašanja rešena in zato t.pam, da bo kmalu prišlo do zadovoljive rc-iiitve. •; Po*t>vor Ctemencomia z emirom Fayca!otn. Iz Pariza poročajo H.: ^Temps« pripoveduje, da so l>ile določene v pogovoru med Olemenceauoin In emi-rorm Faycalom glavne noteze mcdz-aveznlškcga sklepa glede Orijenta. Francija bi dobila, pooblastilo za Sirijo 7. ■Damaskom. Alierpom ?n Alesandreto. Zedhijene -države 'hi sprejele poobtostH? za Armenijo. Bati se ie pa, da ne bo prišlo do nobenega -definitivnega sklepa, ker t mir odpotuje že v sredo. Glede izmenjave mlcških čfct v vstd« deklah Orienla, kjer 'ie piide v vpostev arurle#V» mandat, posehiio v Sirčil in Armeniji,in ne bo ]ia|c jjri$lo do kaikih odlokov. Z drusc strani se zdi, tfa se ie vedno razpravlia o tem. da bi se poslali nved-^avcrcni6ki komisarji rva Ori je nt, čeravno &e ni določena '.to misija. Vsaj za enega komisarja — amerikanskega — i« že določen odhod na bodočo sredo. \, AncleŠka Sia^jpa ie nnoti IroKioKskemn hi. Včwa)SniI večerni /-Lavoratore« ima iz Pariza 14. t. on: Pariška Izdala -£>afly Mayla« prinaša članek, ki »fravij da ste se Francija in Anglija pridružile zahtevam vlade ne glede na tO, Če so le-te v resnici koristne itališaiskemu narodu. Sledijo žestoki napadi na londonski pakt, »ki jc bil podpisan pod pritiskom razmer«. List obžaluje. niste ne Francija ne An rti: a gledale privesti svojih * bvez proti Italiji v sklad z novim Moljem in z Ideali ltoi;>ani,!.-ega naroda, vsaj potem, ko jc daleko vid ii«?.1« •>. '<• l!;a, ko' Je v času londonskega oakfc., zadala sovražniku smrtni udarec. Nekateri so vtciali: »Imamo vezane roke, ker italijanska vlada za-totert, da se pogodbe n-e smatrajo za kos papirja.« Tako Je bilo vse paralizirano vsled zveze na nemoralni ipodlafi. J-ist nikakor ne odobrava določbe, naj ital. četo zasedejo ozemlje, o katerem govori londonski IKikit, ker bo to lahko provzročilo komliikte. Anglila, Francija in Amerika na? bodo sodniki v jadranskem vpraianju, pravi list, in jugoslovanski ter italijanski narod bosta gotovo to razsodbo sprejela in odobrila. Italijanski narod jc preveč tenkočutnega -duha, a da W ne »posnal, da njesa blagor ne 'leži samo v Jadranskem rmnju, temveč v možnosti: industrijalnega napredka, v razvoju trgovine, v dohrrit nananih zavezniških narodov 1n v pridružitvi v sodelovanju z vsemi narodi pri ekonomskem in trgovskem razvoju celega sveta. List za-idhJčuJe, da ostane Italiji edino zaupanje v pomoč svo-lih zavetnikov, če hoče biti brez strahu pred bodisi-kako revolucijo Sn če hoče zagotoviti dobro usodo svojemu narodu. Oficijelna razpravljanja moskovskih Sovjetov z entento? Iz Pariza poročajo 14.: Agencija Radio je dobila Iz Nemčije vesti, da so nekateri zastopniki sovjetske vlade v Moskvi žc na poti, da začnejo služsbena razpravljanja z vsemi ententnimi vladami. Anglsška vlada rtck:I Nem§kl Avstriji. Z Dunaja poroča 14.: An.r;lcšloi vojaški pooblaščenec ie prijavil včeraj državnemu tajniku za vnanje stvari Baucrju. da je pooblaščen od angleške vlade v uradno izjavo, da se v slučaju, da bi se v Nemški Avstriji dogajali neredi popoluoma ustavi dovoz blaga, vštevši živila in surovine. Dogodki v Milanu. Rim, 14. Agenzia Štefani javlja: Vslcd dogodkov, ki so se odigrali včeraj v Milanu, ie ministrstvo za notranje stvari odredilo direktno preiskavo, da se ugotovi eventualna odgovornost. Rcvolucljonarno gibanic v NemčUI. Tz Draždati Javljajo 14.: Med demonstracijami ml-nolc sobote, sovražnimi ministru za vojno Naurnigu, je razjarjena množica vdrla v zgradbo ministrstva, Je zavbkia ministra na cesto, ga zlostavljala ter ga končno vrgla v reko Labo, kjer so ga ustrelili. Iz Draždan javljajo nadalje, da so bili dogodki, ki so se odigrali v ministrstvu za vojno, Izzvani po dejstvu, da jc neki mladi ordonačni častnik, videč, da so vojaki vdrli v zgradbo, vrgel dve granati za vežbanje. Ministrstvo je izdalo i proglas, v katerem naznanja, da ie opolna pooblastila vladnega zastopnika in nlegovc odredbe se morajo izvajati. Vse prejšnje odredbe sovjetske vlade so razveljavljene. Bavarci 1 Združite se tesuo okolo vlade Hoftmannove in ujedinite vse svoje moči, da se onemogoči povrnMcv takih činov nasilla ter da se preosnuje omahujoča država. IZ RUSIJE. Boljše viška ofenziva v Estoniji. Iz Stockholma poročajo 14.: Estonsko uradno poročilo od petka zjutraj pravi: V smeri proti Vormarju je sovražnik napadel posestva Ollino, a jc bil odbit. Drugod delujejo patrulje. IZ TURČIJE. Proces proti visokim funkcionarjem. Iz Carigrada poročajo 14.: Proces pred vojnim sodiščem proti guvernerju Yozcard Xemal Beyu in poveljniku orožništva Pcvlek-Beyu .k: končaoi. Sodišče je ob- PODLISTEK. Nikolaj Sevirlov. Ruiki spisal M. Arckbašcv. — Poslovenil M. A—č. I. Ko se jc zmračilo, so nastale skoro neprodirnc črne megle, ki so zakrile hi§o od kleti do kapa in za-temnele okna na stopnjišču. Tedaj se jc zgodilo, da \e nekdo pozvonil pri vratih nekega stanovanja, Za vrati, ki so bila prevlečena z voskovino, je z bornim glasom pel r.tar zvonec, in dolgo ni hotel u-tiliniti. Ko jc njegov glas polagoma ponehaval, je spo-mhijal na brenčanje v pajčevino zašle muhe, ki toži svoip žalostno usodo; toda nikdo ni prišel odpret, in mož je čakal nepremično in pokonci stoječ kakor kol. Njegovo postavo je bilo videti črno iz tmine. Mr-3ava mačka, ki se jc neopazno plazila dol po stopnjišču, ga ni niti opazila, tako mirno jc stal. I.ahko bi se ga prestrašil, kajti dobrotni, veseli, odkritosrčni ljudje ne morejo stati tako. Na stopnjiSČu je vladala globoka tiSina; mrzli gnilobni zrak se je razprostiral v tmini, kakor ni mogoče drugače vplcrl zlo dišečih izpiihtcvnuj o^romno-f.a najemnišča, ki je od stanovanj v kleteh do podstrešnih sob gosto zasedeno z umazanimi, bolnimi, sodilo Yozcarda na smrt, a Pevlek Beya v 15-Ietno ječo. Sultan je potrdil obsodbo in Yoczarda so obesili včeraj zvečer ob 7. Vlada je sklenila pospešiti druge uvedene procese, da da zadoščenje javnemu mnenju. Sodna preiskava o delovanju ministrstva, ki mu je predsedoval Sald Harni I paša. jc dokazala, da so člani kabineta zakrivili navadna zločinstva in da jih treba postaviti pred vojno sodišče. Vodstvo pošte In brzojava Je sedaj podrejeno ministrstvu za notranje stvari. Kar je prav, vtaj velia -za viei Včeraj smo povedali, kako tržaški »Lavoratore« persiflira milanskega »Corriere« radi neskladnosti tn nedoslednosti, ki jih zagreša ta list: danes, tako, jutri drugače, kar je danes črno, je jutri bclol Danes se tako načelo postavlja v zasmeh, jutri se zahteva — uveljavljenje istega načela! Kakor nanaša potreba lastne rabei Pred tnalo dnevi jc »Corriere* označal socijaliste za blazneže, ker-zahtevajo plebiscit, torej uveljavljenje načela samoodločbe. Sedaj pa čujmo, kake strune ubira v uvodniku svojega izdanja od nedelje, dne 13. aprila! Gre za Reko. Du5a italijanska vstrepeče sedaj — tako začenja milanski list —- radi usode Reke. Da je Reka po večini italijansko mesto in da ne bo dopuščala nobenih tujinskih uzurpacij, to je dejstvo, ki se mu morajo ukloniti vsi, posebno tudi Jugoslovani! Resničnost tega dejstva dokazuje statistika. §e bolj pa, nego Številke, Žteje hrepenenje, s katerim pričakujejo Rečani združenja z domovino ter ne dovoljujejo nekakega vmešavanja od strani tretjih. Volja Reke jc sedaj tako širom znana, da nikdo ne misli več na to, da bi to mesto priključil Hrvatski. Zakaj sc torej obotavljajo, da ne uveljavijo pravice do samoodločbe, zakaj sc hoče poskušati z vmesnimi aaredbami, čemu hočejo napraviti iz Reke nevtralno, suvereno državo, odtrg no od Jugoslavije In Italije? Ta namera se pripisuje posebno Ameriki in Angliji, Wilsonu in Lloyd George-u. Tudi Wilsonu, ki z brezprimernn zgovornostjo zahteva za narode Sravico samoodločbe: da sami odločajo o svoji usodi. lobnosti ozadja, ki se navajajo, v pojašnjenje izvestnih nerazumljivih nasprotstev proti pravici Reke, ne morejo zadeti lega moža (Wilsona). Čc se misli, do sc svoboda Reke mora krSiti, da se mora kršiti splošno načelo, ki mu jc on glasnik, ker bi hkratu ranilo mal narod, odrešen iz sužnosti, in drug velik narod-zmagovalca: potem moramo misliti, da se ta vznemirljiva nezvestoba mora opravičevati z visokimi, primorajočimi vzroki. Ali, na tako logično domnevo ne ve zadovoljivega odgovora nobena razlaga dejstev. Čim je priznano, da je Reka italijanska in italijanske volje, more le trojna vrst zaprek ovirati izvedbo logičnih in mora-ličnih zaključkov, izhajajočih iz teh premis. Prigovarjati se more v prvi vrsti, da oficijelna Italija v londonskem paktu leta 1915 ni zahtevala Reke. To bi bil gospodarski prigovor. V tretji in zadnji vrsti sc prigovarjati, da Jugoslovanom in drugim narodom v notranjem treba svobodnega dohoda do Jadrana. To bi bil gospodarsk prigovor. V tretji in zadnji vrsti se more prigovarjati, da za solidnost in trdnost prihodnjega miru je potrebno, da pride do kompromisov med Italijani in Jugoslovani, tako, da ne eni ne drugi ne uresničijo popolnoma svojega maksimalnega programa, in — če se že daje Italiji prednost, kakor je pravično — da se da tudi tekmccu zadoščenje v kaki točki. To bi bil političen prigovor. Kar se tiče londonskega pakta, torej diplomatifc-nega prigovora, odgovarja »Corrierct, da ta pakt Ima manje veljavnosti, nego volja Reke in Italije, ter da bi bilo nekaj iz starega testamenta, ako bi ho- siradajočimi in pijanimi ljudmi, čim višje prideš, tem gostejša postane megla, in zdi se ti, kakor bi tvorila vsaka postava strašljive sence, ki se zgoščajo zopet v človeške oblike. Iz daljave sc čuje drdranje voz in zvonenjc konjske železnice; iz globočine brezdna — dvorišča — se razločuje ogorčene glasove, ki sc v govorjenju takorekoč prehitevajo, dočim vlada tu gori mrtvaška tišina. Spodaj je nekdo zaloputnil vrata, in od sten odbiti odmev je napolnil celo hišo. Koraki se začujejo. Dolgo se razločuje, kako prihaja nekdo po stopnjicah, se zaganja na ovinkih in preskakuje po dve stopnjici naenkrat. Ko so dosegli koraki poslednje stopnjice in je zdrsnila senca preko umazanih oken, se jc obrnil pred vrati stoječi mož k njemu. rKdo jc tu?« jc vzkliknil prišlec in njegov glas je nehote izdajal poseben strah. »Prosim, morda mi lahko poveste, če sc dobi sobo v najem?« je vprašal pred vrati stoječi mož ostro in gotovo. »Sobo... Gotovo, da nc vem... Toda mislim... Pozvonite!« , »►Zvonil sem Že. < rA, to morate pri nns na popolnoma poseben način. Vidite, tako.' Tipajoč jc poiskal ročaj in potem potegnil z vso močjo. Zvonec ni zapel, kakor poprej, temveč glu- šeče glasno, in naenkrat zopet utihnil, kakor če spustiš po stopnjicah z grahom napolnjeno kositreno posodo, ki se potem naenkrat ustavi ob zidu. Na to se je doznalo malo gibanja in v špranji nekoliko odprtih vrat se je prikazala z rumenimi žarki obdana siva glava stare žene. »Nekdo bi rad videl vaSo sobo, Maksimova,« je razložil pozneje došli, dolg, mršav dijak. Obenem jc že stopil v predsobo, napolnjeno z mokrim, kisliča-stim zrakom, kakor umazani prostor pred kopeljo. Nc ozirajoč sc na odgovor stare žene je korakal skozi predsobo spretno se ogibajoč naokrog stoječim kovčegom, za katerimi se jc nekaj pregibalo, in končno izginil za vrati svoje sobe. Šele potem, ko jc odvrgel svojo obleko in oblekel rdečo kmečko jopico z odprtim ovratnikom, sc je. spomnil na novega stanovalca in vprašal staro ženo, ki jc vstopila s puhtečim samovarom: »Ali ste oddali svojo sobo, Maksimova?« »Da, hvala bogu, Sergej lvanovič. Šest rubljev dobim za to. Zdi sc mi, da sem dobila tihega in mirnega gostača.« »Zaradi Česa mislite to?* Stara žena ga jc pogledala s skoro brc/rbar.nimi očmi, sesajoč suhe, tanke ustnice, in odvrnil,«: »Pctir* stdeset let setn stara in mnogo 1 di Stran II. »EDINOST« itev. 105, V Trsta, dne 16. april« 1919. teli kaznovati kak narod zato, ker je nekaj diplomatov p-cd štirimi leti zamudilo vpisati to postavko v knjigo italijanskih terjatev. Rcsncji ie — pravi »Corriere« — gospodarski prigovor. Sodelovanje Jugoslovanov na trgovini Roke pa je razmeroma malo. Neoporečno je, da je za Av-ftn,*o, Češko in Slovenijo Trst prikladneja luka. Vrhu tega imajo Jugoslovani tudi brez Reke več dohodov c!o Jadrana. Pa tudi, će je res, da Jugoslovani in oni drugi potrebujejo reškega pristanišča: mari jim Italija krati to pristanišče? Nikdo še ni dokazal, da ni možno dati Reke Italiji z obvezo, naj spoštuje služnosti prevoza, ki se pokažejo potrebne ,da bo resko pristanišče skupna imovina ter da bodo njega vrata odprta vsem narodom. Nikdo še ni dokazal, da bi šle Wilsonove točke na kose, če se strategični kriteriji starih nr'Htaričnih imperijallzmov nadorne-sle z gospodarskimi in pristaniškimi kriteriji novih imperijalizmov — plutokratčnih in znsledujočih prijateljstva. Reško pristanišče naj bo za vse, ali duša Ke1 e ne more biti druga, nego italijanska. Politični prigovor je najvažnejši. Ali, če se proučuje zrelo, se obrača proti tistim, ki bi hoteli vsiliti polovičarsko rešitev reškega problema. Hoteli bi kompromis na podlagi medsebojnih žrtev, da se preprečijo navskrižja med Italijani in Jugoslovani. Ali, r.ikjer ni kompromis bolj težak, kakor je glede Reke, Kaj bi bila ta mala nevtralna državica med Italijo in Jugoslavijo? Mari pa sc to vprašanje odpravi s tem, n se ne reši?! Mari bi potem prenehali boji med Itnl'jani in Jugoslovani na Reki?! Eni in drugi bi ob-čut?!i nedostatnost take uredbe. In eni in drugi bi skušali, da bi svojo malo domovino zagotovili svoji veliki domovini. Bržkone bi bil prvi in zadnji čin reškega parlamenta sklep za priključenje k Italiji. Če bo italijansko ozemlje mejilo z onim Reke, nobena sila, nobena 7;eza narodov ne bo mogla izpremeniti tega dovršenega čina. In denimo, da bi Italija segala samo do Učke in da bi se o/ek jugoslovanski pas zaril med Reko in Italijo. Ali bo s tem dosežen mir med Italijo in Jugoslavi;o? Italija bi storila, kar je v njeni moči, da se bodo blago in ljudje navajali proti Trstu in bo {•i iskala prijateljev. A kje bo Jugoslavija iskala pn-joteljev 7a to, da li procvit Reke zadušil Trst? Tekmovanje med obema pristaniščema bo bilo silno. Pro-< it 'i-sla bi razvnemal italijanski irredentizem na p jk', a zmaga Roke bi oživela slovanski irredentl-v)>m v italijanski lr-tri! Ali bi bil to pravičen mir? Ali : > bil to trajen mir? Na zaklj ičku se i brač« »Corneret še enkrat do Wilsona, proseč ga, naj uvažuje, da je pravična re5i-K v --c^kcga problema ogelni kamen miru, a Reka kot «"0 rt no in nevtralno mesto bi pomenjala rešitev brez pravičnosti in modrosti. Sploh da ne bi bila nobena rešitev to. Ril bi le dilntoričen, zavlačevalen I oizku«, ki bi le ovekovečil nasprotstvo, » * • Zgovo-nn je beseda v milanskem listu, To prlzna- \ mo. Ali, če bi si hotel pisec svoje argumuentacije enkrat natančno ogledati, bi zapazil v njih mar-■ ' ko protislovje, marsikako neskladnost: videl bi, o da z ozirom na londonski pMje z trto pravico in logiko aplicirati \prnš?nje Trsta, ali v rmer«. ki si jo on gotovo ne >li in ki jo oficijelna Italija odklanja najodločneje Njegova izvajanja so meč, ki re5"* na dve stran'. r>nl nam je, da ne moremo ^ovorif^ leje. Kolikor pa opozsrja n.i pof- o dobrih odr. ' c'o'"ln' s^edl, smo popolnoma na niegovi ♦.trmi. Vprn?::nje le vmes le to: katera pot more varno i i zanesljivo dovesti do t?Kih odnošajev. S pnr l esedami je J E.vorntore« odgovoril izčrpno: > Torej rravlca saoodločbe! 5* f!:išamo. Ali — za vseU K valutnem v^ra.ran|w« Pm odredbi okupacijske oblasti Izgubi ves avstro-'^rski denar ? one 10. t. in. na zasedenem ozemlju za- nr.vfm' ljudje bolje poznali dušo tega naroda in njegovo praktično življenje, ne bi. pisali takih neskladnosti. Če bi bolje poznali južne Slovane in njihovo življenje bi vedeli, kako pogosti so slučaji, da katolik jemlje pravoslavno za ženo in narobe, da povodom n, pr. božičnih in velikonočnih praznikov vabijo katoliki pravoslavne — in narobe — v goste, Kolikokrat posredujejo pri ženitvah in krstih kot priče pripadniki Dijak sc je vstdel za mizo, napolnil dva kozarca ;elo čistim čajem, primaknil posodo za 3ludkor in iec'al proti durlm. Ta so se tedaj odprla, in mršav, rderelas mlad mož rednje velikoMi je vstopil. Njegova prikazen je na-":\ila posel en vlisb, kakor bi sc venomer vzrav-nvnl i n dvigni glavo. Nikolaj Sevirjov,« izpregovori s trdnim, jasnim lasom. Mndjev,- prr«vi gostitelj in ponudi svojemu gostu prijatnim nasnu'j'om roko. To je sterii na kmečki način, n« i ejše in bolj v zrul-ifii, kakor je I -trebno. t itak tipo' njeni, krepki'hrbet, r .ne rame. ; I'to rr\f. dolgi profil spomin;. svele sli- r.r.dka brad*, in nkioglo pmlii/.eni lasje na-; ,r v i. v. K ^ 4.41. tu •»nrikti'Krfu bmprk^dii «tna in lulikn I bi ga smatrali za tesarja iz piskevskih ali novgorod-skih pokrajin. Njegov zamolkli bos je zvenel sicer energično, toda vendar dobrotno in prijazno obenem. »Zelo me veseli. Prosim, sedite! Čaj bova pila in govorila!« je rekel. Sevirjov je sedel. Njegove kretnje so bile hitre in sigurne; vendar ni postalo njegovo dr .anje zaradi tcg.\ nič manj trdo in odvračajoče. Njegove jekleno sive oči so gledale mrzlo in prođimo. Niso pa kazale nobene sledi one radovednosti, ki sc je uveljavljala tudi pri popolnoma prosto in neovirano nastopajočem človeku, kadar pride prvikrat na tuje mesto. Ko je Ai djev opazoval svojega ;«osta, si je dejal, da lahko o-tane ta Sevirjov vsak Čas neomajno zvent tako sebi, kak or onemu gotovemu nečemu, ki se skriva v globočini njegove duSe. »Zanimiv dečko!« si je dejal in vprašal glasno: »Kai je z vami? Ali ste šele sedaj dospeli?« t Da, danes, iz Helsingforsa.« ».In kje je ostala vaša prtljaga?' »Prtljage nimam; samo... blazino, ogrinjalo in knjige.« Zadnje besede so povzročile, da \i Madjev opazo- 1 svojega gosta r zelo dobrohotnim pogledom. -In... če sinem vprcSati, s čem se pravzaprav pečate?« v M* MM * drugega veroizpovedanjaf Pravoslavni svečenik ie često v pogrebnem sprevodu katolikov in narobe. Ne vedo, da se često dogaja, da pravoslavno prebivaj, stvo prireja slavnostne sprejeme katoliškemu Škofu, Če ljudje v tistem kraju pripadajo obema verama. Ne moremo seveda tajiti, da je poedincev, ki imajo no« čiste namene in ki bi hoteli iz dejstva, da je med Jugoslovani ljudi dveh ver, kovati kapital za svoje interese, In ti ljubi Bog, ali ne vemo vsi, kako so avstrijske vlade operirale ravno s tem dejstvom med nevednimi ljudmi ter jim ubijale misel v glavo, da jo človek, ki ie druge vere, tudi druge narodnosti?! Kako je bil ravno avstrijski režim tisti, ki je s po-klensko zlobnostjo profaniral in prostituiral versko čustvo ljudstva za svoje neverske namene! Ali je — vprašamo — ravno njim, ki so (hvala večno jim na tem!) zrušili ta zločinski režim za vedno, na tem, da bi se hoteli okoriščati na označenem avstrijskem zločinstvu?! Duša naroda je položila svojo res so-dobno, demokratsko, liberalno filozofijo v tisti znan! rek: »Biat jo mio, koje vjere bio, samo neka bratski radi i postupa!« Ne poznajo nas! In vendar bi menili mi, da bi bilo v interesu oseb, da pride do dobrega razmerja me I narodi, čemur pa je prvi predpogoj ta, da moraš dobro poznati tistega, s katerim hočei živeti v miru in zadovoljstvu. Vstajenje... »Plccola«? Kakor tolikih družiti neizmernih vrednot Človeštva, so zgodovinski dogodki pokopali tudi to tržaško.... nevrednoto! AH, da nas prav razumete: Ce je 7,a splošnost bila to res prava nevrednota, *a nje lastnika \t pa biLa velika, zelo velika vrednost PoSteno je redila in hranila svojeira moža. In sedal m [>a|e pripravila k zopetnemu vstajenju, če je resnica, kar poroča Atrenz.ia Volta. Z Mayerjem, lastnikom »Plccola«, da pride Pontremolll, ki da zapusti »Secolo«. Temu zadnjem« delu vesti pa oporeka Ze Pontretnollt sam. Ali pride, aH ne pride zopet »Piccolo«, to vpraJa-nje je za nas deveta skrb. Pa tudi sicer so menda de-finitivno minuli zlati časi, ki so donašali lepih dobičkov na debelo Jn v drobižu: zlati časi »Piccolove« diktature v Trstu. Prihajalo drusre razmere, drugi časi In žiulmi menda tudi drugačni ljudje. Dvoina mera. Pod tem naslovom pišejo »Lavoratorn« Iz Pulo: Socijallstlčnl stranki je prepovedano vsako politično delovanje. Stranki relormistov — dejte, pod kaka imena se skrivalo, da bi ne bili izpounani — na napoveduje bližnje vdJko zJborovanjc. Ta stranka se ispravlja, da združi vse aktivne sile v deželi proti naši stranki. Razglašajo, da smo mi irtrtvk pokopani in da se tresemo od strahu! Torej: nasprotnikom socijalistom je dovoljena vsaka svoboda gibanja, nam pa nikaika! Kar pa stranka relormistov poživlja pristaše ftlvše na-rodno-Uberalne stranke, naj pristopijo k novi stranki, nam bo dovoljeno vsaj to. da poživljamo vse delavce, nal se vplšelc v sociiaHstično stranko... Posneti smo to vest, ker se nam zdi pomembna: zui se na«r. k#ko( da se že rišejo črte bodofrh političnth bojev v deželf. Poizkusi uvažanja avstrijske valute v julijsko Benečijo. Poročajo, da so nadzorovalnc vesti »plenile — poleg že prej naznanjenih svot — zopet velike svote avstro-ogrskega denarja, ki so ga skušali vtihotapiti v JuHJsko Benečijo. Do 10. aprila dosegajo te nove zapJo-nitve svoto 447.692. So to svote od 54.383 kron do takih Izpod 10.000 kron. Največ toga denarja so skuSali utlho-tapltl Iz Benečije in Lombardije. Svota 54.383 kron pa Je bila zaplenjena oscl>i, ki le hotela prekoračiti demarkacijsko črto. Zopet karabinjeri, kl niso — karabinjeri! Nekega dve sta se v hiši Filipa Rnsenstocka v ulici flossetfcl predsta-vla dva karabinjera, ki sta velela, da morata preiskati stnovnnle. Ker so v onem delu mest zadnje dni IzvrSIB več preiskav In zaplemb žigosanih bankovcev, so do* volili domačini, tudi tema dvema »karablnjeroina«. da izvršita svojo... službo. To pa tudi Je zato, ker le bM »vicebrlgadlcre« oborožen s puško. Preiskala sta vsak kot hiše ter odnesla seboj 6?(Ki kron. Pozneje te doSta domačinom vr 'a ta dva karabinjera — nista tiila K it-rablnlera, amj:: ...! Vražji so t! tržaški tatovi! Tihotapstvo ,ik». Vrhovno poveljstvo kr. itaf. vojske je Izdalo 23. marca sledeči proglas: Cl. 1. Vsakovrstni t ob? aj prihala od kjorslbodl, s* smatra i* vtfhotapIM, <. ?a ne prodajalo v to opravičene prodajalne. Na :nse(icnem ozemlju se smatra kot tihotapljen tudi tol>ak, ki Je pridelan, shranjen aH !. ga prenaša Iz enega kraja v drugi v množin! večji (•' k«, Če se nima potrdila, da )e kupljen od proda'akcv, ki Imajo zakonito dovoljenje za prodajo tobak: Cl. 2. Prestopniki te naredbe bodo kaznovani -negk na kazni, ki iih predvidi -carinski kazenski zakoirik zasedeno ozemlje — z zaporom do 6 mesecev in i • o o«! 100—200 K na v^ak kg tobak.1: raztrti tega se b \ tihotapljen tobak zanlenil. 3. Pri :iost carinskih sodr.i po dotični jurisdikciji, raztegi na slučaje omenjene t Čl. 1) 2). Tedensko poročilo o kužnih boleznih v tržaški ob» Čini od 5, do 12. t. tn. Oboleli so v okraju: Staro mesto 1 oseba za trebušnim logarjem. Novo mesto: 1 oseba za davico, ra Škrlatico, 1 za trebužnim legarjem, I za blcdico ua mitnica: 1 za trebušnim legarjem. Nova mitn: 1 za davico, t za škrlatico, 2 za trebui-nim legarjem. i/v. .Jakob: 3 za trebušnim legarjem. Sv. Ana 1 za davico. V bolnišnici 1 za bledico. Od drugod 4 za malarijo. Skupaj 3 za davico, 2 za škrlatico, 8 za trebušnim le 2 za bledico, 4 za malarijo. — Umrli so za: r?nim legarjem 1 (Nova mitnica) 1 v bolnišnici, t (Nova mitnica), porodniška mr- v Trstu Sloveti Danes, \ : 'o, 10. aprila, ob 8 zvečer lil. predstovi v ciklu Izvirnih slovenskih dram Za na:©!S5!v fchgor. Komediji v 4 panjih. V Trsta, dne 16, april« 1919. »EDINOST« Sfer. 105. Stran m. žlica 1 (Nova mitnica), skupaj 2 za trebušnim lesarjem, 1 za drisko, 1 za porodniško mrzlico. Socifalisfično zborovanje v Splita. Dne 25. m. m. se je vršilo v Splitu socijalistično zborovanje, na katerem so razpravljali o sedanjih dogodkih. Navzoč jc bil tudi poročevalec rimskega socijalno-demokratič-nega lista »Avantl«. Slovensko gledališče. Opozarjamo na to, da se vrši to pot premijera danes, v sredi) in ne jutri, četrtek. Nocoj ob 8 se uprizori torej prvič v sezoni velezabavna !. Cankarjeva satirična komedija v štirih dejanjih »Za narodov blagor«. Nastopi ves moški ansambl, pomnožen z dilcntantl In ga. t. Silova ter gdč. Kavčičeva, Clradl-šarjeva, Vovkova In Mezgečeva. Glavno moško ulogo dr. Grozda deželnega poslanca, občinskega svetnika itd. g. Sila. — RazveselHvo je. kako pridno poseča naš? občinstvo predstave cikla Izvirnih slovenskih dram. »Lepa Vida« le bila prvič razprodana In drugič, v nedeljo zvečer, je bM obisk nepričakovano veftk, tako, da uprizori ta simbolična drama, ki j! Je sledilo obči- stvo s takšno pozornostjo, Sc tretjič in sicer na velikonočni pottdeMck popoldne ob treh. Od tega dne dalje bo pri popoldanskih predstavah stekleni strop v gled. dvorani zakrit, tako, da ne bo motila dnevna luč. Opozarjamo že danes na benelično predstavo v prid vsega angažiranega ansambla. Ta predstava se vrši v četrtek, dne 24. t. m. ob 8 zvečer. Ob tej orlliki se uprizori ljudska igra »Revček Andrciček« z g. Skrbinškom v naslovni vlogi. Tatvina na Zff. Greti. V noči od 10. na 11. t. m. so ukradli neznani lopovi i:fbožne pripravljena plačati v ugodnem slučaju veliko nagrado. Prva je velika, 12—14 let stara, krava, ki se jc pred 13. dnevi otelila. Je sivkaste barve, le na glavi Ima od rog do gobca belo liso. Ima velike roge In parklje. Druga, srednje velikosti, ki se je pred 5. me. seči prvič otelila. Ima 3 leta. Je vsa črna. le okrog gobca malo bela, ima ntaihne roge in parklje, po vimenu pa vse polno bradavic. Kravi ste vredni 32.000 kroni Kdo ve kal? Od leta 1018 ni gtasu o Alojziju Princu, trjetniku na Ruskem. Služ-il jc k?t kapral pri 27. polku deželne hrambe. Ulet je bil dne 2(\ 12. 1915. prt Jashi. V ujetništvu se je nahajal v Tučketitu, girbcrni'a Turke-st3n, kler je bil zaposlen kot mizar. Kdor bi kaj vedel o njem. raj blagovoli sporočiti Mariji Princ v Parjah «r!l pa Pranju Princ v Zagorju pri Šempetru na Krasu. GtodalKka predstava v Rojanu na velikonočno nedeljo je diletantska prireditev in nima s slovenskim (gledatiš£em nič skupnega. Toliko v pojasnilo, ker so prireditelji poročali v včerajšnji notici pomotoma, da uprl-eiore omenjeno predstavo »tržaški Igralci«. — Milan Skrblnšek, ravnatelj slov. gled. v Trstu. ounor viiastKHe Mtttlce Ima danes ob 3 pop. v kavarni Balkan svoio redno — važno sejo. Prosimo točno in polnoštevJIno udeležbo. Predsednik. Promet v tržaški Itritl. Priplul je včeraj: »S. Mnrco HI.<* iz Benetek; odpluli so: Bruck* v Benetke, •»Stiiklesta« v Montreal. • Za tema dvema dramama prihaja na naš oder komedija Istega pisatelja. Čudno I Cankar in komedija I Ampak vendar je res. Narodovih btogrov ni pred Cankarjem dramatiziral še nihče. In zakaj ne bi jim smel postaviti spomenika v literaturi, če se njim na Čast vršiio baklja-de, govorć govori, prirejajo pojedine? je pomislil Cankar. Zakaj ne bi o tistih narodovih blagorih. s katerimi so potiskane vse slavnostne adrese našega življenja, pisali v lepi knjigi? Odgovor na to vprašanje je komedija »Za narodov blagor«, poleg Preširnove »Nove pisanje« najbolj pereča satira v našem slovstvu. Kdor se s svojim srcem poteza za narodov blagor, je tepec; pameten je le oni, ki nosi narodov blagor na jeziku, v srcu pa sebičnost in koristolovstvol Toda ta način upravljanja narodovih blagrov ni lahek posel; časih mu je Ireba skušati žrtvovati lastno ženo. časih nečakinjo, časih kogarkolisibodi! Tudi svoje zahteve ima* jo narodovi blagori: potrebni so jim listi, uredniki, agitatorji. In kakor ima vredno življenje svole statiste, potrebujejo statistov tudi narodovi blagor!. Predvsem pa potrebujejo narodovi blagori — fraz. In ž njimi je Cankar svojo komedijo bogato opremi!. V nedeljo nam je Skrbinšek pokazal Cankarjev ciulcc v Prešernovem smislu. Zato so bile lože nezasedene in sprednji sedefl v pritličiu prazni. Tudi se je pri prvem dejanju vršil pod gledališko dvorano neki ples, ki je igralcem in gledalcem vlival v dušo posebno prijetne občutke I To je bilo seveda poslednjikrat; drugič pokaže mladina z dejanjem, da gre umetnosti drugačen ugled, kot ga ji prisojajo klavirski brenkačl valčkov in drsači parketov. Vem sicer, da jc naši psevdointeligcn-cl najvišja umetnost (oni bi rekli; zabava) najbolj zoprna stvar. Zato pa naj ml v bodoče nihče več ne pravi, da jc trikratni doktor alkimije in da pospešuje kulturo s turistlko; rajši naj irrt pove, v kakšnem jeziku jc že bral »Lepo Vido«! Hej pisana družba plcmenitašev. državnih In deželnih poslancev, občinskih svetnikov, žurnaJistov, llteratov, poetov, slabo oblečenih mladih ljudi, žen In hišen, advokatov, Jurislov in prolesorjev, — na oder, da vidimo vašo podobo! Da spoznamo v ogledalu .fraze o žrtvah za narodov blagor, našo strašno Javno laž, kajtf resnica Je moralna in etična gniloba življenja za narodovim hrbtom. Pojdimo! Novo življenje prihaja; če ga hočemo biti vredni, moramo predvsem znati, kakšni smo bili doslej I MALIGGLf«! .ppnrfnm »<<> "i^ni <«ni rlUUUIII sene mostove (ponti) ----»ramo e. Zg!is Ul Ul .r it; | Vidi* name besede. Res Je; toda kakšne so l.e besede?! Pe.viiiw, iJunaj. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar, Eks^oz tu a : Kranj. Obavlja vse v bančno' stroko spada|oče posle. Sprejmi vloge v Lirah na hran Ine knjiiice proti 3'/,70 letnim obrestlm. v bancogiro-jrometu proti 3•/. letnim obrestim. Na odpoved navezane zneske spreema po najugodnejših pogc;ih. ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Daje v najem varnosfne rredale(Safes deposites). Blagajna posluje od 9 do 13. bo v tronoveljah pri Komnu na prvo majnikovo nedeljo 4. maja. K obilni udeležbi vabi društvo „Siva Skala", ar mmrnm QR 8. MM30 t Tnti. 1 SteKira Bcisiii! 12 rtra! of. icDe Posti Izdiranje zobov brez bolefin. Plombiranja Umetni zobje. Umetni zobje. Umetni zosjc.:: Ometni zeble. G&Ik« 373, 2. v hiši lekarne. m 8—1 iB d 2—5 Umetni zoDle.:: Umetni se&je. PENEČI ASTI -PENEČI FHEISA - PENEČ« &0ŠKAT - PO EB?IS BERBERA • POSEB .I NEB!QLQ - GRiGNOJNO odlikovane tvrdke za pridelovanja in Uvoz vina izkVutna zaloga K. PFEIFER & SINOVI Trst, ulica CecKia 7 Telefon 21-80 » Uradi fn zaloga v Torinu Velika kolajna N. V. kralja Italije SploSno zastopstvo G2ACOMO IURAOA SIN Trst, ulica S. Antonio 1 Tc e:on 691 Cio Bonireili it. 3. *£S Erssofin vttditeL (Ker ste v isti ulici še drugi dve zalogi, so piosi za paziti na naslov.) — Točna, ktilanina in solidna postrežba. — ZGimdrcronift Dr. Krpiek Trst — f©?$o 24 — I. n. — Trst. Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop. Ms testna Izdiranis na, vMm\i Id umetni ztiii Brani ^^i^T^mhobscsep Novo sMladllte, Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih ^raic, platna, žepnih robcev, : : iiiočkih nogavic itd. itd. : : K. CUEilKEL, Trst, Coisu Ste«. 23 : Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina. po Tropinoves, raznovrstni likerji: se* !z Me Curio Mnez, šampasjlee M* Manihe". Pe^iece brizsaiice, R@foIScs Moškat, Prošek pn* turnus j. mm, Mtoncii 29, m. 29-53 MF' po xeio ugodnih cerah m OsoKl dan noul doltoifl ! Mm Trst ulico Pozzo Homo ft. 9 (v dvoriiču). „Tos^ano" črno 12 stop. K 5.80 „Rom igna* „12 „ „ 5.80 „Puglia" „ 14 „ „ 7 40 „Toscano" helo 14 „ M 6.G0 „Marsa a4* — K 13.-„Marsjletta" — K 8-„Vermouth" iz Torina K 16 — Sladki moškat iz Trani K 14 B lo toškansko vino 12 st K 5.80 Olje Moifdta I. vrste K 13, Prodaja na drobno in 1 Dobroznana trgovina manlfakturneaa blaga g. n. j) v Trstu, ul. umeenzo Belil štev. 13 Ima veliko isbero sledečega blaga: Zefiri za srake, sukno za gospe, izgoftovMeno žensko perilo, molke in ženske nogavke itd. vse po konkurenčnih cenah. 1'snHl don novi dohodi i U&nkl don nool doliodl