Društveni vestnik. lz našega druStva. Dne -28. sušca je bil.i druga odborova seja. — Došlo je vabilo ,Slov. planinskega društva", da bi na^e društvo knt član pristopito. Ker društvo samo ne more član postati in je st.var za nas Slovenee res poinenbna, povabil bode ,,TovarU" svoje naročnike k pristopu. — Nasvetu, da naj se naše glasilo razšiii, se sedaj iz raznih razlogov še ni inoglo ustreči. — Zaradi ,,Učiteljskega doma" se sklene vsa slm-. učiteljska društva na Kranjskem za njih innenje vpiašati. Ker po naših pravilih društvo samo ne more te zgrpdbe izvesti, moralo se bode v to svrho ustanoviti posebno društvo ..Učiteljski dom", katero naj bi potem vse potrebno ukrenilo. — Poročilo g. knjižni(5arja se z odobravanjem vsprejme, ter se mu dovoli 10 gld. za vezanje knjig. Sestavlja se nov imenik knjig. Da se odboru mnogo dela prihrani, prosi se one gg., kateri imajo še kako knjigo izposojeno, da bi jo blagoizvolili ali doposlati, ali pa le naznaniti. Peti in letošnji zadnji društveni rečer dne 5. t. m. je bil vkljub lepemu poraladanskemu času, v katerem se navadno ne shajamo radi v sobi, prav dobro obiskan. — G. Janko Likar povedal nam je v svojein humorističnem govoru ,,O človeku'' res mnogo zabavnega, za gdč. koleginje morebiti še preodkritega, za kar se ,je pa pri njih tudi opravieil. Žel je občno pohvalo. Gospodičina P r a p r o t n i k - o v a in g. J o s i n sta poročala prav temeljito o zadnjih šolskih novostih iz strokovnih časnikov. G. predsednik Andrej Ž u m e r je pokazal najnovejše stenske table iz zaloge Janskega o črkah pokončne pisave, katere so j prav lepe in stanejo 1 gld. 60 kr. Namesto društvenih večerov prirejali se bodo vsak mesec društveni izleti. Prvi bode 27. t. m. čez Šinarno Goro v Medvode. Vabilo. Učiteljsko društvo za sežanski okraj bode zboi-ovalo v Sežani dne 4. vel. tiavna t. 1. ob 10. uri predpoludne v sežanski šoli z nastopnim vsporedom: 1. O trtoreji, predavanje. G. referent postavil si je te točke: 1. Hazninoževanje trt; 2. 0 aineriški trti; 3. Načini požlahtnjevanja; 4. Požlahtnjevanje ameriških Irt glede časa; 5. Kako dospemo najprej do požlahtnjenih trt; 6. Prednost cepljene tite; 7. O boleznih. Končno bode stavil nasvet: 1. Učiteljstvo tega okraja naj deluje, da si vt-aka občina, kjer je šola, napiavi trtnico, iz katere naj bi se podeljevale le cepljene trte kmetom, diže se pravila: ,,Bolje dati kinetu jedno cepljeno, kakor sto necepljenih trt!" II. Prositi slavni c. kr. okrajni šolski svet naj bi kupil vsaki šoli potrebno cepilno pripravo. 2. Učitelj-vzgojitelj, predavanje. G. referent se bode naslanjal na naslednje točke: I. Podlaga pravemu napredku in resnični nezavisnosti jc dobra vzgoja; 2. Učitelj - vzgojitelj naj je ,,vzor moža" v privatnem in socijalnem življenji; 3. Da more vzgojitelj svojo težko nalogo dobro izvrševati, naj se ga tudi gmotno dobro podkrepi. 3. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji preteklega leta. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev treh pregledovalcev računov. 6. Volitev delegatov za prihodnje zborovanje ,,Zveze''. 7. Volitev društvenega vodstva. 8. Nasveli. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V Sežani, 11. mal. travna 1893. Ve s t n i k. Osobne vesti. Voditelj c. kr. deželne vlade kranjske p. i. g. Viktor baron He i n je pri svojern potovanji v Novo Mesto obiskal tainošnjo gimnazijo, deško in dekliško šolo in kmetijsko šolo na Grmu. Stalno so umeščeni: g. Josip Kikl na jednorazrednici v Omeku, g. Rudolf Dolenec, učitelj na jednorazrednici v Poddragi, na jednorazrednici v Planini nad Vipavo ; gde. Ana Zevnik, začasna učiteljica na dvorazrednici v Čateži, na svojem mestu; gdč. Avgusta Kolnik, ueitel.jica na Blokah, na četrtein mestu na štirirazrednici v Radečah. — Gdč. F. Žebretovo, ki je zaradi bolehnosti na dopustu, namestuje gospa Fr. Stepi.šnek poroj. Schetina. Dijaške nstanove. C. kr. deželna vlada je razpisala nastopne dijaške ustanove do konec tega meseca: Prvo mesto Lorenca Lakne ij a ustanove 43 gld. 86 kr. za uboge dijake iz Ljubljane; Frančiska Vidic-a ustanovo 80 gld. za uboge dijake iz Škofje Loke; tretje mesto Jurija Gollmayer-j a ustanove 108 gld. 40 kr. za uboge dijake z Gorenjskega; tretje in šesto mesto Jožefa Gorupa ustanove 250 gld.; Jakoba Grudna ustanovo 47 gld. 88 kr.; prvo in tretje rnesto Antona Jelouscbeka viteza Fichtenaua ustanove 477 gld. za sorodne dijake; prvo in drugo mesto Matija K o d e 1 e ustanove 54 gld. 60 kr. za sorodnike izDupljan; Širana Kosmača ustanova 85 gld.; prvo niesto Andreja Luscherja ustanove 28 gld. za dijake iz dekanije Kooevske; diugo me~to Janeza Milller-ja ustanove 80 gld.; tretje inesto Kiištofa Plaukelja ustanove 31 gld. 30 kr. za di- jake iz Karnnika; Jožefa Pretnar-ja ustanova 36 gld. 29 kr.; prvo mesto Antona Raab-a ustanove 116 gld. 60 kr. za dijake iz Ljubljane; drugo inesto Antona Raab-a ustanove 205 gld. za sorodne dijake ; Maksa barona Scarl ichi j a ustanovo 52 gld.; Andreja Scharbija ustanovo 30 gld. za sorodne dijake; Jožefa Skerla ustanovo 93 gld. 58 kr. za sorodne dijake; šesto, sedmo, jednajslo, dvanajsto. sedemnajsto, dvajseto, jeden in dvajseto, tri in dvajseto mesto J. Stampfla ustanove 50 gld.; 1. mestoJ. Stampfla ustanove 150 gld.; prvo mesto J. Stampfla ustanove 200 gld.; Neže Schittnig ustaaovo 16 gld. 87 V* kr. Največje knjižnice na svetu. Največja knjižnica na svetu je narodna knjižnica v Parizu ki ima nad 2 milijona tiskanih knjig in 2(X).000 rokopisov. Za njo največja je angleškega muzeja v Londonu z 1'1-j milijona knjig, potem carska knjižnica v Petrogradu z 1 milijonorn kniig. Kraljevska knjižnica v Monakovu ima 900.000 knjig, Berolinska 800.000, Draždanska 500.000, Gottingenska 500.000 in Dunajska 400.0O(knjig. Mesta v vojaških zavudih. Za leto 1893/4. se bode sprejelo v vojaške zavode (vojaške realke, akademije) 275 gojencev; dve mesti sta kranjski ustanovi. Šolske postare (A vedenje v šoli, B vedenje zunaj šole), velika nastenska pola, dobe se v M i 1 ič e v i tiskarni nenapete 8 kr., po pošti 2 kr. več. Odobrene knjig*e. Senekovičevi „0 s n o v n i n a u k i i z f i z i k e i n k e m i j e" za mešeanske šole in Hubadov ,,P r i r o d o p i s" za meščanske šole, kateri knjigi sta za meščanske šole že odobreni, smejo se po ministerskem dovoljenji od šolskega leta 1893/4. rabiti v 6. razredu mestne dekliške šole s slovenskim učnim jezikom pri sv. Jakobu in v 6. razredu vnanje uršulinske šole v Ljubljani. Zahvala. Visoki c. kr. dežulni šolski svet je na prošnjo podpisanega kraj. šolskega sveta in po blagovoljnein priporučilu slavnega c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranji podelil tukajšnji šoli lepo karto Kranj- ske, za kar se obema c. kr. oblastvoma tem pototn najtopleje zahvaljuje. Krajni šolski svet na T r s t e n i k u. dne 19. svečana 1893. Ant. Perne,Mifiael Debelak, predsednikučiteij. Zahvala. Slavno društvo .Narodna šola" je pod- pisanemu šolskemu vodstvu za malo vsoto poslalo vsa- kovrstnega šolskega blaga za uboge učence. V imeni teh se najtopleje zahvaljuje šolsko vodstvo v Tunjicah. Ivan Ferlan, šolski voditelj.