£ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2012 £ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2012 junij 2013 Pripravljeno na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost v sodelovanju z: Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvom za notranje zadeve, Agencijo za radioaktivne odpadke, Jedrskim poolom GIZ, Skladom za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, Nuklearno elektrarno Krško, d. o. o., Rudnikom Žirovski vrh, Javnim podjetjem za zapiranje rudnika urana, d. o. o., Institutom »Jožef Stefan« in ZVD Zavodom za varstvo pri delu, d. d. Potrdil Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost 31. maja 2013. Urednika: dr. Andrej Stritar in mag. Tatjana Frelih Kovačič Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Litostrojska cesta 54 1000 Ljubljana Telefon: +386-1/472 11 00 Telefaks: +386-1/472 11 99 E-naslov: ime.priimek@gov.si gp.ursjv@gov.si URL: http:/ /www.ursjv.gov.si Ljubljana, junij 2013 URSJV/DP-178/2013 ISSN 1885-4075 POVZETEK Leta 2012 v Republiki Sloveniji ni bilo dogodkov, ki bi resneje sevalno ogrozili prebivalstvo. Med obratovanjem jedrskih in sevalnih objektov ter pri delu izvajalcev sevalnih dejavnosti ni bilo večjih posebnosti. Okolje ni bilo čezmerno radiološko obremenjeno. Nuklearna elektrarna Krško je obratovala brez večjih težav, le enkrat so jo morali nenačrtovano zaustaviti zaradi umazanije v narasli Savi. Med rednim remontom so poleg menjave goriva dokončali še več zelo pomembnih izboljšav, ki so jih pripravljali že več let. Vgradili so še tretji dizelski generator, ki bistveno povečuje zmožnost zagotavljanja elektrike ob najhujših nesrečah. Zamenjali so pokrov reaktorske posode in rotor glavnega električnega generatorja. Spomladi so dokončali tudi nadvišanje protipoplavnih nasipov, tako da je zdaj elektrarna zaščitena pred teoretično najvišjimi poplavami. Po kampanji stresnih testov v letu 2011 so v Nuklearni elektrarni Krško v letu 2012 pripravili velikopotezen program nadgradnje varnosti, s katerim bodo do leta 2016 v objekt vgradili več dodatnih tehničnih rešitev, ki bodo še povečale zmožnost zagotavljanja hlajenja sredice reaktorja tudi ob najhujših naravnih ali drugih nesrečah. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki v državi je potekalo brez zapletov. Na žalost pa ni bilo napredka pri postopkih načrtovanja končnega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Odkar je bil konec leta 2009 sprejet državni prostorski načrt za lokacijo odlagališča v Vrbini pri Krškem, postopki skorajda stojijo. Investicijski program prihodnjega odlagališča še ni bil odobren, Agencija za radioaktivne odpadke je bila zaprošena za njegovo revizijo, ne odkupujejo se zemljišča, ne opravljajo se terenske raziskave, pa tudi priprava poročila o vplivih na okolje se še ni začela. Zaradi tega se povečuje stiska v NEK, saj v skladišču radioaktivnih odpadkov zmanjkuje prostora. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se je ustavila tudi sanacija nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh. Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt niso mogli izvajati dejavnosti, s katerimi bi dolgoročno preprečili plazenje hribine. Zagotovljena pa sta bila monitoring in vzdrževanje, tako da ni bilo neposrednega ogrožanja prebivalstva. Zaradi gospodarske krize so se zmanjšala tudi sredstva, ki jih državni proračun namenja za delo državne uprave, otežena sta delo in obstoj pooblaščenih izvedencev, zmanjšujejo se tudi sredstva za raziskovalno in izobraževalno delo. Državni organi so prisiljeni omejevati svoje dejavnosti, kar otežuje njihovo delo. V letu 2012 še ni bilo zaznati večjih težav, občutno pa se povečuje tveganje, da jih bomo imeli v prihodnje. KAZALO 1 UVOD.............................................................................................................................7 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI.........................................................8 2.1 Obratovanje jedrskih in sevalnih objektov.........................................................................8 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško..................................................................................................8 2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II v Brinju................................................................21 2.1.3 Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju.....................................................22 2.1.4 Rudnik Žirovski vrh.............................................................................................................22 2.2 Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporaba virov sevanj.....................................................22 2.2.1 Uporaba virov ionizirajočih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju.........................................................................................................................23 2.2.2 Inšpekcijski nadzor nad viri ionizirajočih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju...............................................................................................24 2.2.3 Uporaba virov sevanj v zdravstvu in veterinarstvu.........................................................26 2.2.4 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi..............................................................................28 2.2.5 Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi..............................29 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU...............................................................................31 3.1 Opozorilni monitoring radioaktivnosti v okolju..............................................................31 3.2 Spremljanje radioaktivnosti v okolju..................................................................................32 3.3 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov...................................................33 3.3.1 Nuklearna elektrarna Krško................................................................................................33 3.3.2 Raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju......................................................................................................................................35 3.3.3 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh..................................................................................37 3.4 Prejete doze sevanja prebivalcev v Sloveniji.....................................................................39 3.4.1 Izpostavljenost naravnemu sevanju...................................................................................39 3.4.2 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju..............................................................39 3.4.3 Doza sevanja na prebivalstvo zaradi človekove dejavnosti............................................39 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU.....41 4.1 Izpostavljenost pacientov pri radioloških posegih...........................................................43 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM...................................................................................................................44 5.1 Izrabljeno jedrsko gorivo in radioaktivni odpadki v NEK.............................................44 5.1.1 Ravnanj e z izrablj enim j edrskim gorivom.........................................................................44 5.1.2 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki......................................................45 5.2 Radioaktivni odpadki na Institutu »Jožef Stefan«............................................................46 5.3 Radioaktivni odpadki v zdravstvu......................................................................................46 5.4 Gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki......................................46 5.4.1 Gospodarska javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev........................................................................................................................46 5.4.2 Zamude pri načrtovanju odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v prostoru (NSRAO)...............................................................................................................47 5.5 Odprava posledic rudarjenja v rudniku Žirovski vrh......................................................48 5.6 Sklad za razgradnjo NEK....................................................................................................49 5.7 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki....................................................................................................50 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE.....................................................52 6.1 Uprava RS za jedrsko varnost.............................................................................................52 6.2 Uprava RS za zaščito in reševanje......................................................................................52 6.3 Nuklearna elektrarna Krško................................................................................................53 6.3.1 Letna vaja NEK 2012..........................................................................................................53 7 NADZOR NAD SEVALNO IN JEDRSKO VARNOSTJO........................................54 7.1 Zakonodaja na področju jedrske in sevalne varnosti.......................................................54 7.2 Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost...............................................................54 7.3 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV).....................................................56 7.4 Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.......................................................56 7.5 Pooblaščeni izvedenci..........................................................................................................57 7.6 Zavarovanje odgovornosti za jedrsko škodo - JEDRSKI POOL GIZ.......................59 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE RADIOAKTIVNIH SNOVI........................................................................................60 8.1 Pogodba o neširjenju jedrskega orožja..............................................................................60 8.2 Varovanje jedrskih snovi v Republiki Sloveniji................................................................60 8.3 Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov............................................................60 8.4 Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo........................................................................61 8.5 Fizično varovanje jedrskih snovi in objektov...................................................................61 8.6 Preprečevanje nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi ...................................................................................................................................62 9 MEDNARODNO SODELOVANJE...........................................................................63 9.1 Sodelovanje z Evropsko unijo ............................................................................................63 9.2 Mednarodna agencija za atomsko energijo.......................................................................65 9.3 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj — Agencija za jedrsko energijo... 67 9.4 Sodelovanje z drugimi združenji.........................................................................................67 9.5 Sodelovanje na podlagi mednarodnih pogodb.................................................................69 10 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE V SVETU...........................................................70 11 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU........................................................71 12 VIRI ...........................................................................................................................73 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2012.................................................................8 Preglednica 2: Časovna analiza obratovanja NEK leta 2012........................................................................9 Preglednica 3: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu po njihovi namembnosti............................................................................................................................26 Preglednica 4: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na lastništvo..................26 Preglednica 5: Obsevna obremenitev odraslega prebivalstva zaradi kontaminacije okolja z umetnimi radionuklidi v Sloveniji leta 2012.........................................................................33 Preglednica 6: Ocene za delne izpostavljenosti odraslega posameznika referenčne skupine iz prebivalstva zaradi zračnih in tekočinskih izpustov iz NEK leta 2012.......................35 Preglednica 7: Efektivne doze za odraslega posameznika referenčne skupine iz prebivalstva v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu leta 2012...................................38 Preglednica 8: Obremenitev odraslih posameznikov iz prebivalstva zaradi obratovanja objektov in zaradi splošne kontaminacije leta 2012...........................................................40 Preglednica 9: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz sevanja (mSv)..........................................................................................................................................42 Preglednica 10: Število jedrskih elektrarn in njihova moč po državah sveta..............................................70 KAZALO SLIK Slika 1: Časovni diagram moči NEK 2012...................................................................................................9 Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja — ročne in samodejne........................................................................10 Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja — načrtovane in prisilne............................................................10 Slika 4: Število nenačrtovanih sprožitev SI-sistema...................................................................................10 Slika 5: Faktor prisilne zaustavitve...............................................................................................................11 Slika 6: Proizvodnja električne energije v Sloveniji....................................................................................11 Slika 7: Skupinska izpostavljenost sevanju..................................................................................................11 Slika 8: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje.....................................................................12 Slika 9: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira električne energije............................................................12 Slika 10: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode..........................................................13 Slika 11: Faktor zanesljivosti goriva (FRI) za zadnjih pet gorivnih ciklov...............................................19 Slika 12: Namen in način uporabe virov sevanj z radionuklidom.............................................................24 Slika 13: Priprava radioaktivnega odpadka....................................................................................................25 Slika 14: Delež diagnostičnih rentgenskih naprav po njihovi kakovosti v obdobju 1997— 2012.....................................................................................................................................................27 Slika 15: Pretovarjanje kontejnerja z avstrijsko pošiljko na ladjo v Luki Koper.....................................30 Slika 16: Letne efektivne doze prebivalstva s prehranjevalno verigo zaradi splošne radioaktivne kontaminacije okolja z radionuklidoma 137Cs in 90Sr v Sloveniji........................33 Slika 17: Emisije 222Rn iz Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju................................36 Slika 18: Letni prispevki k efektivni dozi odraslega posameznika referenčne skupine iz prebivalstva zaradi rudnika Žirovski vrh v obdobju 1989—2012...............................................38 Slika 19: Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK...............................................................................................................44 Slika 20: Prostornina radioaktivnih odpadkov v skladišču NEK..............................................................45 Slika 21: Čiščenje usedline merilnega mesta po deževju (levo) in čiščenje podrasti ob varovalni ograji Boršt (desno).........................................................................................................48 1 UVOD To poročilo je vsako leto pripravljeno na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. V poročilu so povzeta vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo. Sprejme ga Vlada Republike Slovenije in ga pošlje Državnemu zboru RS. Poročilo je hkrati poglavitni način seznanjanja širše javnosti. Pripravljeno je bilo vsako leto nepretrgoma od leta 1985. Prevedeno je tudi v angleščino in je tako temeljni dokument za predstavitev dejavnosti v državi Sloveniji tujim zainteresiranim bralcem. Pripravo poročila usklajuje Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), vsebine pa prispevajo vsi drugi državni organi, vključeni v varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, ter večina drugih subjektov na tem področju. Leta 2012 so to bili: Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, Jedrski pool GIZ, Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., Rudnik Žirovski vrh, Javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o., Institut »Jožef Stefan«, ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d., in drugi. V letu 2012 se je poglobila gospodarska kriza, zaradi katere je bilo treba močno omejiti sredstva, ki jih državni proračun namenja za delo državnih organov, zaostrujejo se tudi razmere za pooblaščene izvedence in krčijo sredstva za raziskovalno in izobraževalno dejavnost. Državni organi so prisiljeni zmanjševati materialne izdatke, manj je sredstev za naročanje del pri zunanjih izvajalcih, zmanjšana je tudi masa za plače. Omejena so nova zaposlovanja in karierna napredovanja zaposlenih. Vsi ti ukrepi otežujejo delo in vedno teže je izpolnjevati zahteve zakonodaje. Čeprav v letu 2012 še nismo zaznali večjih težav, pa se občutno povečuje tveganje, da jih bomo imeli v prihodnje. V tem poročilu smo zato v več poglavjih opozorili na težave, ki bi jih lahko rešili bolje, če bi bilo več sredstev. V poglavju o Upravi RS za jedrsko varnost so tudi opisana tveganja, za katera menimo, da se povečujejo. Hkrati s tem poročilom, ki je namenjeno širši zainteresirani javnosti, smo na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost pripravili tudi razširjeno poročilo, v katerem so vse podrobnosti in podatki, ki bi utegnili zanimati ožjo strokovno javnost. Dosegljivo je v elektronski obliki na spletni strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost http://www.ursjv.gov.si. 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 2.1 Obratovanje jedrskih in sevalnih objektov 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško 2.1.1.1 Obra tovalnipoda tki in varnostni kazalniki Leto 2012 je v Nuklearni elektrarni Krško (v nadaljevanju: NEK) minilo brez večjih motenj v obratovanju ali ogrožanj okolja. Jesenske poplave so zaradi umazanije v reki Savi prisilile osebje v NEK k začasni zaustavitvi elektrarne. Pospešeno so se nadaljevale dejavnosti, povezane z izboljšanjem pripravljenosti na izredne dogodke na podlagi naukov po nesreči v Fukušimi leta 2011. Spomladi, večinoma med rednim remontom, je bilo dokončanih tudi nekaj večjih izboljšav, ki so jih pripravljali več let. Tako je bilo dokončano nadvišanje protipoplavnih nasipov, vgrajen je bil tretji dizelski generator, kar je precej povečalo zanesljivost dobave elektrike za delovanje varnostne opreme in s tem hlajenja reaktorja tudi ob najhujših dogodkih, zamenjana sta bila pokrov reaktorske posode in rotor glavnega električnega generatorja. V NEK so leta 2012 proizvedli 5.527.934,0 MWh (5,5 TWh) bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma 5.243.682,5 MWh (5,2 TWh) neto električne energije, ki je bila oddana v omrežje. Inšpektorji URSJV so opravili 46 inšpekcijskih pregledov NEK, in sicer 44 rednih in dva izredna zaradi nenormalnih dogodkov: — delovne nezgode pri montažnih delih novega pokrova reaktorja med remontom in - prisilne zaustavitve NEK pri povišanem pretoku reke Save. Pri rednih inšpekcijskih pregledih je bil izveden tudi en nenapovedan pregled. Inšpekcija URSJV ni ugotovila hujših odstopanj delovanja NEK od zakonodaje in predpisov. Nastale težave z opremo je NEK redno analizirala in reševala pri izvajanju korektivnega programa. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji NEK nadzira tudi Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). Leta 2012 je opravila štiri inšpekcijske preglede, od tega dva skupaj z inšpekcijo URSJV. Večjih nepravilnosti ni bilo. Potrjene so bile štiri ocene varstva izpostavljenih delavcev. Najpomembnejši obratovalni kazalniki NEK so prikazani v preglednicah 1 in 2, njihovo gibanje v letih pa v nadaljevanju poročila. Obratovalni kazalniki potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne. Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2012 Varnostni in obratovalni kazalniki Leto 2012 Povprečje(1983—2012) razpoložljivost [%] 87,63 86,5 izkoriščenost [%] 86,77 84,2 faktor prisilne zaustavitve [%] 0,54 1,07 realizirana proizvodnja [GWh] 5.527,93 5.049,51 hitre zaustavitve — samodejne [štev. zaustavitev] 0 2,43 hitre zaustavitve — ročne [štev. zaustavitev] 1 0,17 nenačrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 0 0,80 načrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 1 0,80 poročila o izrednih dogodkih [štev. poročil] 2 4,30 trajanje remonta [dnevi] 43,3 43,9 faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] 1,52-10-2 6,85-10-2 Preglednica 2: Časovna analiza obratovanja NEK leta 2012 Časovna analiza proizvodnje Število ur Odstotek [%] število ur v letu 8.784 100 trajanje obratovanja elektrarne (na omrežju) 7.697 87,63 trajanje zaustavitev 1.087 12,37 trajanje remonta 1.040 11,84 trajanje načrtovanih zaustavitev 1.040 11,84 trajanje nenačrtovanih zaustavitev 47 0,54 Na sliki 1 je letni diagram obratovanja NEK. Iz njega je razvidno, da se je elektrarna zaustavila dvakrat, in sicer enkrat načrtovano aprila za izvedbo rednega remonta za zamenjavo goriva ter enkrat nenačrtovano oktobra zaradi naplavljanja umazanije iz reke Save in poslabšanja vakuuma v kondenzatorju (podroben opis dogodka je v poglavju 2.1.1.3). Na znižani moči je obratovala februarja 2012 zaradi dolivanja olja v motor reaktorske črpalke št. 2 in pa tudi v poletnih mesecih zaradi nizkega pretoka reke Save. Proizvedena energija na generatorju: 5.527.934,0 MWh Proizvedena energija na pragu: 5.243.682,5 MWh Razpoložljivost: 87,63 % Izkoriščenost : 86,77 % 700 ■ 600 ■ 500 ■ 400 ■ 300 ■ 200 ■ 100 ■ i. T r\r M V 3Jt r v. P- f KL j. REMC NT > 012 1. Test turbinskih ventilov. 2. Dolivanje olja v spodnji ležaj motorja RCP#2 in test turbinskih ventilov. 3. Ročna zaustavitev elektrarne zaradi naplavljanja nečistoč iz reke Save in poslabšanja vakuuma v kondenzatorju. JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL MESEC AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1: Časovni diagram moči NEK 2012 Zaustavitve verižne reakcije v reaktorju so razvrščene v dve skupini, v hitre in normalne. Hitre so posledica delovanja varovalnega sistema reaktorja, ki se sproži samodejno ali ročno. Normalne zaustavitve pa so tiste, ki potekajo s postopnim zmanjšanjem moči ter so razdeljene naprej na nenačrtovane in načrtovane. Postopna zaustavitev zaradi zamenjave goriva in rednega letnega vzdrževanja oziroma remonta je posebna vrsta načrtovanih zaustavitev. Na slikah 2 in 3 je prikazano število zaustavitev elektrarne v posameznem letu. Z leti lahko opazimo postopno ustalitev števila hitrih zaustavitev (zadnjih dvajset let v povprečju manj kot ena na leto). Leta 2012 je bila ena hitra zaustavitev. 9 0 > to -t—■ tO 16 14 .12 ■10 nI Inn, n nI In m ^ qp qp qp qp qp qp o,3 o,3 o,3 a? a? o o o < y 3 to to ^ 1 .òr , o> o> o> o> o> o> g? g? g? CD «S5 <Š> =§> £ «g5 =§> ^ cT $ <£ <§> <§> <§> ^ c^ C? <Š> c? è <§> <§> ^ ^ leto / 3 2 1 0 Slika 4: Število nenačrtovanih sprožitev SI-sistema Na sliki 5 je prikazan faktor prisilne zaustavitve. Ta faktor je razmerje med številom ur trajanja nenačrtovanih zaustavitev in celotnim številom ur v tem obdobju. Izražen je v odstotkih. Leta 2012 je bila elektrarna nenačrtovano zaustavljena 47 ur, zato je ta faktor 0,54 %. 10 9 8 7 6 5 g4 3 2 1 0 n i TTihltl-TTT n n n _ 11 TI fin fl ^ J5 ^ ^ ^ ^ # ^ ^ ^ / leto Slika 5: Faktor prisilne zaustavitve Na sliki 6 je prikazana primerjava po letih med proizvodnjo električne energije v Sloveniji v jedrski elektrarni, hidroelektrarnah, termoelektrarnah in sončnih elektrarnah. Leta 2012 je proizvodnja električne energije znašala rekordnih 14,8 TWh predvsem zaradi povečane proizvodnje termoelektrarn, pa tudi dobre proizvodnje v hidroelektrarnah. 16000 14000 12000 ^10000 ^ 8000 [6000 4000 2000 0 □ Jedrska □ Hidro □ Termo □ Sončna leto Slika 6: Proizvodnja električne energije v Sloveniji Na sliki 7 je prikazana skupinska (kolektivna) izpostavljenost sevanju v NEK. Nizka vrednost tega kazalnika kaže na visoko učinkovitost nadzora nad izpostavljanjem sevanju in zavzetost vodstva za radiološko zaščito. Vrednost tega kazalnika za leto 2012 je 884 človek mSv, kar je približno povprečna vrednost v letih z remontom. 2500 2000 I 1500 >o 500 0 ^ °D <0 \ <$> # # O) Z K £ £ leto Ì Ì O) K $ $ Slika 7: Skupinska izpostavljenost sevanju Namen faktorjev neoperabilnosti, predstavljenih na slikah 8, 9 in 10, je prikazati pripravljenost pomembnih varnostnih sistemov, da zagotovijo svojo vlogo med normalnim delovanjem, pa tudi ob morebitni nezgodi. Na sliki 8 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema za varnostno vbrizgavanje. Leta 2012 je bila vrednost faktorja 0,0004, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost visokotlačnega sistema za hlajenje sredice v sili je izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi načrtovanega vzdrževanja na moči. 0,004 to 0,003 o « 0,002 U1 o 10 \ E 5 non n n n n n fi n n n n 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 leto Slika 16: Letne efektivne doze prebivalstva s prehranjevalno verigo zaradi splošne radioaktivne kontaminacije okolja z radionuklidoma 137Cs in 90Sr v Sloveniji Visoka vrednost doze leta 1992 je posledica računske ocene doze, ko je bila v prehranski vzorec vključena tudi divjačina. Brez upoštevanja tega bi bila efektivna doza za to leto nižja od 10 ^Sv. 3.3 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov Obratovanje objektov, ki lahko izpuščajo radioaktivne snovi v okolje, je treba nadzorovati. Meritve radioaktivnosti v okolici objektov potekajo že pred rednim obratovanjem, med njim in še določeno obdobje po prenehanju obratovanja. Z obratovalnim monitoringom se ugotavlja, ali so bili izpusti v dovoljenih mejah, koncentracije radioaktivnosti v okolju v predpisanih mejah, prav tako pa tudi, ali so doze sevanja, ki jih prejema prebivalstvo, nižje od predpisanih doznih mej. 3.3.1 Nuklearna elektrarna Krško Radiološke razmere v okolici jedrske elektrarne spremljajo s stalnim merjenjem radioaktivnosti plinskih in tekočinskih izpustov ter z meritvami koncentracij radioaktivnosti v okolju. Vsebnosti preiskovanih radionuklidov v vzorcih iz okolja (v zraku, tleh, površinskih in podzemnih vodah, padavinah, pitni vodi, kmetijskih pridelkih in izdelkih, krmi) so ob normalnem obratovanju elektrarne nizke, večinoma celo precej nižje od detekcijskih mej analiznih metod. Vplive jedrske elektrarne na okolje zato običajno lahko vrednotimo le na podlagi podatkov o plinskih in tekočinskih izpustih, ki jih uporabimo kot vhodne podatke pri modeliranju razširjanja 0 radionuklidov v okolju. Nizki rezultati meritev v okolju elektrarne med normalnim obratovanjem potrjujejo, da so bili radioaktivni izpusti v ozračje in vode nizki. Vzpostavljena nadzorna mreža meritev omogoča ob morebitnem izrednem dogodku takojšen odvzem ali zajem in analizo kontaminiranih vzorcev. Neodvisne nadzorne meritve v letu 2012 so potrdile, da so rezultati meritev emisij, ki jih opravlja NEK, povsem skladni z rezultati meritev, ki so jih opravili laboratoriji pooblaščenih izvajalcev monitoringa Instituta »Jožef Stefan« in ZVD, d. d. 3.3.1.1 Radioaktivni izpusti Leta 2012 je bila skupna aktivnost izpuščenih žlahtnih plinov 1,42 TBq, kar je imelo za posledico dozno obremenitev 0,13 ^.Sv oziroma 0,26 % omejitve, ki znaša 50 ^.Sv letno. Na vrednost dozne obremenitve vplivajo razredčitveni koeficienti in sestava izpuščenih žlahtnih plinov. Izpuščena aktivnost izotopov joda v letu 2012 je bila 10,9 MBq, kar znaša 0,04 % letne omejitve, primerljivo z leti, v katerih poteka remont. Aktivnost prašnih delcev je znašala 0,18 MBq, kar je 0,001 % omejitve. Aktivnosti sevalcev alfa so bile pod mejo detekcije. Pri izpustih tritija (H) v ozračje iz leta v leto opažamo rahlo povišanje aktivnosti H v plinskih izpustih, ki so predvsem posledica izboljševanja metode vzorčenja in analize v laboratoriju. Pričakovati je, da se bo v naslednjih letih raven izpustov 3H ustalila. Aktivnost 14C je v skladu z vrednostmi, značilnimi za leta z remontom. V tekočinskih izpustih iz elektrarne v reko Savo po aktivnosti prevladuje 3H, vezan v molekulah vode. Leta 2012 je celotna izpuščena aktivnost 3H znašala 16,6 TBq, kar je 36,9 % letne upravne omejitve (45 TBq). Ta vrednost je v skladu z vrednostmi v letih, ko se opravlja remont. Ta radionuklid pa je zaradi nizke radiotoksičnosti kljub višji aktivnosti v primerjavi z drugimi kontaminanti radiološko manj pomemben. Skupni izpust cepitvenih in aktivacijskih produktov je bil zaradi remonta in prisilne zaustavitve večji kakor preteklo leto in je znašal 100 MBq ali 0,1 % letne omejitve (100 GBq). 3.3.1.2 Radioaktivnost v okolju Program nadzora nad radioaktivnostjo v okolju, ki je posledica navedenih izpustov, vključuje meritve koncentracij ali vsebnosti radionuklidov v teh vzorcih v okolju: — v zraku (aerosolni in jodovi filtri), — v suhem in mokrem usedu (trdnih in tekočih padavinah), — v savski vodi, sedimentih in vodni bioti (ribah), — v pitni vodi v vodovodih (Krško in Brežice), črpališčih in podtalnici, — v hrani rastlinskega in živalskega izvora (tudi v mleku), — v zemlji na obdelanem in neobdelanem zemljišču ter — meritve doze zunanjega sevanja na več krajih. Pri vrednotenju vpliva NEK je treba upoštevati, da je prisotnost radionuklidov 137Cs in 90Sr posledica globalne kontaminacije in ne obratovanja elektrarne. Merljivi prispevek obratovanja NEK so povišane koncentracije tritija v reki Savi pod elektrarno. Meritve v savski vodi so tako kakor v preteklih letih pokazale prirastek koncentracije 3H zaradi tekočinskih efluentov NEK. Povprečna letna koncentracija 3H v Brežicah (5,4 ± 2,0) kBq/m3 je 8-krat višja kot na referenčnem odvzemnem mestu Krško (pred papirnico) (0,70 ± 0,03) kBq/m3 in višja kot v letu 2011, (1,4 ± 0,2) kBq/m3. Neposredna povezava med izpusti 3H in koncentracijo 3H v podtalnici je razvidna pri podatkih iz vrtine VOP-4 in vrtine Medsave, kjer se najvišje izmerjene vrednosti skladajo z večjimi izpusti iz NEK. Izmerjene povprečne letne koncentracije 3H v vodi iz drugih črpališč, vodovodov in zajetij so primerljive s preteklimi leti, kar pomeni, da vpliva NEK ni ali pa je zanemarljivo majhen. Koncentracije drugih umetnih radionuklidov, ki jih elektrarna izpušča v Savo (60Co idr.), so bile v vseh vzorcih pod detekcijskimi mejami. Izmerjene koncentracije radioaktivnega izotopa joda 131I v reki Savi lahko pripišemo izpustom iz ljubljanske in celjske bolnišnice, ne pa obratovanju jedrske elektrarne. 3.3.1.3 Izposta vljenost prebivalstva Oceno doz za prebivalce so izvajalci nadzora izdelali na podlagi modelnih izračunov. Izračuni razredčitvenih faktorjev za zračne izpuste, ki temeljijo na realnih vremenskih podatkih, so pokazali, da so bile za izpostavljenost prebivalstva najpomembnejše prenosne poti zaužitje hrane zaradi vsebovanega 14C, zunanje sevanje iz oblaka in useda ter inhalacija zračnih delcev s 3H in 14C. Najvišjo letno dozo prejmejo odrasli posamezniki iz prebivalstva zaradi vnosa 14C ob zaužitju rastlinskih pridelkov (od tega 0,03 ^.Sv samo od jabolk), desetkrat nižjo dozo prejmejo tudi zaradi inhalacije 3H. Izračun za tekočinske izpuste je pokazal, da so leta 2012 tudi ti povzročili zelo nizko dodatno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, to je manj kakor 0,02 ^.Sv na leto. Raven zunanjega sevanja v bližini nekaterih objektov znotraj ograjenega območja elektrarne je višja kakor v okolici, vendar pa je že na ograji elektrarne prispevek nemerljiv. Izvajalci zato ocenjujejo, da je doza zunanjega sevanja zaradi NEK manjša kakor 0,3 ^.Sv letno. Ta ocena je podobna kakor v preteklih letih in temelji na realnejših podatkih kakor v začetnem obdobju obratovanja, ko so bile ocenjene vrednosti zunanje doze za več kakor cel velikostni razred višje. Iz preglednice 6 je razvidno, da znaša ocenjena skupna vrednost za letno prejeto efektivno dozo posameznika iz okolice NEK manj kakor 0,3 ^Sv. V primerjavi z letom prej je prispevek 14C zaradi ingestije večji, saj je bilo največ izpustov 14C med remontom, ko še niso bili pobrani vsi rastlinski pridelki. Ta vrednost pomeni manj kakor 0,4 % predpisane mejne vrednosti (dozna ograda 50 ^.Sv letno) oziroma manj kakor desettisočinko efektivne doze, ki jo povprečno prejme prebivalec Slovenije zaradi sevanja naravnega ozadja (2.500—2.800 ^.Sv letno). Preglednica 6: Ocene za delne izpostavljenosti odraslega posameznika referenčne skupine iz prebivalstva zaradi zračnih in tekočinskih izpustov iz NEK leta 2012 Način izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Efektivna doza [^Sv letno] zunanje sevanje sevanje iz oblaka sevanje iz useda žlahtni plini: (41Ar, 133Xe, 131mXe) partikulati: (58Co, 60Co, 137Cs, ...) 0,007 < 2E-9 inhalacija oblak 3H, 14C 0,0054 ingestija (atmosferski izpusti) rastlinski pridelki 14C 0,29* ingestija (tekočinski izpusti) pitna voda (Sava) 3H, 137Cs, 89Sr, 90Sr, 131I < 0,02* Skupaj NEK 2012 < 0,3** * Skupna vsota prispevkov NEK ni navedena, saj vseh prispevkov ni mogoče preprosto sešteti, ker ne gre za iste referenčne skupine prebivalstva. ** Pri tej oceni ni upoštevano, da se prebivalec zadržuje 20 % časa na prostem in da je faktor ščitenja pri zadrževanju v hiši 0,1. 3.3.2 Raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju Raziskovalni reaktor TRIGA in centralno skladišče radioaktivnih odpadkov sta na istem kraju v Brinju pri Ljubljani. Vzorci, ki se obsevajo v reaktorju, se analizirajo v laboratorijih Odseka za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« v zgradbi tik ob reaktorju. Radioaktivni izpusti v okolje torej nastajajo zaradi obratovanja reaktorja, centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov in dela v laboratorijih. Ker je bilo obratovanje objektov stabilno in ni bilo dogodkov, pri katerih bi se v 35 okolje sproščale radioaktivne snovi, so rezultati obratovalnega monitoringa za leto 2012 skorajda enaki kakor leto prej. Nadzor nad okoljem raziskovalnega reaktorja TRIGA vključuje meritve plinskih in tekočinskih izpustov ter meritve radioaktivnosti v okolju. Zadnje se opravljajo zaradi ugotavljanja vplivov objekta na okolje in zajemajo merjenje radioaktivnosti zraka, podtalnice, zunanjega sevanja, radioaktivne kontaminacije zemlje in radioaktivnosti v sedimentih reke Save. Meritve emisij radioaktivnih aerosolov so pokazale vrednosti pod mejo detekcije, izpusti žlahtnega plina 41Ar v ozračje, ki se računajo na podlagi obratovalnega časa reaktorja, pa so bili leta 2012 ocenjeni na 0,9 TBq ali podobno kakor prejšnja leta. Z meritvami specifičnih aktivnosti v okolju ni bilo mogoče zaznati nikakršne radioaktivne kontaminacije zaradi obratovanja reaktorja. Zunanja doza zaradi sevanja iz oblaka zaradi izpustov 41Ar je bila za posameznika, ki kosi travo ali pluži sneg letno 65 ur 100 m od reaktorja in se zadržuje v oblaku le 10 % svojega časa, tako kakor prejšnja leta ocenjena na 0,02 |Sv letno. Prebivalec Pšate, naselja v oddaljenosti 500 m, prejme ob celoletnem bivanju 0,46 |Sv letno. Ob konservativni predpostavki, da prebivalci uživajo vodo iz Save, kamor se izlivajo tekočinski izpusti, so izvajalci nadzora ocenili prejeto dozo na manj kakor 0,01 |Sv letno. Skupno prejeta doza za posameznika iz prebivalstva po vseh prenosnih poteh pomeni le okoli stotinko avtorizirane dozne omejitve (50 |Sv letno). Skupna letno prejeta doza za posameznika v letu 2012 je bila ne glede na uporabljeni model več kakor tisočkrat manjša od efektivne doze naravnega ozadja v Sloveniji (2.500—2.800 |Sv letno). Program nadzora nad radioaktivnostjo okolice centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov je vključeval predvsem nadzor nad radioaktivnimi izpusti v ozračje (radon in potomci iz skladišča kot posledica skladiščenja virov 226Ra), odpadnimi vodami iz podzemnega zbiralnika in neposrednim zunanjim sevanjem na zunanjih delih skladišča. Koncentracije radionuklidov v okolju so bile merjene v enakem obsegu kakor v preteklih letih (v podtalnici iz dveh vrtin, zunanje sevanje na določenih razdaljah od skladišča ter suhi used in tla v bližini skladišča). V letu 2012 je bila ocenjena povprečna emisija radona 6 Bq/s in je v okviru merske negotovosti podobna kakor v letih 2009, 2010 in 2011 (slika 17). Povišanje koncentracije radona (222Rn) v okolici skladišča je nemerljivo in je bilo le ocenjeno na podlagi modela za povprečne vremenske razmere na okrog 0,3 Bq/m3 na ograji reaktorskega centra. V odpadni vodi, zbrani v podzemnem rezervoarju, so od umetnih radionuklidov ugotovili le prisotnost 137Cs, ki je posledica splošne kontaminacije okolja in ne obratovanja skladišča. Koncentracije radionuklidov so pod mejo za opustitev nadzora in so nižje od izvedenih koncentracij za pitno vodo. 80 1 70 g 60 § 50 ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ip«1 lp** ^ tjP1 TJP9 ^ np<1 leto Slika 18: Letni prispevki k efektivni dozi odraslega posameznika referenčne skupine iz prebivalstva zaradi rudnika Žirovski vrh v obdobju 1989-2012 3.4 Prejete doze sevanja prebivalcev v Sloveniji Vsak prebivalec na Zemlji je obsevan zaradi naravne in umetne radioaktivnosti v okolju. Velik del prebivalstva prejema doze sevanja tudi zaradi radioloških preiskav v zdravstvu in le majhen del prebivalstva je poklicno izpostavljen zaradi dela pri virih ali z viri sevanja. O zunanjem obsevanju govorimo, če je vir sevanja zunaj telesa. Do notranjega obseva pride, če radioaktivno snov vnesemo v telo z vdihavanjem, zaužitjem hrane in vode ali pa skozi kožo. Podatki o izpostavljenosti prebivalstva so predstavljeni v nadaljevanju, poklicna izpostavljenost (umetnim in naravnim virom) ter izpostavljenost v zdravstvu pa sta predstavljeni v 4. poglavju. 3.4.1 Izpostavljenost naravnemu sevanju Povprečna letna efektivna doza zaradi naravnih virov na prebivalca Zemlje je 2,4 mSv. Ponekod na Zemlji je le 1 mSv, ponekod pa presega celo 10 mSv na leto. V Sloveniji je bila povprečna letna doza zaradi naravnih virov sevanja okoli 2,5—2,8 mSv na prebivalca. Višje vrednosti se nanašajo na območja z ugotovljenimi povišanimi koncentracijami radona v bivalnem in delovnem okolju. Na podlagi podatkov o zunanjem sevanju ter o koncentracijah radona v stanovanjih in na prostem lahko ocenimo, da največ sevanja, približno 50 %, prispeva notranje obsevanje, ki je posledica inhalacije (vdihavanja) radona in njegovih potomcev (1,2—1,5 mSv letno) v stanovanjskih zgradbah. Vnos radioaktivnosti s hrano in vodo predstavlja okrog 0,4 mSv letne doze. Letna efektivna doza zunanjega sevanja, ki izvira iz radioaktivnosti tal, gradbenega materiala v zgradbah in iz kozmičnega sevanja, je v Sloveniji 0,8—1,1 mSv. 3.4.2 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) je v letu 2012 nadaljevala izvajanje vladnega programa sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja, ki je bil sprejet leta 2006. Največji poudarek je bil ponovno na ugotavljanju izpostavljenosti zaradi radona, ker je ta žlahtni radioaktivni plin večinoma glavni vir naravnega sevanja v bivalnem in delovnem okolju ter v povprečju prispeva več kakor polovico efektivne doze, ki jo prejmemo od vseh naravnih virov ionizirajočih sevanj. V prostore prodira predvsem iz zemeljskih tal skozi razne odprtine, kakor so na primer jaški, odtoki, špranje ali razpoke. V okviru programa so bile izvedene meritve koncentracije radona in njegovih potomcev v skupno 89 prostorih v 65 objektih, večinoma v vrtcih in šolah. Na podlagi rezultatov meritev in časa zadrževanja v prostorih objektov so bile ocenjene efektivne doze za zaposlene in otroke. Sedem ocenjenih letnih doz je preseglo mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 15 mSv. V 26 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 17 primerih med 1 in 2 mSv, v 39 primerih pa nižje od 1 mSv. URSVS je v letu 2012 opravila šest poglobljenih inšpekcijskih pregledov pri zavezancih, ki upravljajo objekte s povečano vsebnostjo radona. V enem primeru je bila izdana odločba, s katero se odrejajo ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti sevanju, zavezanec pa je objekt v letu 2012 že saniral. 3.4.3 Doza sevanja na prebivalstvo zaradi človekove dejavnosti Povišane doze sevanja, ki so posledica rednega obratovanja jedrskih in sevalnih objektov, praviloma prejema le lokalno prebivalstvo. Izpostavljenost posameznih skupin prebivalstva, ki izvira iz radioaktivnih izpustov iz teh objektov, je opisana v poglavju 3.3 o obratovalnem monitoringu. Preglednica 8 prikazuje letne prejete doze sevanja za najbolj obremenjene odrasle posameznike iz referenčnih skupin prebivalstva za vse obravnavane objekte. Za primerjavo je 39 navedena tudi povprečna letna doza sevanja na prebivalca zaradi splošne radioaktivne kontaminacije (jedrski poskusi in černobilska nesreča). Največje obremenitve posameznikov so v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu in so ocenjene na največ 5 % naravne izpostavljenosti v Sloveniji. Nikakor pa obsevanost posameznikov iz prebivalstva ne presega vrednosti doz, določenih z upravnimi omejitvami. Prebivalstvo je obsevano tudi zaradi drugih dejavnosti. Tu gre predvsem za obsevanost zaradi odloženih snovi s povečano radioaktivnostjo, nastalih kot posledica preteklih industrijskih ali rudarskih dejavnosti. Te so bile večinoma povezane z rudarjenjem in predelavo rudnin, ki vsebujejo primesi urana ali torija. Preglednica 8: Obremenitev odraslih posameznikov iz prebivalstva zaradi obratovanja objektov in zaradi splošne kontaminacije leta 2012 Vir sevanja Letna doza [mSv] Upravno določena mejna doza [mSv] Rudnik Žirovski vrh 0,099 0,300* Černobil in jedrski poskusi 0,0089 / NEK < 0,0003 0,050** Raziskovalni reaktor TRIGA 0,00002 0,050 Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov 0,00002 0,100 * Omejitev po končani ureditvi odlagališč. ** Zaradi radioaktivnih izpustov. 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU Zaradi poklicne izpostavljenosti lahko posamezniki prejmejo precejšnje doze ionizirajočega sevanja. Izvajalec sevalne dejavnosti mora zato delovne postopke optimizirati tako, da so doze ionizirajočega sevanja, ki jih prejmejo delavci, tako nizke, kakor je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov (angl. As Low as Reasonably Achievable — ALARA). Izpostavljeni delavci morajo biti pod rednim zdravstvenim nadzorom in ustrezno usposobljeni, delodajalec pa mora zagotoviti, da se za vsakega delavca oceni doza ionizirajočega sevanja, ki jo je prejel pri svojem delu. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) vodi centralno evidenco prejetih doz sevanja, v katero pooblaščeni izvajalci dozimetrije mesečno poročajo o izmerjenih zunanjih dozah za vse izpostavljene delavce. O ocenjeni interni dozi zaradi izpostavljenosti radonu poročajo polletno ali letno. Pooblaščeni izvajalci osebne dozimetrije so bili leta 2012 ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d., Institut »Jožef Stefan« in NEK ter ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d., za ugotavljanje izpostavljenosti zaradi radona v kraških jamah in rudnikih. V evidenci je 11.897 oseb, vključno s tistimi, ki so v preteklih letih prenehali delati z viri ionizirajočih sevanj. Leta 2012 so na ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. d., merili prejete doze sevanja za 3.850 delavcev, na Institutu »Jožef Stefan« za 911 in v NEK za 1.160 izpostavljenih delavcev. NEK je izvajala dozimetrijo za 438 svojih in 722 zunanjih delavcev, ki so v povprečju1 prejeli po 0,79 mSv. V drugih dejavnostih je bila največja povprečna letna prejeta efektivna doza zaradi zunanjega sevanja pri delavcih v industrijski radiografiji 1,43 mSv, povprečna doza v zdravstvu pa je bila 0,30 mSv, od tega najvišja pri delavcih v nuklearni medicini, in sicer 0,83 mSv. Leta 2012 so najvišjo skupno (kolektivno) dozo zaradi zunanjega sevanja prejeli delavci v NEK (870 človek mSv), na drugem mestu so delavci v zdravstvu (359 človek mSv). Skupne doze v industriji so bile 72 človek mSv. Od leta 2010 so v evidenco vključene doze delavcev, ki opravljajo remontna dela v jedrskih elektrarnah v tujini, ter doze za člane letalskih posadk podjetja Adria Airways, ki so izpostavljeni kozmičnemu sevanju med poleti. V letu 2012 je v tujini 18 delavcev prejelo skupno dozo 44 človek mSv ali v povprečju 2,45 mSv. Ta skupina delavcev tudi sicer prejme najvišje individualne doze zaradi zunanjega sevanja. Delavci, ki opravljajo remontna dela v nuklearnih elektrarnah v tujini, namreč sodelujejo tudi pri remontnih delih v NEK in izvajajo industrijsko radiografijo. V preglednici 9 so njihove doze upoštevane v različnih kategorijah, zato skupne individualne doze niso razvidne. Najbolj izpostavljen posameznik v tej skupini je prejel letno dozo 10 mSv, še sedem delavcev pa letne doze med 5 in 10 mSv. Pri letalskih prevozih je bilo izpostavljenih 230 delavcev, ki so prejeli povprečno 1,01 mSv. Skupna doza je bila 228 človek mSv. Najvišje doze prejmejo delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni radonu in njegovim potomcem. V kraških jamah je leta 2012 od 139 turističnih delavcev 29 oseb prejelo efektivno dozo od 5 do 10 mSv, devet oseb dozo od 10 do 15 mSv, nobena oseba pa ni prejela doze, ki bi presegla 15 mSv. Najvišja posamezna doza je bila 13,6 mSv. Skupna doza je bila 518 človek mSv, povprečna doza pa 3,75 mSv. Turistični delavci v kraških jamah so sevanju najbolj izpostavljena skupina delavcev v Sloveniji. 1 Vse povprečne doze v tem poglavju so preračunane na število delavcev, ki so prejeli doze nad ravnjo detekcije. Izsledki projekta ugotavljanja izpostavljenosti posameznikov v turističnih jamah, ki ga je financirala URSVS, kažejo, da so doze delavcev v kraških jamah zaradi izpostavljenosti radonu, ocenjene po metodologiji ICRP 65 (International Commission for Radiation Protection), podcenjene. Zaradi večjega deleža nevezanih radonovih potomcev v zraku kraških jam bi morali glede na omenjeno študijo upoštevati približno dvakrat večji dozni faktor oziroma metodologijo po ICRP 32. V tem poročilu so navedene prejete doze za turistične delavce v kraških jamah ocenjene po metodologiji ICRP 32. Te so dvakrat višje, kakor bi bile po metodologiji iz ICRP 65. V rudniku Žirovski vrh je osem delavcev prejelo kolektivno dozo 0,7 človek mSv, oziroma povprečno 0,1 mSv. Porazdelitev števila delavcev po prejetih dozah v posameznih panogah prikazuje preglednica 9. Preglednica 9: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz sevanja (mSv) 0-ND ND30 Skupaj NEK 61 798 293 8 0 0 0 0 1.160 industrija 368 72 17 3 0 0 0 0 460 zdravstvo in veterinarstvo 2.361 1.119 84 1 0 0 0 0 3.565 letalski poleti 5 68 157 0 0 0 0 0 230 radon 1 39 69 29 9 0 0 0 147 drugo 467 250 16 3 0 0 0 0 736 Skupaj 3.263 2.346 636 44 9 0 0 0 6.298 ND — raven detekcije E — efektivna doza ionizirajočega sevanja v mSv, ki jo je prejel izpostavljeni delavec Usposabljanje izpostavljenih delavcev Izobrazba delavcev, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, ustreza predpisom. Ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti v zvezi z nepravočasnim obnavljanjem znanja iz varstva pred ionizirajočimi sevanji. Za usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje znanja skrbita pooblaščeni organizaciji Institut »Jožef Stefan« in ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d. Usposabljanje iz varstva pred ionizirajočimi sevanji je v letu 2012 opravilo 1.681 oseb. Usmerjeni zdravstveni pregledi Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so opravili zdravniki v petih pooblaščenih organizacijah: - Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, Ljubljana, - ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. d., Ljubljana, - Aristotelu, d. o. o., Krško, - Zdravstvenem domu Krško in - Zdravstvenem domu Škofja Loka. Od 2.821 pregledanih delavcev jih 2.514 izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delo z viri ionizirajočih sevanj, 273 jih izpolnjuje zahteve z omejitvami, 16 jih začasno ne izpolnjuje zahtev, dva delavca ne izpolnjujeta zahtev in je bilo zanju predlagano drugo delo, en delavec zahtev ne izpolnjuje, v 15 primerih pa ocene ni bilo mogoče podati. Diagnostične referenčne ravni pri diagnostičnih radioloških posegih Izvedba rentgenskih preiskav v skladu z dobro radiološko prakso vodi do radiograma, ki vsebuje vse potrebne podatke za postavitev prave diagnoze ob najnižji izpostavljenosti pacientov. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji je leta 1996 predstavila koncept diagnostičnih referenčnih ravni (DRR) in s tem spodbudila optimizacijo radioloških posegov. Raven izpostavljenosti pacientov pri izbrani preiskavi na posameznem radiološkem oddelku oziroma ob uporabi posamezne rentgenske naprave lahko ocenimo s primerjavo med povprečno izpostavljenostjo na tem oddelku oziroma napravi in vrednostjo DRR, pridobljeno na podlagi ustreznih regionalnih ali lokalnih podatkov. Uporaba DRR vpliva na zmanjšanje izpostavljenosti in prispeva k dobri radiološki praksi, pri čemer je njihova uporaba učinkovitejša ob uporabi nacionalnih vrednosti DRR. Tako so bile po obsežnem petletnem zbiranju podatkov o izpostavljenosti pacientov pri rentgenskih preiskavah v Sloveniji v letu 2006 predstavljene DRR za petnajst rentgenskih preiskav. Zaradi sprememb v tehnologiji in strokovnih smernicah pa je treba diagnostične referenčne ravni redno posodabljati. Tako je v letu 2012 URSVS nadaljevala zbiranje podatkov o izpostavljenosti pacientov, na njihovi podlagi pa namerava nacionalne vrednosti DRR v bližnji prihodnosti posodobiti. Raven izpostavljenosti za posamezno rentgensko napravo ali skupino teh naprav se pri izdaji potrebnih dovoljenj in potrdil za izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanja v zdravstvu primerja z DRR. Če povprečna izpostavljenost pacientov za posamezno preiskavo presega DRR, upravni organ zahteva optimizacijo radiološkega posega. V nuklearni medicini se namesto diagnostičnih referenčnih ravni uporabljajo priporočene aktivnosti apliciranega radioizotopa. Zaradi majhnega števila oddelkov nuklearne medicine v Sloveniji razvoj nacionalnih vrednosti ni smiseln, temveč se uporabljajo mednarodna priporočila (pretežno priporočila Evropske zveze za nuklearno medicino — ENMA) ob upoštevanju tehničnih značilnosti posamezne slikovne naprave. URSVS tipične vrednosti aplicirane aktivnosti preverja v postopku odobritve programa radioloških posegov, v letu 2011 pa je v okviru projekta Dose DataMed 2 izvedla tudi sistematičen pregled tipičnih vrednosti aplicirane aktivnosti za vse pomembnejše preiskave na vseh sedmih oddelkih nuklearne medicine. 4.1 Izpostavljenost pacientov pri radioloških posegih V letu 2012 je URSVS izvajala še zadnje dejavnosti v okviru projekta Evropske komisije Dose Datamed2, v katerem je Slovenija sodelovala kot »preizkusna država« in prejela strokovno pomoč. V okviru navedenega projekta je URSVS izvedla prvo sistematično ocenjevanje izpostavljenosti prebivalstva zaradi medicinske uporabe ionizirajočega sevanja. To je bil izjemno zahteven projekt, ki je vključeval oceno števila izvedenih radioloških posegov po posameznih vrstah posegov in oceno izpostavljenosti pacientov pri teh posegih. Zaradi zelo omejenih razpoložljivih sredstev je URSVS izbrala najpreprostejši pristop. Ta temelji na oceni izpostavljenosti zaradi dvajsetih radioloških preiskav, ki največ prispevajo k skupni izpostavljenosti prebivalstva, ter oceni izpostavljenosti zaradi diagnostičnih posegov v nuklearni medicini. Število izvedenih posegov je bilo ocenjeno na podlagi vprašalnika, poslanega vsem slovenskim institucijam, ki te posege opravljajo, obsevanost pacientov pri posameznih vrstah posegov pa na podlagi podatkov iz programov radioloških posegov. Rezultati projekta kažejo, da v povprečju prebivalec Slovenije zaradi diagnostičnih medicinskih posegov prejme efektivno dozo približno 0,7 mSv, k čemur okoli 60 % prispeva računalniška tomografija, približno 10 % pa preiskave v nuklearni medicini. 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM V Sloveniji nastajajo visokoradioaktivni odpadki kot izrabljeno jedrsko gorivo v NEK in raziskovalnem reaktorju TRIGA. Največ nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (prostorninsko več kakor 95 %) nastane zaradi obratovanja NEK, drugi pa nastajajo v zdravstvu, industriji in pri raziskovalnih dejavnostih. Posebna skupina radioaktivnih odpadkov so izrabljeni zaprti viri radioaktivnega sevanja. Nastajajo pri majhnih uporabnikih in so skladiščeni v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju. 5.1 Izrabljeno jedrsko gorivo in radioaktivni odpadki v NEK 5.1.1 Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom Vse izrabljeno gorivo v NEK je shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo, ki ima na razpolago 1.694 celic. Spomladi 2012 je potekal redni remont (sveže gorivo je prišlo v NEK konec leta 2011). Ob koncu leta 2012 je bilo v bazenu za izrabljeno gorivo shranjenih 1.041 gorivnih elementov, upoštevajoč tudi vsebnik z gorivnimi palicami (»rekonstitucija«). Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK sta prikazani na sliki 19. CT»CT»(T»(T»(T»(T»(T»(T»(T»(T»(T»(T»(T»(T»(T»(T»(T»0000000000000 tHtHtHtHtHtHtHtHtHtHtHtHtHtHtHtHtH(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N Leto Slika 19: Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK 5.1.2 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki V zadnjih letih je bila prostornina nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v NEK zmanjšana z metodami, kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje. Ob koncu leta 2012 je znašala 2.262 m3 s skupno aktivnostjo sevalcev gama 2,04-1013Bq in skupno aktivnostjo sevalcev alfa 2,64-1010 Bq. Od tega je leta 2012 nastala prostornina trdnih odpadkov, ki ustreza 118 standardnim sodom s skupno aktivnostjo sevalcev beta in gama 8,74^10n Bq in skupno aktivnostjo sevalcev alfa 3,39^108 Bq. Na sliki 20 je prikazana skupna prostornina odpadkov v skladišču radioaktivnih odpadkov v NEK. S slike je razvidno občasno zmanjšanje prostornine zaradi stiskanja, superkompaktiranja, sežiga in taljenja. Zmanjšana rast nastajanja radioaktivnih odpadkov po letu 1995 je posledica uvedbe sistema za sušenje koncentrata izparilnika in izrabljenih smol ionskih izmenjalnikov. Leta 2006 je NEK začela sproti superkompaktirati radioaktivne odpadke z lastnim superkompaktorjem, ki je nameščen v skladišču. Leta 2012 je bilo stisnjenih 10 paketov na novo nastalih odpadkov z oznako ostali. Superkompaktirani radioaktivni odpadki so bili shranjeni v cevasti vsebnik TTC. Odpadke, namenjene za sežig in taljenje, izločijo in zaradi pomanjkanja prostora ob superkompaktorju začasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo. Leta 2012 je bilo na sežig poslanih 250 paketov gorljivih radioaktivnih odpadkov. iHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiH(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N Leto Slika 20: Prostornina radioaktivnih odpadkov v skladišču NEK Kratice, uporabljene na sliki 20, so v skladu s centralno evidenco radioaktivnih odpadkov: SUP — superkompaktiranje paketov v letih 1995/96 in od 2006 do 2012, SZG - odvoz odpadkov na sežig v Švedsko v letih 1998, 2001, 2005, 2009, TAL — taljenje odpadkov leta 2005 in STI — prva kampanja stiskanja radioaktivnih odpadkov leta 1988/89. 5.2 Radioaktivni odpadki na Institutu »Jožef Stefan« Pri delovanju reaktorja, delu v vročih celicah in delu v nadzorovanem območju Odseka za znanosti o okolju je leta 2012 nastalo skupaj približno 400 litrov radioaktivnih snovi, ki so jih ob koncu leta shranjevali v vroči celici. V letu 2012 je nastalo za 200 litrov več odpadkov kot v prejšnjih letih, saj so bili zamenjani ionski izmenjevalniki. Služba za varstvo pred ionizirajočim sevanjem IJS jih namerava kot odpadke predati ARAO, da jih shrani v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju (CSRAO). Pri dekontaminaciji in razgradnji objektov, namenjenih predelavi uranove rude, je v letih od 2005 do 2007 nastalo za 31 sodov odpadnih snovi, kontaminiranih z naravnimi radionuklidi. Del teh snovi, in sicer 12 sodov je bilo že v februarju 2010 oddanih v CSRAO. Nad delom preostalih snovi (12 sodov) je IJS v juniju 2011 opustil nadzor z odložitvijo na odlagališče komunalnih odpadkov, za kar je URSJV izdala odločbo o pogojni opustitvi nadzora. Ker kovinskih predmetov in lesa ni bilo dovoljeno odlagati na odlagališče komunalnih odpadkov, je preostalih sedem sodov še vedno shranjenih na lokaciji Reaktorskega centra v Brinju. 5.3 Radioaktivni odpadki v zdravstvu Onkološki inštitut v Ljubljani ima kot največji uporabnik radioaktivnega joda (131I) urejene ustrezne zadrževalnike za zmanjšanje aktivnosti tekočih odpadnih vod. Izpraznijo jih po predhodni meritvi specifične aktivnosti, ki jo opravi pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji. Zadrževalnike izpraznijo približno vsake štiri mesece. Začasno shranjevanje radioaktivnih odpadkov je ustrezno urejeno tudi v novih prostorih Onkološkega inštituta. Radioaktivne vire, ki jih prenehajo uporabljati, vrnejo proizvajalcu ali jih oddajo v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju. Radioaktivne odpadke s kratkoživimi viri sevanja začasno shranijo v posebnem prostoru do opustitve nadzora, potem pa jih odložijo kot navadne odpadke. Klinika za nuklearno medicino Kliničnega centra Ljubljana še nima sistema za zadrževanje odpadnih vod. Gradnjo novih prostorov z ustrezno urejenim zadrževanjem odpadnih vod načrtuje ob obnovi Kliničnega centra. Druge bolnišnice v Sloveniji imajo samo ambulantno zdravljenje in bolnik takoj po prejeti terapevtski dozi odide domov, zato zadrževalniki niso potrebni. 5.4 Gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki 5.4.1 Gospodarska javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev Za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki je pristojna Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Javna služba vključuje: — prevzem radioaktivnih odpadkov pri malih povzročiteljih, ob morebitnih nesrečah in kadar povzročitelja ni mogoče ugotoviti in določiti, — prevažanje, obdelavo za skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov, skladiščenje in odlaganje, — ravnanje s prevzetimi radioaktivnimi odpadki na predpisani način in — upravljanje CSRAO v Brinju. V letu 2012 je ARAO v okviru gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev zagotavljala reden in nemoten prevzem radioaktivnih odpadkov na kraju nastanka, njihov prevoz, obdelavo in pripravo za skladiščenje in odlaganje ter upravljanje CSRAO, kar je podrobneje že opisano v poglavju 2.1.3. Pri obdelavi radioaktivnih odpadkov ARAO lahko samostojno uporablja prostore objekta vroče celice (OVC), v katerih so v prvi fazi obdelali in pripravili ionizacijske javljalnike požara. Obdelanih je bilo približno 2,3 m3 ionizacijskih javljalnikov požara, iz katerih je nastalo okoli 130 litrov radioaktivnih odpadkov in dva 210-litrska soda kontaminiranih ohišij, za katera se načrtuje pogojna opustitev nadzora. Pri obdelavi je nastalo 8 sodov (1,68 m3) neradioaktivnih odpadkov, za katere je pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji ugotovil, da ustrezajo pogojem za brezpogojno opustitev nadzora. O nameravanih opustitvah je bila obveščena URSJV. 5.4.2 Zamude pri načrtovanju odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v prostoru (NSRAO) Za ARAO in Slovenijo je bil pomemben dosežek sprejetje uredbe o državnem prostorskem načrtu za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško v letu 2009. Z njeno objavo 31. 12. 2009 je bilo končano umeščanje odlagališča v prostor. Na žalost se od takrat zadeve premikajo izredno počasi. Tudi v letu 2012 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ni potrdilo investicijskega programa prihodnjega odlagališča, ARAO je bil zaprošen za njegovo revizijo in zato ni mogel nadaljevati potrebnih dejavnosti. Niso se še začela odkupovati zemljišča, niso bile naročene dodatne terenske raziskave, prav tako se še ni začela priprava presoje vplivov na okolje in varnostnega poročila odlagališča. Začetek obratovanja odlagališča se zato odmika v prihodnost. Po ocenah ob koncu leta 2012 ga ne bo mogoče zgraditi pred letom 2019. Z odlašanjem in zavlačevanjem izgradnje odlagališča se v resne težave postavlja Nuklearno elektrarno Krško. Ker se njeno skladišče NSRAO polni, bo morala za zagotovitev normalnega obratovanja v naslednjih letih poiskati začasne rešitve. V letu 2012 ni bil potrjen II. del Programa dela ARAO, ki med drugim zajema finančne vire za izvajanje projekta odlagališča NSRAO. ARAO je pripravil Investicijski program, revizija 2, in ga predložil Ministrstvu za infrastrukturo in prostor v potrditev. ARAO je bil 28. 12. 2012 zaprošen za njegovo revizijo. Glede na potrebe in načrtovane dejavnosti je bil noveliran in podrobno pripravljen terminski plan dejavnosti do pridobitve gradbenega dovoljenja. Potekale so priprave na razpis za izvajanje projektantskih storitev. Izveden je bil razpis za izvajalca terenskih raziskav, ki pa ni bil zaključen. Pristojnemu ministrstvu je ARAO v letu 2012 ponovno predložil predlog sklepa za upravljanje državnega premoženja, ki ga sprejme Vlada RS. Nadaljevale so se priprave na odkup zemljišč, ki so potrebna za uresničitev projekta odlagališča NSRAO. Pripravljena je analiza lastniške strukture za celotno območje za odlagališče NSRAO, ki je podlaga za odkup zemljišč in sklepanje služnosti. V okviru projekta se je nadaljeval kontinuiran monitoring podzemne vode. Izdelana študija Pregled in priprava parametrov za pripravo modela biosfere bo podlaga za pripravo modela biosfere v prihodnje. Model bo uporabljen za izračun dozne obremenitve predstavnikov kritične skupine prebivalstva. Na področju varnostnih analiz in meril sprejemljivosti so se nadaljevala in končala dela 1. faze projekta. Na podlagi idejnega projekta, rezultatov terenskih raziskav in karakterizacije odpadkov so bile narejene nove varnostne analize in merila sprejemljivosti. Glede na lokacijo in način odlaganja (pripovršinski silosi) so bili izbrani scenariji oziroma dogodki, ki se lahko na odlagališču zgodijo med samim obratovanjem in po njegovem zaprtju. Na podlagi tega so bili pripravljeni konceptualni, matematični in računalniški modeli, s katerimi so izvedeni preračuni za dokazovanje varnosti. Rezultati so potrdili, da sta lokacija in izbrani koncept odlaganja ustrezna, saj so ocenjeni vplivi manjši od vplivov, dovoljenih za objekt, kot je odlagališče NSRAO. V okviru projekta so bila pripravljena nova merila sprejemljivosti, ki so nadgradnja predhodnega dela ter so pripravljena glede na izbrano lokacijo in izbrano tehnologijo odlaganja. Zaključeni sta recenzija vseh poročil varnostnih analiz in meril sprejemljivosti in revizija 2 Funkcionalne analize za odlagališče NSRAO. v 5.5 Odprava posledic rudarjenja v rudniku Žirovski vrh Posledice rudarjenja v rudniku Žirovski vrh se odpravljajo od leta 1992. Od tedaj so bili uspešno razgrajeni obrat za predelavo uranove rude, jamski objekti in spremljajoči objekti. Večina tehničnih del na obeh odlagališčih je bila uspešno zaključena, na žalost pa nestabilni plaz pod odlagališčem Boršt preprečuje, da bi odlagališče zaprli. Potrebna je sanacija plazu. Hribina pod hidrometalurško jalovino na odlagališču se kljub izvedenim sanacijskim delom na odlagališču premika bolj, kakor je sprejemljivo glede na opredelitev v varnostnem poročilu. RŽV, d. o. o., je v letu 2012 izvajal tekoče dejavnosti na obeh odlagališčih: vzorčenje, meritve, nadzor nad stanjem, vzdrževanje površin in infrastrukture, zbiranje in arhiviranje podatkov, vodenje zbirke podatkov, izdelavo poročil za upravne organe ipd. Vzdrževalna dela so vključevala čiščenje kanalet za odvod meteornih voda na obeh odlagališčih, čiščenje podrasti ob odlagališčih in infrastrukturnih objektih ter košnjo trave na odlagališčih in ob njih (slika 21). Slika 21: Čiščenje usedline merilnega mesta po deževju (levo) in čiščenje podrasti ob varovalni ograji Boršt (desno) Opravljali so nadzor nad stanjem končno urejenih rudniških objektov, ki je bil poostren na zahtevo rudarskega inšpektorja, saj kamninska podlaga odlagališča in z njo tudi odlagališče Boršt še vedno drsita in se ne umirjata. Zahteva inšpekcije po dokončanju rudarskega projekta, to je izvedbi interventnih drenažnih ukrepov za znižanje nivoja podtalnice po rudarskem projektu, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bila izpolnjena. V drenažnem rovu pod odlagališčem Boršt so nadzirali stanje betonske obloge na prehodu rova skozi plazino, delovanje drenažnih vrtin ter spremljali premikanje odlagališča z ekstenziometrom v rovu. Na ekstenziometru je bil v maju, ob potresu v Furlaniji - Julijski krajini, odčitan premik 9 mm. Premiki odlagališča Boršt na površini so se stalno spremljali s sistemom GPS. O tem so redno obveščali Inšpekcijo za energetiko in rudarstvo ter URSJV. Spremljanje stabilnosti odlagališč Jazbec in Boršt je pomembna dejavnost nadzora nad odlagališčema. Po končni ureditvi obeh odlagališč in prenehanju izvajanja del na območju postavljenih geodetskih mrež kontrolnih točk za spremljanje stabilnosti so bile ustvarjene razmere za stalno (on-line) spremljavo s sistemom GPS prek satelitov in kakovostno občasno geodetsko spremljavo, ki v letu 2012 zaradi pomanjkanja sredstev ni bila izvedena. Ker RŽV, d. o. o., ni prejemal proračunskih sredstev, je v prvi polovici leta za izvajanje rednih dejavnosti porabil lastna finančna sredstva, ki bi jih sicer moral nameniti za plačilo nadomestila za omejeno rabo zemljišč Občini Gorenja vas - Poljane. Pogodba o začasnem financiranju dejavnosti je bila podpisana šele 31. 5. 2012, prvo nakazilo proračunskih sredstev pa izvedeno julija. Zaradi težav s financiranjem del monitoringa, predviden z varnostnima poročiloma za obe odlagališči, ni bil izveden. Ne glede na zmanjšanje izvajanja radiološkega monitoringa se je iz pridobljenih rezultatov dala oceniti obsevanost posameznika iz prebivalstva. Podrobnosti izvajanja monitoringa so opisane v poglavju 3.3.3. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je 31. 12. 2012 s prerazporeditvijo sredstev na svojih proračunskih postavkah zagotovilo financiranje nekaterih zapadlih obveznosti in zakonsko predpisanih dejavnosti RŽV, d. o. o. RŽV, d. o. o., je v juniju 2011 zaprosil URSJV za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališča Jazbec. V postopku izdaje dovoljenja je bila opravljena ustna obravnava in do konca leta 2012 izvedene vse dopolnitve varnostnega poročila. URSJV bo v omenjenem postopku odločila tudi o prenehanju statusa sevalnega objekta in na podlagi sklepa vlade izdala odločbo o objektu državne infrastrukture. Sklep vlade je bil izdan 20. 12. 2012. Ob koncu leta 2012 dovoljenje za zaprtje in odločba o objektu državne infrastrukture še nista bila izdana. ARAO bo po pridobitvi ustreznih dovoljenj prevzel izvajanje obvezne gospodarske javne službe dolgoročnega nadziranja in vzdrževanja odlagališča. URSVS je v letu 2012 potrdila spremembo ocene varstva izpostavljenih delavcev za odlagališče rudarske jalovine Jazbec. 5.6 Sklad za razgradnjo NEK Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju: sklad) je bil ustanovljen na podlagi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK (v nadaljevanju: zakon o skladu). V letu 2004 je bil dokončan Program razgradnje NEK in odlaganja nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva, ki je določil višino prispevka. Vlada RS se je s programom seznanila na 93. redni seji 7. 10. 2004, potrjen pa je bil 4. 3. 2005 na 7. seji meddržavne komisije za spremljanje pogodbe med vladama Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Tako od aprila 2005 ELES GEN, d. o. o. (julija 2006 se je s spremembo akta o ustanovitvi družba preimenovala v GEN energija, d. o. o.), vplačuje v sklad prispevek za razgradnjo v višini 0,003 EUR za kWh dobavljene električne energije. Sklad od leta 1998 financira Program dela ARAO, in sicer projekte, ki se nanašajo na ravnanje z NSRAO. V letu 2012 je sklad plačal ARAO 3,9 mio. EUR, kar je za 4,2 % manj kot v letu 2011. V obdobju od 1998 do konca leta 2012 je sklad skupno financiral dejavnosti, ki jih izvaja ARAO, v višini 26,04 mio. EUR. Na podlagi 11. člena Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta je sklad zavezanec za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora. V letu 2012 je bilo posavskim občinam Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki in Kozje skupaj plačanega za 2,8 mio. EUR nadomestila za omejeno rabo prostora zaradi jedrskega 49 objekta. V vseh letih skupaj od 2004 do 2012 je bilo občinam iz naslova nadomestila plačanih 20,8 mio. EUR. Prispevek se obračunava na podlagi obračuna polovice celotne proizvedene količine električne energije v NEK. Sklad je upravičen do prispevka za razgradnjo in odlaganje radioaktivnih odpadkov v višini 0,003 EUR/kWh. Zavezanec za plačilo prispevka je GEN energija, d. o. o. Gen energija, d. o. o., je v letu 2012 plačala 7,9 mio. EUR prispevka za razgradnjo ter s tem v celoti in v dogovorjenih rokih poravnala vse svoje obveznosti do sklada iz naslova prispevka za razgradnjo. V primerjavi z letom 2011 je bilo plačanih za 11,2 % manj sredstev. V vseh letih svojega obstoja je sklad od NEK in GEN energije, d. o. o, skupaj prejel za 144,5 mio. EUR vplačil. Dejanska sestava naložb konec leta 2012 je nekoliko odstopala od predvidene, in sicer pri naložbah v podjetniške obveznice 0,66 odstotne točke in pri naložbah v bančno-finančne obveznice, kjer je dejanski delež odstopal od predvidenega (spodnja meja razpona), za 0,03 odstotne točke. Razlog za odstopanje pri podjetniških in bančno-finančnih obveznicah je znižanje vrednosti nekaterih obveznic v portfelju in pa to, da sklad sredstva od odprodaje obveznic ni nadomeščal z naložbami v posamezne podjetniške obveznice, temveč z naložbami v vzajemne sklade in ETF-je v istem naložbenem razredu. Sestava naložb sklada konec leta 2012 se v primerjavi s sestavo ob koncu leta 2011 najbolj razlikuje v razredu državnih vrednostnih papirjev, in sicer se je delež povečal za 11,52 odstotne točke. Na dan 31. 12. 2012 je imel sklad 160.345.569,01 EUR finančnih naložb v vrednostne papirje: 23,76 % sredstev je bilo naloženih pri bankah v obliki depozitov, potrdil o vlogi, MM-skladov, 40,06 % v državnih obveznicah, 13,08 % v obveznicah, ki so v 100-odstotni državni lasti, 4,34 % v podjetniških nefinančnih obveznicah, 4,97 % v podjetniških finančnih obveznicah, 6,07 % v obvezniških skladih, 6,17 % v vzajemnih skladih (delniški in mešani skladi) in ETF, 1,55 % v delnicah. V naložbeni politiki za leto 2012 je sklad NEK načrtoval predvsem naložbe v obveznice, depozite in bančna potrdila o vlogi. V letu 2012 je sklad ustvaril 14 mio. EUR prihodkov, kar je na ravni načrtovanega. V primerjavi z letom 2011 so bili prihodki nižji za 3,36 %. Odhodki so znašali 7 mio. EUR in so bili za 17,88 % nižji od načrtovanih in za 2,13 % nižji kot v letu 2011. Sklad je dosegel presežek prihodkov nad odhodki, in sicer v višini 7 mio. EUR, kar je za 28,44 %, več kot je bilo načrtovano. Sklad je imel v letu 2012 za 82,3 mio. EUR prejetih vračil danih posojil (zapadle in prodane naložbe) in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Prejeta vračila danih posojil in sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev, so na ravni načrtovanih. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev so znašala 89,3 mio. EUR, kar je za 7 mio. EUR več, kot je bilo vrnjenih posojil. V letu 2012 je donosnost portfelja sklada, ki se izračunava s pomočjo notranje stopnje donosa (IRR), znašala 7,62 %. Stroški upravljanja portfelja glede na višino finančnega portfelja so znašali 0,21 %. 5.7 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki Skupna konvencija se nanaša na varno ravnanje z izrabljenim gorivom v NEK in raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II, na uskladiščene radioaktivne odpadke v NEK, na odpadke iz razgradnje rudnika Žirovski vrh in radioaktivne odpadke malih povzročiteljev, ki so uskladiščeni v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju. Pregledovalni sestanki pogodbenic po tej konvenciji potekajo vsaka tri leta na Dunaju. Ob koncu leta 2012 je bila skupna konvencija zavezujoča za 64 držav pogodbenic, med katerimi je tudi Republika Slovenija. Četrti pregledovalni sestanek pogodbenic, katerega predsedujoči je bil Čang Sun Kang iz Koreje, je potekal od 14. do 23. 5. 2012. Sestanka se je udeležilo 54 delegacij držav pogodbenic. Slovenija je bila skupaj z Moldavijo, Argentino, Ukrajino, Dansko, Češko, Črno goro, Veliko Britanijo, Indonezijo in Avstralijo razporejena v skupino 4, v kateri je delo koordinatorice skupine opravljala dr. Nadja Železnik iz ARAO. Poročilo za Slovenijo, ki ga je leta 2011 pripravila URSJV v sodelovanju z URSVS, ARAO, NEK, d. o. o., Institutom »Jožef Stefan«, RŽV, d. o. o., Kliničnim centrom — Kliniko za nuklearno medicino in Onkološkim inštitutom Ljubljana, ter njegova predstavitev sta bila dobro sprejeta. Ugotovljeno je bilo, da je Slovenija predložila razumljivo poročilo in predstavila vsa bistvena vprašanja varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, vključno z opisom ukrepov, ki se izvajajo na podlagi naukov po nesreči v Fukušimi. Trenutno stanje v državi je dobro nadzorovano. Slovenija bo na naslednjem, petem pregledovalnem sestanku, ki bo maja 2015, morala poročati o: - izdaji ustreznih dovoljenj, gradnji in obratovanju prihodnjega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, - pripravi revizije Nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, - potrditvi revizije Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, - zaprtju odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt in - dogovoru s Hrvaško o odlaganju radioaktivnih odpadkov. 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE Zelo pomemben del zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti je pripravljenost na izredne dogodke. Pristojne organizacije morajo biti ob izrednem dogodku sposobne ukrepati po vnaprej pripravljenih načrtih ukrepanja. Jedrske in radiološke nesreče so izredni dogodki, ki neposredno ogrožajo prebivalce in okolje ter zahtevajo zaščitne ukrepe. Vsak izredni dogodek v splošnem še ne pomeni nastanka nesreče. Lahko pa se zmanjša jedrska ali sevalna varnost, kar tudi zahteva ustrezen odziv pristojnih. Odziv oziroma ukrepanje določa Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči. Glavni nosilec državnega načrta je Uprava RS za zaščitno in reševanje (URSZR), Uprava RS za jedrsko varnost pa ima svetovalno vlogo. 6.1 Uprava RS za jedrsko varnost Za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih na URSJV skrbi Sektor za pripravljenost na izredne dogodke, katerega temeljne naloge so: - zagotavljanje usposobljenosti, kadrovske zasedenosti in odzivnosti Skupine za obvladovanje izrednega dogodka (SID), - zagotavljanje aktualnosti in celovitosti postopkov SID ter - zagotavljanje operativnosti opreme in prostorov za SID. Zagotavljanje sposobnosti ukrepanja URSJV poteka z rednim usposabljanjem članov SID, preverjanjem odzivnosti in vajami, rednim preverjanjem delovanja programske in druge opreme, sodelovanjem v mednarodnih dejavnostih ter rednimi pregledi vseh pripadajočih organizacijskih predpisov in navodil. URSJV je leta 2012 izvedla 78 usposabljanj in testiranj v skupnem trajanju 241 ur s 464 udeleženci oziroma 1.040 človek ur usposabljanj. K usposabljanju se štejejo tudi vaje. URSJV je sodelovala tudi na letni vaji NEK 2012 ter na več mednarodnih vajah ConvEx in ECURIE. Pripravljenost na izredne dogodke je eno tistih področij, ki jih običajno najprej prizadene pomanjkanje sredstev. Če bi imeli dovolj človeških in finančnih virov, bi Sektor za pripravljenost na izredne dogodke okrepili z nekaj novimi sodelavci. Tako bi lahko izvedli ustrezno število usposabljanj in vaj, odziv URSJV na morebitno nesrečno pa bi bil lahko odličen. Zaradi povečanega števila zaposlenih na URSJV bi lahko zagotovili tudi triizmensko delo SID. Sedanja rešitev z 12-urno izmeno je težko izvedljiva za večjo nesrečo, ki bi trajala dalj časa. Povečali bi dejavnosti URSJV na državni ravni ter pomagali URSZR in drugim organizacijam, tako da bi bila pripravljenost na jedrsko ali radiološko nesrečo na ustrezni ravni. Vzpostavili bi satelitske zveze in podatkovni prenos. Med nesrečno se z veliko verjetnostjo pričakuje razpad rednih zvez (npr. omrežje GSM). Zaradi tega je rezerva prek satelitskega omrežja nujna. Nabavili bi novo računalniško opremo, ker celotno delo SID temelji na že dotrajani opremi, in računalniško podprt sistem pozivanja ob aktiviranju SID. Vsem članom SID bi zagotovili službene mobilne telefone ipd. 6.2 Uprava RS za zaščito in reševanje Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) je v letu 2012 vzdrževala, razvijala in zagotavljala pripravljenost za učinkovit odziv sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na jedrske ali radiološke nesreče. V okviru pripravljenosti na jedrske ali radiološke nesreče je v letu 2012 s posameznimi izvajalci nadaljevala usklajevanje načrtov zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči ter načrtov dejavnosti z državnim načrtom. Nadaljevalo se je uresničevanje novega koncepta predhodne razdelitve tablet kalijevega jodida ob jedrski ali radiološki nesreči. Tako so izdelali Načrt razdelitve tablet kalijevega jodida ob jedrski ali radiološki nesrea, ki določa obseg in način predhodne razdelitve tablet kalijevega jodida ter obseg in razdelitev tablet kalijevega jodida ob nesreči. V letu 2013 bodo tablete predhodno dobili prebivalci, stari do 40 let, s stalnim in začasnim prebivališčem na območju 10 km okrog Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ter šole, vrtci in gospodarske družbe na tem območju. Delu intervencijskega osebja na celotnem območju Republike Slovenije, štabom in enotam Civilne zaščite regij in občin pa so bile tablete kalijevega jodida že razdeljene v letu 2012. Za primer uvedbe zaščitnega ukrepa zaužitja tablet kalijevega jodida ob morebitni nesreči so bile tablete za vse prebivalce Republike Slovenije predhodno razdeljene v 19 bolnišnic. V pripravah na predhodno razdelitev tablet kalijevega jodida prebivalcem na območju 10 km okrog NEK je URSZR v sodelovanju z URSJV, Ministrstvom za zdravje, občinama Krško in Brežice ter NEK izvedla posvete na temo jodne profilakse in predhodne razdelitve tablet kalijevega jodida. 6.3 Nuklearna elektrarna Krško Dejavnosti Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na področju pripravljenosti na izredne dogodke so v letu 2012 vključevale usposabljanje, urjenje in vaje, vzdrževanje podpornih centrov, opreme in zvez, posodabljanje Načrta zaščite in reševanja NEK (NZIR NEK), postopkov in druge dokumentacije ter kadrovske popolnitve in zamenjave v organizaciji za morebitni izredni dogodek. Poleg tega je NEK dejavno sodelovala z načrtovalci in izvajalci nalog zaščite in reševanja na lokalni in državni ravni ter z upravnimi organi (URSJV in URSZR). V letu 2012 je mobilna enota NEK izvedla en obhod z mobilno enoto ZVD, d. d., in en obhod z ELME (Mobilni radiološki laboratorij Instituta »Jožef Stefan«), kar je bilo manj kot eno leto prej, ko so bili izvedeni trije taki obhodi. 6.3.1 Letna vaja NEK 2012 Štabno-operativna vaja NEK 2012 je potekala 14. 11. 2012 med 16.00 in 20.00. Na vaji so sodelovali še URSJV, ReCO Brežice in CORS. Namen vaje je bil redno letno preizkušanje celovite pripravljenosti NEK ob izrednem dogodku. Na podlagi scenarija so se preizkusili posamezni elementi v obsegu in s predpostavkami, določenimi v sklepu o izvedbi vaje. Vaja je pokazala ustrezno pripravljenost NEK na obvladovanje izrednega dogodka, ki je bil simuliran. Ugotovljene manjše pomanjkljivosti se odpravljajo v skladu z akcijskim načrtom in na podlagi korektivnega programa NEK. 7 NADZOR NAD SEVALNO IN JEDRSKO VARNOSTJO 7.1 Zakonodaja na področju jedrske in sevalne varnosti Najpomembnejši predpis s področja jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Zakon je bil sprejet leta 2002 (Uradni list RS, št. 67/02 - ZVISJV), prvič je bil dopolnjen leta 2003 (Uradni list RS, št. 24/03 - ZVISJV-A), leta 2004 pa je bil spremenjen in dopolnjen drugič (Uradni list RS, št. 46/04 - ZVISJV-B). V letu 2011 je bil zakon tretjič spremenjen in dopolnjen (Uradni list RS, št. 60/11 - ZVISJV-C). Do konca leta 2011 je bilo na podlagi ZVISJV izdanih 28 predpisov, in sicer sedem uredb vlade, deset pravilnikov ministra, pristojnega za okolje, devet pravilnikov ministra, pristojnega za zdravje, in dva pravilnika ministra, pristojnega za notranje zadeve. Leta 2012 ni bil sprejet noben nov predpis s področja jedrske in sevalne varnosti, na podlagi zakonov nekdanje skupne države pa se uporablja le še del Pravilnika o največjih mejah radioaktivne kontaminacije človekovega okolja in o dekontaminaciji (Uradni list SFRJ, št. 8/87). URSJV pripravlja in na svojih spletnih straneh objavlja tudi praktične smernice kot neobvezujoč dokument, ki je namenjen strankam za lažje in hitrejše uresničevanje njihovih pravic in pravnih koristi. V letu 2012 je uprava sprejela in objavila: - PS 1.03 Vsebina varnostnega poročila za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter pripravljala še dvoje praktičnih smernic, in sicer: - PS 1.02 Obravnava sprememb v sevalnem ali jedrskem objektu in - PS 1.04 Vsebina varnostnega poročila sevalnih ali jedrskih objektov. URSJV je v letu 2012 začela pripravljati tudi resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji (za obdobje 2013-2023). Čeprav Republika Slovenija že ima zakonodajni in upravni okvir na področju jedrske in sevalne varnosti, ki je v največji meri skladen z mednarodnimi standardi, pa ta resolucija izpolnjuje krovno vrzel - temeljno politično usmeritev in zavezanost jedrski in sevalni varnosti kot prednostni nalogi pred vsemi drugimi vidiki uporabe jedrske energije in ionizirajočih sevanj v državi. Z uresničevanjem resolucije in njenih temeljnih načel se zagotavlja zadovoljevanje človekovih gospodarskih, socialnih in drugih potreb po uporabi virov sevanja in miroljubni uporabi jedrske tehnologije, izhajajoč iz omejitev, ki jih postavlja zakonodajni okvir na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti. Ob koncu leta 2012 je bila zaključena strokovna razprava o vsebini, osnutek pa je bil poslan Vladi RS. Predvidoma naj bi bila v letu 2013 sprejeta v Državnem zboru RS. Podrobnejši prikaz že sprejetih podzakonskih aktov in aktov, ki se pripravljajo, je na spletni strani http://www.ursjv.gov.si/si/zakonodaja in dokumenti/. 7.2 Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost URSJV opravlja posebne strokovne, razvojne in upravne naloge ter naloge inšpekcijskega nadzora na področjih sevalne in jedrske varnosti, izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanja (razen v zdravstvu ali veterinarstvu), varstva okolja pred ionizirajočimi sevanji, fizičnega varovanja jedrskih snovi in objektov, neširjenja jedrskega orožja in varovanja jedrskega blaga, spremljanja stanja radioaktivnosti okolja in odgovornosti za jedrsko škodo. Pravno podlago za upravne in strokovne naloge s področja jedrske varnosti in varstva pred sevanji in za inšpekcijski nadzor na tem področju določa zakonodaja, katere podrobnejši prikaz je na spletnih straneh URSJV. V začetku leta 2012 je bilo v URSJV zaposlenih 43 javnih uslužbencev. Med letom se je po opravljenem pripravništvu enemu pripravniku izteklo delovno razmerje za določen čas. Za nadomeščanje daljše bolniške odsotnosti je bila zaposlena ena javna uslužbenka, zato je bilo 43 zaposlenih tudi konec leta 2012. URSJV vse svoje dejavnosti izvaja v skladu s sistemom vodenja, ki je zasnovan na zahtevah standarda ISO 9001:2008 in zahtevah standardov MAAE, ki se nanašajo na sisteme vodenja. Leta 2007 je URSJV sistem vodenja tudi certificirala. V januarju 2012 in januarju 2013 je URSJV uspešno prestala redni letni kontrolni presoji. Certifikacijska hiša na presoji ni ugotovila neskladij in je potrdila, da je uvedeni sistem vodenja skladen s standardom ISO 9001:2008. Certificiranje sistema vodenja v naslednjem triletnem obdobju je vprašljivo zaradi skromnih finančnih sredstev, ki jih ima URSJV na razpolago. Leta 2012 je URSJV tako kot vsa prejšnja leta, vendar pa v zaostrenih finančnih razmerah in zaradi tega z rebalansom proračuna zelo okrnjenih sredstvih, namenjala veliko pozornost izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, da bi tako spremljala in razvijala poklicno pot javnih uslužbencev ter zagotavljala možnosti za izboljšanje strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih. URSJV se zaveda pomena javnosti svojega dela. Ta se zagotavlja z objavo informacij v časopisju, na radiu in televiziji ter seveda na spletnih straneh. Na spletnih straneh URSJV so splošni podatki o upravi, obvestila za javnost, predpisi, pogodbe in standardi s tega področja, letna in druga poročila, informacije o srečanjih, tečajih, projektih in razpisih, ki jih sofinancira Mednarodna agencija za atomsko energijo, podatki o monitoringu radioaktivnosti ter povezave s spletnimi stranmi drugih upravnih organov, organizacij in raziskovalnih centrov. Spletne strani URSJV neprestano posodablja in se trudi, da je raven informacij zanimiva za strokovno, pa tudi laično javnost. Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v jedrskih ali sevalnih objektih opravljajo dela in naloge, za katere je potrebno dovoljenje, je z izpiti v letu 2012 preverjala strokovno usposobljenost obratovalnega osebja NEK (glavnih operaterjev reaktorja, operaterjev reaktorja in inženirjev izmene). Preverjanj usposobljenosti osebja raziskovalnega reaktorja TRIGA (vodja izmene in operater raziskovalnega reaktorja) v tem letu ni bilo. Prvo dovoljenje za operaterja reaktorja NEK je pridobilo šest kandidatov. Dva kandidata sta uspešno opravila preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja za glavnega operaterja reaktorja. Obnovitev dovoljenj za delovno mesto glavnega operaterja reaktorja je uspešno opravilo dvanajst kandidatov, za delovno mesto operaterja reaktorja deset kandidatov in pet kandidatov za delovno mesto inženirja izmene. Vsem kandidatom NEK je URSJV izdala ustrezna dovoljenja. Zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev ter iz tega izhajajočih kadrovskih in finančnih omejitev se pri poslovanju URSJV dolgoročno povečujejo tveganja za neposredno kršenje določil slovenske zakonodaje. Povečana tveganja bi lahko vodila v: 1. večjo verjetnost jedrske ali radiološke nesreče zaradi strokovne podhranjenosti sodelavcev URSJV in nezmožnosti izvedbe ustreznega števila inšpekcij, 2. nezmožnost sodelovanja pri mednarodnem razvoju varnostnih standardov in njihovem prenosu v vsakodnevno prakso v Sloveniji zaradi finančnih omejitev, 3. nezmožnost vzdrževanja in razvoja zakonodajnega okvira na področju jedrske varnosti, 4. zgubo možnosti detekcije in ukrepanja ob povečanju radioaktivnosti v okolju, 5. poslabšano sposobnost ukrepanja ob jedrski ali radiološki nesreči, 6. nezmožnost poročanja Državnemu zboru, EU in po mednarodnih konvencijah, 7. kršenje mednarodnih sporazumov in izgubo ugleda Slovenije, 8. neučinkovito poslovanje in s tem nepotrebno breme za stranke. V posameznih poglavjih tega poročila je še dodatno navedeno, kaj vse bi bilo mogoče še narediti za zmanjšanje tveganj, če bi bilo dovolj kadrovskih in finančnih virov. 7.3 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV) Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost strokovno pomaga ministrstvu, pristojnemu za okolje, in URSJV na področju sevalne in jedrske varnosti, fizičnega varovanja jedrskih snovi in objektov, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajočimi sevanji, intervencijskega ukrepanja ter sanacije posledic izrednih dogodkov in virov sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterini. Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost se je v letu 2012 sestal na dveh rednih in dveh dopisnih sejah. Poleg rednega poročanja direktorja URSJV o stanju na področju jedrske in sevalne varnosti med dvema sejama je SSSJV obravnaval te vsebinske sklope: osnutek nacionalne strategije jedrske varnosti oziroma besedilo resolucije o jedrski in sevalni varnosti, ki je krovni dokument s splošnimi usmeritvami na področju jedrske in sevalne varnosti, investicijski program za odlagališče NSRAO in rezultate varnostnih analiz odlagališča, program nadgradnje varnosti jedrske elektrarne oziroma izvedene in načrtovane ukrepe NEK, ki so povezani s stresnimi preizkusi, remont NEK 2012, standardna vprašanja jedrske stroke ter pobudo URSJV za preoblikovanje v javno agencijo. SSSJV je na rednih sejah obravnaval in potrdil besedila treh praktičnih smernic ter Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2011 in Poročilo za izredni pregledovalni sestanek po Konvenciji o jedrski varnosti. 7.4 Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na področju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajočih sevanj, sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajočih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprečevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajočih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblaščanja izvedencev za varstvo pred sevanji. V URSVS je posebna organizacijska enota Inšpekcija za varstvo pred sevanji, ki je pristojna za nadzor nad viri ionizirajočih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu ter nad izvajanjem predpisov o varstvu ljudi pred ionizirajočimi sevanji. Na URSVS je bilo leta 2012 pet zaposlenih. Težišče delovanja URSVS je bilo na varstvu pred sevanji in utrditvi sistema varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi sevanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je URSVS izdajala dovoljenja in potrdila iz svoje pristojnosti na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, izdajala pooblastila izvedencem za varstvo pred sevanji, opravljala inšpekcijski nadzor, obveščala in ozaveščala javnost o postopkih varovanja zdravja pred škodljivimi učinki sevanja ter sodelovala z mednarodnimi ustanovami za varstvo pred sevanji. URSVS je nadzirala sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu ter vire sevanj, ki se uporabljajo pri teh dejavnostih, varstvo izpostavljenih delavcev v jedrskih in sevalnih objektih ter izpostavljenost delavcev in prebivalcev zaradi radona. Izdanih je bilo 113 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 217 dovoljenj za uporabo virov sevanj, eno dovoljenje za uvoz radioaktivnih virov ter potrjenih 125 programov radioloških posegov, 173 ocen varstva izpostavljenih delavcev, eno potrdilo o izpolnjevanju pogojev za tujega izvajalca sevalne dejavnosti in 19 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi. Leta 2012 je URSVS izdala osem pooblastil izvedencem varstva pred sevanji (štiri fizičnim osebam in štiri pravnim osebam) in tri pooblastila pravnim osebam za izvajanje osebne dozimetrije. URSVS je leta 2012 opravila skupno 159 inšpekcijskih postopkov. V zdravstvu in veterinarstvu je bilo opravljenih 14 poglobljenih inšpekcijskih pregledov in izdanih šest odločb za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, štiri odločbe o pečatenju rentgenske naprave, ena odločba o opustitvi nadzora nad radioaktivnimi snovmi. Izdanih je bilo osem zahtev za predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 21 zahtev za predložitev dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave ter 98 zahtev po uskladitvi z veljavno zakonodajo. URSVS je ukrepala šestkrat, ko je bila presežena operativna mesečna osebna doza 1,6 mSv. Na področju uporabe virov sevanja v industriji in raziskavah je URSVS v letu 2012 opravila štiri poglobljene inšpekcijske preglede (od tega tri v zvezi s preseženo operativno mesečno osebno dozo 1,6 mSv). Z vidika varstva izpostavljenih delavcev je URSVS v letu 2012 nadzirala NEK, Institut »Jožef Stefan« in ARAO. V teh objektih je opravila pet poglobljenih inšpekcijskih pregledov. URSVS je zaradi radona nadzorovala rudnik Žirovski vrh, Postojnsko jamo, Škocjanske jame ter osnovne šole, vrtce in druge javne stavbe s povišano vsebnostjo radona. Opravljenih je bilo šest poglobljenih inšpekcijskih pregledov, v enem primeru pa je bila izdana odločba za zmanjšanje izpostavljenosti sevanju. URSVS je sodelovala tudi pri dveh tehničnih pregledih v Rudniku živega srebra Idrija. Na področju izpostavljenosti drugim naravnim virom sevanja je URSVS nadzirala letalskega prevoznika Adrio Airways. URSVS je že do zdaj delovala z majhnim številom zaposlenih in skromnimi finančnimi sredstvi. Kljub temu je zagotavljala visoko raven varstva pred sevanji na področjih, ki so v njeni pristojnosti. To je dosegala z učinkovito optimizacijo delovnih procesov in porabe razpoložljivih sredstev. Tako URSVS nima več notranjih finančnih ali kadrovskih rezerv in bi vsako nadaljnje krčenje sredstev pomenilo neizvajanje zakonsko določenih obveznosti in zmanjšanje ravni varstva pred sevanji. 7.5 Pooblaščeni izvedenci Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti opredeljuje delovanje več vrst pooblaščenih izvedencev. Izvedence za sevalno in jedrsko varnost pooblašča URSJV, izvedence za varstvo pred sevanji, izvajalce dozimetrije in izvedence medicinske fizike pa URSVS. Pooblastila izvajalcem zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev izdaja Ministrstvo za zdravje. Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost Upravljavci sevalnih in jedrskih objektov morajo od pooblaščenih izvedencev pridobiti mnenja o posameznih posegih na svojih objektih. Leta 2012 v primerjavi s prejšnjimi leti ni večjih sprememb pri delovanju teh izvedencev. Ohranjajo strokovno zasedenost, opremo, ki jo uporabljajo pri svojem strokovnem delu, dobro vzdržujejo in posodabljajo. Organizacije imajo uveljavljene programe vodenja kakovosti, večina je certificirana po ISO 9001:2008. Pooblaščeni izvedenci so za NEK pripravljali neodvisna strokovna mnenja. Veliko pozornosti je bilo usmerjene v neodvisno oceno sprememb. Pomemben del dejavnosti pooblaščenih izvedencev so bile tudi raziskave in razvoj. Nekatere organizacije zelo uspešno sodelujejo pri mednarodnih raziskovalnih projektih. Komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev pooblaščenih izvedencev pri URSJV je leta 2012 obravnavala pet vlog za podaljšanje pooblastila. Vsem petim je bilo pooblastilo podaljšano. Enemu izvedencu je pooblastilo poteklo. V letu 2012 je imelo pooblastila URSJV za izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost skupaj 17 pravnih in ena fizična oseba. Na spletni strani URSJV na naslovu http://www.ursjv.gov.si/si/info/za stranke/ so pod naslovom Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost prikazani podatki o pooblaščenih izvedencih na različnih področjih za posamezna vprašanja sevalne in jedrske varnosti. Pooblaščeni izvedenci za varstvo pred sevanji Pooblaščeni izvedenci za varstvo pred sevanji sodelujejo z delodajalci pri pripravi ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, svetujejo glede delovnih razmer izpostavljenih delavcev, obsega izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih območjih, preverjanja učinkovitosti teh ukrepov, rednega umerjanja merilne opreme in preverjanja uporabnosti zaščitne opreme ter skrbijo za usposabljanje izpostavljenih delavcev iz varstva pred sevanji. Redno tudi preverjajo ravni ionizirajočega sevanja, kontaminacijo delovnega okolja ter delovne razmere na nadzorovanih in opazovanih območjih. Pooblastilo lahko pridobijo fizične osebe (za dajanje strokovnih mnenj in podajanje vsebin na usposabljanjih iz varstva pred sevanji) in pravne osebe (za dajanje strokovnih mnenj, opravljanje nadzornih meritev, preglede virov sevanj in varovalne opreme ter za izvajanje usposabljanj iz varstva pred sevanji). Fizične osebe lahko pridobijo pooblastilo, če imajo ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje in strokovno znanje, pravne osebe pa, če zaposlujejo ustrezne strokovnjake in imajo ustrezne merske metode, ki so akreditirane po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Pooblastila so omejena na posamezna strokovna področja. Leta 2012 je URSVS izvedencem varstva pred sevanji izdala skupno osem pooblastil. Pooblastilo so pridobile štiri fizične osebe, še štiri pooblastila pa so bila izdana dvema pravnima osebama. Pooblastila so bila izdana na podlagi mnenja Komisije za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji pri URSVS. Pooblaščeni izvajalci dozimetrije Pooblaščeni izvajalci dozimetrije opravljajo naloge v zvezi z ugotavljanjem izpostavljenosti oseb ionizirajočim sevanjem. Pooblastilo lahko pridobijo le pravne osebe, če zaposlujejo ustrezne strokovnjake in imajo ustrezne merske metode, ki so akreditirane po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Leta 2012 je URSVS izdala pooblastila trem izvajalcem dozimetrije. Pooblastila so bila izdana na podlagi mnenja Komisije za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvajalca dozimetrije pri URSVS. Pooblaščeni izvedenci za medicinsko fiziko Pooblaščeni izvedenci za medicinsko fiziko svetujejo pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju obsevanosti bolnikov, razvoju, načrtovanju in uporabi radioloških posegov in opreme ter pri zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov v zdravstvu. Pooblaščeni izvedenci za medicinsko fiziko so lahko le fizične osebe. Leta 2012 URSVS ni izdala nobenega pooblastila izvedencem medicinske fizike. Pooblaščeni izvajalci zdravstvenega nadzora Pooblaščeni izvajalci zdravstvenega nadzora nad izpostavljenimi delavci nadzirajo izpostavljene delavce v okviru javne zdravstvene službe. Pooblastilo izda minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja URSVS in razširjenega strokovnega kolegija za področje medicine dela. Leta 2012 URSVS ni pripravila nobenega mnenja o izpolnjevanju pogojev za izvajalce zdravstvenega nadzora nad izpostavljenimi delavci. 7.6 Zavarovanje odgovornosti za jedrsko škodo - JEDRSKI POOL GIZ Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ (v nadaljevanju: jedrski Pool GIZ) zavaruje in pozavaruje jedrske nevarnosti. Jedrski Pool GIZ je bil ustanovljen leta 1994, ko je osem članic (zavarovalnice in pozavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji) podpisalo pogodbo o ustanovitvi jedrskega Poola GIZ. V letu 2012 so bile članice jedrskega Poola GIZ te (po)zavarovalnice: Zavarovalnica Triglav, d. d., Pozavarovalnica Sava, d. d., Adriatic Slovenica, d. d., Pozavarovalnica Triglav, Re, d. d., Zavarovalnica Maribor, d. d., Zavarovalnica Tilia, d. d., in Merkur zavarovalnica, d. d., največje deleže v njem pa so imele štiri prve navedene članice. Odgovornost uporabnika jedrske naprave s sedežem v Republiki Sloveniji je zavarovana v skladu z veljavnim Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je začel veljati 4. 4. 2011. Po tej polici jedrski Pool GIZ krije do višine zavarovalne vsote, določene v zavarovalni polici, tudi stroške, obresti in izdatke, ki jih mora sklenitelj zavarovanja povrniti tožniku v zvezi z jedrsko nesrečo. Zavarovanje krije zakonsko odgovornost, ki izhaja iz zavarovančevega delovanja in njegove posesti premoženja, če škodo povzroči nesreča na jedrskih napravah med trajanjem zavarovanja. Jedrski Pool GIZ je pri zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo sodeloval pri tveganju do višine svojih zmogljivosti, presežek pa je bil pozavarovan pri tujih (po)zavarovalnih poolih. 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE RADIOAKTIVNIH SNOVI 8.1 Pogodba o neširjenju jedrskega orožja Mednarodna skupnost namenja v zadnjih nekaj letih neširjenju jedrskega orožja posebno pozornost. Maloštevilne države, ki niso podpisnice te pogodbe, pa nadaljujejo svoje jedrske (oborožitvene) programe (Indija, Pakistan, Severna Koreja, Izrael). Dogajanja v Iranu kažejo, da njihov deklarativno miroljubni program uporabe jedrske energije ni popolnoma pregleden. Septembra 2012 je Svet guvernerjev MAAE sprejel resolucijo, v kateri je ponovno med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi nerešenih zadev glede iranskega jedrskega programa, pomanjkanja potrebnega sodelovanja, neizvajanja Dodatnega protokola in nezmožnosti MAAE, da bi verodostojno ugotovila, ali se vse jedrske snovi v tej državi uporabljajo v miroljubne namene. Svet guvernerjev je obravnaval štiri poročila generalnega direktorja MAAE o Iranu, eno poročilo o Severni Koreji in eno o Siriji. Naslednja pregledovalna konferenca po Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT) bo leta 2015. Prvi od treh pregledovalnih sestankov v petletnem obdobju (NPT PrepCom) je bil na Dunaju od 30. 4. do 11. 5. 2012. Rdeča nit razprave na njem je bila akcijski načrt, sprejet na predhodni konferenci leta 2010. Naslednji pripravljalni sestanek bo v Ženevi spomladi 2013. Slovenija v celoti izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih sporazumov in pogodb, ter si skupaj z drugimi državami prizadeva preprečiti nadaljnje širjenje jedrske oborožitve. 8.2 Varovanje jedrskih snovi v Republiki Sloveniji Varovanje jedrskih snovi je na mednarodni ravni urejeno s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Slovenija je ob vstopu v Evropsko unijo skladno s pravili članstva preuredila pravno podlago za varovanje jedrskih snovi in izpolnjuje sprejete obveznosti. V Sloveniji so pod mednarodnim inšpekcijskim nadzorom vse jedrske snovi (sveže in izrabljeno jedrsko gorivo) v NEK in na Institutu »Jožef Stefan«, v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju in pri imetnikih manjših količin jedrskih snovi. Imetniki jedrskih snovi v skladu z Uredbo Sveta št. 302/2005 poročajo o količinah in stanju svojih jedrskih snovi neposredno Evropski komisiji, kopije poročil pa pošiljajo URSJV, ki vodi evidenco jedrskih snovi v Sloveniji. Inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo in Euratoma so leta 2012 opravili skupno šest inšpekcijskih pregledov, pri katerih niso bile ugotovljene nepravilnosti (Euratom je izvedel en samostojni inšpekcijski pregled). Slovenski imetniki jedrskih snovi so poročali Euratomu skladno s predpisi. 8.3 Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov Med mednarodne ukrepe za neširjenje jedrskega orožja spada tudi Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT). Slovenija jo je podpisala 24. 9. 1996 in jo ratificirala 31. 8. 1999. CTBT predvideva ustanovitev organizacije CTBTO (Comprehensive Nuclear Test-Ban Treaty Organization). Trenutno opravlja naloge CTBTO pripravljalna komisija (Preparatory Commission, PrepCom), ki vzpostavlja mednarodni opazovalni sistem za zaznavanje jedrskih eksplozij. Slovenija kot podpisnica CTBT delo omenjene komisije spremlja. Leta 2012 je v New Yorku ob robu generalne skupščine OZN 27. 9. 2012 potekalo 6. ministrsko zasedanje. Na njem je bila sprejeta skupna izjava, v kateri je poudarjeno, da bi bila uveljavitev CTBT »ključen korak k zmanjšanju in končni odpravi jedrskega orožja z zaostritvijo razvoja in njegovih izboljšav«. Slovenija se je tega ministrskega zasedanja udeležila na ministrski ravni, saj izraža podporo neširjenju jedrskega orožja in uveljavitvi pogodbe, ki bo pripomogla h končnemu cilju odprave jedrskega orožja. 8.4 Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve sodeluje pri delu Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga (Nuclear Suppliers Group — NSG) in v Zanggerjevem odboru. Njuni predstavniki se udeležujejo zasedanj obeh organizacij. Poslanstvo obeh organizacij je preprečevanje izvoza blaga z dvojno rabo, tj. takega, ki bi se lahko uporabilo za izdelavo jedrskega orožja, v države z željo po pridobitvi takega orožja. Letno plenarno zasedanje NSG je bilo konec junija v Seattlu (ZDA). Na podlagi Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo deluje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Komisija za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo — KNIBDR (poleg za jedrsko orožje je lahko dvojna raba tudi za druge vrste orožja za množično uničevanje). V komisiji so predstavniki ministrstev za gospodarski razvoj in tehnologijo, zunanje zadeve, obrambo, notranje zadeve, Urada za kemikalije, Carinske uprave, URSJV in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Pred izvozom blaga z dvojno rabo je treba pridobiti dovoljenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, to pa dovoljenje izda na podlagi predhodnega mnenja omenjene komisije. Leta 2012 je bilo sedem rednih in 14 dopisnih sej komisije. Vloga URSJV se nanaša predvsem na odobravanje izvoza blaga, ki bi ga bilo mogoče uporabiti pri izdelavi jedrskega orožja oziroma jedrskega blaga z dvojno rabo. V maju je bila organizirana odmevna mednarodna konferenca o izvozni kontroli, ki je v Portorož privabila okoli 300 delegatov iz 75 držav in vabljenih mednarodnih organizacij. 8.5 Fizično varovanje jedrskih snovi in objektov Upravljavci jedrskih objektov in prevozniki jedrskih snovi so fizično varovanje opravljali v skladu z načrti, ki jih je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve. Preverili so usklajenost načrtov z ocenami ogroženosti njihovih objektov za leto 2012, ki jih je izdala policija. Potekala so vsakoletna usposabljanja varnostnikov, ki varujejo jedrske objekte ali jedrske snovi med prevozom. Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« in Agencija za radioaktivne odpadke sta v okviru načrtov ukrepov ob izrednem dogodku organizirala vajo, v kateri je sodelovalo tudi varnostno osebje, ki opravlja fizično varovanje navedenih objektov. Sisteme fizičnega varovanja nadzoruje Ministrstvo za notranje zadeve — Inšpektorat RS za notranje zadeve (IRSZN) v sodelovanju z URSJV. IRSNZ je v letu 2012 uvedel postopek inšpekcijskega nadzora nad fizičnim varovanjem prevoza jedrskih snovi čez ozemlje Republike Slovenije. V dveh nadzorih so bile izdane ureditvene odločbe, zaradi neizvedenih ukrepov iz leta 2011 pa je proti enemu podjetju in odgovorni osebi uveden ustrezen postopek o prekršku. Vlada Republike Slovenije je marca 2012 imenovala novo Komisijo za fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi. Komisija daje mnenja o oceni ogroženosti jedrskih objektov ali jedrskih in radioaktivnih snovi, spremlja in usklajuje izvajanje ukrepov fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi ter daje priporočila za izboljšanje ukrepov fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi in predloge pri pripravi predpisov s področja fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi. Komisija se je v letu 2012 enkrat sestala na redni seji, na kateri je obravnavala predlog ocene ogroženosti za tranzit jedrskih snovi čez ozemlje Republike Slovenije. Pripravljeni so bili predlogi podzakonskih aktov (Pravilnik o fizičnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi, Odredba o določitvi programa osnovnega strokovnega usposabljanja in programa obdobnega strokovnega izpopolnjevanja varnostnega osebja, ki izvaja fizično varovanje jedrskih objektov, jedrskih ali radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi, in Poslovnik Komisije za fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi), ki so bili predloženi v fazo sprejemanja in potrjevanja. V zadnji tretjini leta 2012 je bilo opravljeno fizično varovanje dveh prevozov jedrskih snovi (tranzitov) čez ozemlje Republike Slovenije, ki sta potekala brez posebnosti. V začetku oktobra 2012 je bil v Švici redni letni sestanek skupine ENSRA (European Nuclear Security Regulators Association), na katerem pa slovenski predstavniki (URSJV, MNZ) niso sodelovali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. 8.6 Preprečevanje nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi URSJV je do konca leta 2012 izdala 21 pooblastil za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Vsi izvajalci meritev, razen enega, so predložili letna poročila, iz katerih izhaja, da je bilo v Sloveniji leta 2012 opravljenih 41.661 meritev pošiljk, od teh je bilo izmerjeno povišano sevanje v petih primerih. Za pomoč in svetovanje drugim organom, pa tudi zbiralcem in predelovalcem odpadnih kovinskih surovin je na URSJV vzpostavljeno dežurstvo, ki je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev novembra skrajšano na čas od ponedeljka od 8. ure do petka do 22. ure. Leta 2012 je dežurni prejel 11 klicev. URSJV redno prejema informacije o dogodkih v drugih državah in jih ustrezno analizira ter po potrebi pošlje drugim organom, katerih delo se dotika področja nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Mednarodna agencija za atomsko energijo je leta 2012 sklicala tudi obdobni sestanek točk za stike po državah za podatkovno zbirko ITDB (Illicit Trafficing Database), ki se ga je udeležilo okrog 90 predstavnikov, med njimi tudi predstavnik Slovenije. Septembra so predstavniki URSJV, CURS in MNZ na sestanku pregledali stanje na področju nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. 9 MEDNARODNO SODELOVANJE 9.1 Sodelovanje z Evropsko unijo Delovna skupina za atomska vprašanja (ATO) V prvi polovici leta 2012 je od Poljske predsedovanje prevzela Danska, v drugi polovici leta pa ga je prevzel Ciper. Delovna skupina Sveta EU za jedrska vprašanja (ATO — Atomic Questions Working Group) je obravnavala zaključevanje stresnih testov evropskih jedrskih elektrarn, saj je v EU v začetku leta 2012 pospešeno potekalo pregledovanje nacionalnih poročil. Delovna skupina je začela obravnavati predlog instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (Instrument for Nuclear Safety Cooperation), ki se nanaša na sedemletno obdobje po letu 2014. Obravnavali so informacije o pogajanjih za sklenitev sporazumov med Euratomom ter Kanado, Rusijo in Južnoafriško republiko. Delovna skupina ATO se je ukvarjala tudi s predlogi za financiranje razgradnje elektrarn, ki so jih ustavili ob vstopu Slovaške, Litve in Bolgarije v EU. Predstavljeni so bili stresni testi, ki sta jih opravili tudi Ukrajina in Švica. Pri pregledih sta sodelovali Belorusija in Turčija, čeprav nimata jedrske elektrarne. Ob koncu predsedovanja je Ciper v začetno obravnavo državam članicam poslal predlog uredbe o registraciji prevoznikov radioaktivnih snovi v EU. Skorajda stalna tema sestankov je bila osnutek direktive o temeljnih varnostnih standardih (BSS), pri čemer je sodelovala URSVS. Za to direktivo je bila ustanovljena tehnična skupina, ki se je prvič sestala julija. Na dnevnem redu delovne skupine je bil še osnutek direktive o radioaktivni kontaminaciji vode in človeške prehrane. Skupina visokih predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG — European Nuclear Safety Regulator Group) je neodvisno strokovno telo, ustanovljeno leta 2007 s sklepom Evropske komisije. Sestavljena je iz najvišjih predstavnikov upravnih organov, pristojnih za jedrsko varnost, varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnih odpadkov iz vseh 27 držav članic Evropske unije. V njej enakopravno sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije. Vloga ENSREG je pomagati vzpostaviti razmere za stalno izboljševanje in doseganje skupnega razumevanja na področju jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Predsedujoči ENSREG je bil do sredine leta 2012 dr. Andrej Stritar, direktor URSJV, ki je tako po petih letih končal svoj drugi podaljšani mandat. V letu 2012 so bili štirje sestanki ENSREG, na katerih so razpravljali predvsem o zaključku kampanje stresnih testov jedrskih elektrarn v Evropi, akcijskem načrtu po stresnih testih ter napovedanih spremembah direktive o jedrski varnosti. Posvetovalni odbori v okviru pogodbe Euratom V okviru pogodbe Euratom, ki je del pravnega reda EU, deluje več tehničnih posvetovalnih odborov. Slovenija svoje obveznosti izpolnjuje v treh takih odborih: odboru po 31. členu, odboru po 35. in 36. členu ter odboru po 37. členu. Odbor po 31. členu pripravlja priporočila Evropski komisiji za pravne akte, ki se nanašajo na varstvo pred sevanjem in javno zdravje. Odboru predseduje dr. Helena Janžekovič, sodelavka URSJV. Tudi v letu 2012 so se ukvarjali z izkušnjami iz jedrske nesreče v elektrarni Fukušima na Japonskem, radioaktivnimi odpadki, predvsem z delavnicami za izobraževanje s tega področja, in dokumentom, ki obravnava enoten evropski sistem za registracijo prevoznikov radioaktivnih snovi. Obravnavane teme na odboru so bile še radioaktivnost v pitni vodi, novosti v sistemu obveščanja ob jedrski ali radiološki nesreči ECURIE in varnostni skenerji, ki se uporabljajo tudi za pregled ljudi na letališčih. Pogodba Euratom zahteva od držav članic EU, da na svojem ozemlju vzpostavijo sistem za merjenje radioaktivnosti v okolju (35. člen) in da o rezultatih redno poročajo Evropski komisiji. V letu 2012 ni bilo sestanka odbora po 35. členu. Posvetovalni odbor po 37. členu se v glavnem sestaja dopisno, ko je potrebno, da Evropska komisija da mnenje o večjih obnovah oziroma gradnji novih jedrskih objektov. V letih 2009, 2010, 2011 in 2012 se slovenski predstavnik ni udeležil nobenega sestanka delovne skupine po tem členu. Posvetovalna odbora Evropske komisije Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) je svetovalno telo, ki Komisiji svetuje glede programa in uresničevanja pomoči na področju jedrske in sevalne varnosti tretjim državam. Posvetovalni odbor INSC je med drugim obravnaval letni program INSC 2012, ki vsebuje združen program za Ukrajino in Armenijo s sedmimi dejavnostmi za pomoč upravnemu organu. Prav tako program vsebuje pomoč brazilskemu upravnemu organu in Mehiki za izvajanje stresnih testov in uveljavitev ukrepov ob morebitni težki nesreči skladno z evropskimi izkušnjami. Precejšen prispevek je namenjen tudi černobilskemu skladu, nekaj sredstev pa je namenjenih vzpostavitvi radiološkega laboratorija z mobilno enoto v Iraku. Pomoč bo usmerjena tudi v Kirgizijo, kjer namerava EU pomagati pri odpravi posledic rudarjenja uranove rude, v Maleziji pa bo pozornost namenjena upravnem organu in ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Posvetovalni odbor Cepitev (CCE Fission) sestavlja skupina strokovnjakov, ki Komisiji svetuje v zvezi z raziskavami na področju jedrske in sevalne varnosti, ki jih v celoti ali delno financira Komisija. Odbor je obravnaval letni program 2012 in delovni program za leto 2013. Države članice so se tudi seznanile, da bodo sredstva po novem usmerjena v programe in ne več v posamezne projekte, kot je bilo to do zdaj. Odbor se je seznanil s prihodnjo energetsko politiko EU, poimenovano Energy Roadmap 2050. Predstavljeni so bili prihodnji načrti in pričakovanja, ki naj bila uresničena z novim raziskovalnim programom Obzorje 2020. Sodelovanje pri projektih EU Sodelovanje pri projektu izobraževanja in mentorstva za tretje države V letu 2012 se je začel projekt izobraževanja in mentorstva na področju jedrske varnosti za upravne organe tretjih držav, ki ga financira Evropska komisija, izvaja pa konzorcij pod vodstvom italijanskega podjetja ITER. V tem projektu sodelujeta tudi Institut »Jožef Stefan« in URSJV. Novembra so na institutu izvedli tečaj o varnosti jedrskih elektrarn. Po opravljenem tečaju sta na URSJV prišla brazilski in mehiški strokovnjak, ki sta imela dva meseca praktično usposabljanje o delu uprave pri nadzoru nad jedrsko elektrarno. Pomoč pri odstranjevanju radioaktivnih strelovodov v državah zahodnega Balkana URSJV je kot članica konzorcija sodelovala pri projektu tehnične pomoči Upravjanje z zaprtimi viri sevanja, vključno s strelovodi v bivši jugoslovanski republiki Makedoniji, na Kosovu (kot to določa UNSCR 1244/99) in v Crni gon, ki ga je financirala Evropska komisija. Konzorcij je vodilo svetovalno podjetje ENCONET Consulting Ges.m.b.H. iz Avstrije. URSJV je pripravila oceno zakonodajnega in upravnega okvira na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Črni gori in Makedoniji, merila za izdelavo varnostnega poročila in postopkov za odstranjevanje radioaktivnih strelovodov in drugih zaprtih virov sevanja, pomagala upravnima organoma Makedonije in Črne gore pri pregledovanju varnostnih poročil in postopkov za delo za odstranjevanje radioaktivnih strelovodov, ocenila programsko opremo za vodenje podatkov o zaprtih virih ter določila radiološko opremo, potrebno za inšpekcijsko odstranitev radioaktivnih strelovodov. Projekt Dose Da. taMed 2 Slovenija se je v letu 2010 vključila v projekt Dose DataMed 2, ki poteka pod pokroviteljstvom Evropske komisije, usklajuje pa ga finski upravni organ. V okviru projekta je bil ocenjen prispevek k skupni dozi, ki jo prejmejo pacienti pri diagnostičnih posegih v medicini. V letu 2012 je URSVS v sodelovanju z Združenjem radiologov Slovenije začela dejavnosti za vpeljavo napotnih meril za radiološke preiskave v Sloveniji. Izkušnje iz razvitih držav kažejo, da je smiselna uporaba enotnih napotnih meril, razvitih na podlagi sistematičnega pregleda strokovne literature in uveljavljene prakse. Ker razvoj lastnih napotnih meril precej presega sredstva in zmožnosti, ki so na razpolago v Sloveniji, je bila sprejeta odločitev, da se prenesejo in prilagodijo napotna merila, ki se uporabljajo v tujini. Po pregledu so bila izbrana napotna merila iz Velike Britanije, saj imajo več kot desetletno tradicijo, strokovno združenje radiologov (The Royal College of Radiologists, RCR) pa jih redno posodablja v skladu z razvojem tehnoloških možnosti in z novimi dognanji. Trenutno poteka faza pridobivanja soglasja RCR za prilagoditev in uporabo njihovih napotnih meril v Sloveniji. Hkrati URSVS v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije pripravlja tudi usposabljanja za napotne zdravnike, saj je za uspešen prenos napotnih meril v prakso bistvenega pomena njihova uporaba med napotnimi zdravniki. ESOREX URSVS že vrsto let sodeluje pri projektu European Study of Occupational Radiation Exposure — ESOREX, ki je namenjen zbiranju, obdelavi in primerjavi podatkov o dozah ionizirajočega sevanja, ki jih prejmejo izpostavljeni delavci, na meddržavni ravni. V okviru projekta države izmenjavajo izkušnje tudi na področju organizacije osebne dozimetrije in vodenja nacionalnih dozimetričnih registrov. Projekt financira Evropska komisija, vendar ni omejen le na države članice EU. Tudi v letu 2012 so sodelujoče institucije zbirale in izmenjevale podatke. 9.2 Mednarodna agencija za atomsko energijo Nadaljevalo se je uspešno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE). Slovenska delegacija se je tudi leta 2012 udeležila rednega letnega zasedanja Generalne konference. Najtesneje je Slovenija z MAAE sodelovala na naslednjih področjih: - Za izpopolnjevanje tujcev v Sloveniji je bilo leta 2012 prejetih 13 posamičnih in ena skupinska prošnja. Od teh je bilo v istem letu izvedenih sedem usposabljanj, dve vlogi je umaknila MAAE, štiri prošnje za posamično izpopolnjevanje pa bodo uresničene leta 2013. Leta 2012 so bile uresničene tudi tri prošnje za usposabljanje, ki jih je Slovenija prejela leta 2011. - Slovenija je poslala pet novih predlogov raziskovalnih pogodb, ki so jih pripravili na Institutu »Jožef Stefan«, Agenciji za radioaktivne odpadke, Kliniki za nuklearno medicino in Onkološkem inštitutu Ljubljana; izvajalo pa se je še 12 raziskovalnih pogodb iz prejšnjih let. - Januarja leta 2012 se je začelo novo dveletno obdobje tehničnega sodelovanja in pomoči MAAE. Začele so se izvajati načrtovane dejavnosti, kot so usposabljanja, ekspertna misija, obisk tujih strokovnjakov in posvetovanje z njimi, načrtovanje preureditve prostorov in nabava opreme v okviru vseh treh nacionalnih projektov, za katere je MAAE zagotovila finančna sredstva iz rednega proračuna. - Slovenija nadaljuje svojo dejavno politiko gostiteljice delovnih srečanj Mednarodne agencije za atomsko energijo, saj je leta 2012 gostila pet takih dogodkov, tj. delavnic, tečajev, sestankov. - Udeležba na delavnicah, tečajih in tehničnih sestankih, ki jih organizira MAAE, so ena od najpomembnejših možnosti za strokovno usposabljanje slovenskih strokovnjakov. MAAE je namreč pripravljena večinoma kriti stroške take udeležbe. - Pomembna je tudi udeležba slovenskih strokovnjakov kot ekspertov v strokovnih odborih MAAE in na misijah ali delavnicah v drugih državah. V letu 2012 se je zaključil projekt MAAE s področja optimizacije uporabe ionizirajočega sevanja v zdravstvu, v katerem je URSVS sodelovala od leta 2005. V prvi fazi se je URSVS ob podpori MAAE posvetila varstvu pred sevanji pri interventnih posegih s poudarkom na interventni kardiologiji in v nekaj letih vzpostavila dober pregled nad razmerami v Sloveniji ter sprožila ukrepe za optimizacijo posegov, kadar je bilo to potrebno. V zadnjem obdobju se je pri omenjenem projektu URSVS posvečala optimizaciji preiskav z računalniško tomografijo (CT) s poudarkom na preiskavah pediatričnih pacientov. Zaradi izjemno dobrih rezultatov je Slovenija z uradno podporo še sedmih držav dala uradno pobudo za nadaljevanje regionalnega projekta MAAE v obdobju 2014-2017. Ob koncu leta 2012 je Republika Slovenija zaradi nezmožnosti plačevanja članarine dolgovala MAAE 267.124 EUR. Upoštevajoč predvidena sredstva v državnem proračunu Republike Slovenije, bomo do konca leta 2013 v enoletnem zaostanku s plačilom članarine za MAAE. Če se bo to nadaljevalo, se bo dolg v prihodnje le še povečeval. Ob takem razvoju dogodkov MAAE lahko odloči o odvzemu volilne pravice, kar bi bil precedens za razvito državo. Obenem bi se zaradi tega naša država znašla v neugodnem položaju ravno v času, ko se ponovno bliža dveletno obdobje (2016-2018), za katero je načrtovano, da bo Slovenija imela svoj sedež v Svetu guvernerjev MAAE. Zaostanek s plačili bo vplival tudi na verodostojnost slovenskih predstavnikov, ki delajo, sodelujejo ali so kako drugače povezani z MAAE, in na odnos agencije do njih. Od držav EU, ki niso v celoti poravnale svojih obveznosti do rednega proračuna MAAE, je poleg Slovenije samo še Španija. Obenem pa je Slovenija tudi edina država EU, ki za leto 2012 ni v celoti poravnala svojih obveznosti do sklada za tehnično sodelovanje MAAE. Misija INSARR Med 12. in 16. 11. 2012 je Mednarodna agencija za atomsko energijo na prošnjo slovenske vlade opravila pregled varnosti raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II Instituta »Jožef Stefan«. Misija je pregledala vse vidike varnosti raziskovalnega reaktorja in jih primerjala z varnostnimi standardi MAAE. Do zdaj je bilo po svetu izvedenih že 81 podobnih misij, znanih po kratici INSARR (INtegrated Safety Assessment for Research Reactors). Prva tovrstna misija je bila na našem reaktorju TRIGA že leta 1992. Misija je ugotovila, da je reaktor dobro upravljan v skladu z mednarodnimi standardi in uveljavljeno prakso. Prepoznali so dve dobri praksi in svetovali možne izboljšave, za katere so dali 16 varnostnih priporočil in osem predlogov za izboljšanje. Priporočila za izboljšave varnosti zajemajo tehnične in organizacijske vidike ter izboljšave postopkov in prenovo varnostnega poročila. Organizacijska priporočila so usmerjena v izboljšanje razporeditve odgovornosti pri organizaciji obratovanja reaktorja ter pri neodvisnem nadzoru nad varnostjo znotraj instituta. Vladi RS so priporočili, naj zagotovi zadostna sredstva za zagotavljanje in izboljšave varnosti raziskovalnega reaktorja, kar zahteva tudi polno zaposlitev vodje reaktorja v okviru instituta. Misija je ugotovila, da je upravni nadzor, ki ga izvaja URSJV, ustrezen. Dala je predlog za dopolnitev obsega inšpekcij s preverjanjem izpolnjevanja obratovalnih pogojev in omejitev ter pregledom rezultatov periodičnih preizkusov. 9.3 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj -Agencija za jedrsko energijo Leto 2012 je bilo prvo polno leto članstva Slovenije v Agenciji za jedrsko energijo (NEA) pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Naloga agencije je državam članicam pomagati pri vzdrževanju in nadaljnjem razvoju znanstvenih, tehničnih in pravnih izhodišč, potrebnih za varno, okolju prijazno in gospodarno uporabo jedrske energije v miroljubne namene. Agencija tesno sodeluje tudi z Mednarodno agencijo za atomsko energijo na Dunaju in Evropsko komisijo v Bruslju. Izvaja tudi specifične znanstvene projekte in preverja znanstvena odkritja, kar pripomore k nadaljnjemu razvoju. Marca je URSJV organizirala sestanek slovenskih predstavnikov v odborih NEA, da bi si izmenjali izkušnje. Predstavniki so poudarili načelo vzajemnosti — če sodeluješ, dobiš tudi informacije, sicer pa ne. Predstavniki v NEA, ki so raziskovalci, so poudarili, da želijo dobiti usmeritve, kaj bi raziskovali. Poleg raziskav in informacij so tudi druge koristi, kot npr. izvajanje mednarodnih vaj, dostop do scenarijev, izmenjava izkušenj, dogajanja na področju odgovornosti za jedrsko škodo ipd. Večina predstavnikov je omenila vpliv nesreče v jedrski elektrarni Fukušima Daiči na delo v svoji skupini. Nadaljuje se tudi sodelovanje Slovenije (NEK in URSVS) pri ISOE — International System of Occupational Exposure. ISOE je informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem v jedrskih elektrarnah, ki ga podpirata OECD/NEA in MAAE. Informacijski sistem vzdržujejo tehnični centri ob podpori navedenih organizacij ter ob sodelovanju jedrskih elektrarn in upravnih organov. S polnopravnim članstvom v OECD je Slovenija prešla iz tehničnega centra, ki ga za upravne organe financira MAAE, v evropski tehnični center. Nov status naše države pomeni obveznost plačevanja članarine za sodelovanje upravnega organa v ISOE. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev URSVS v letu 2012 te obveznosti ni mogla poravnati. Nezmožnost plačevanja članarine bi dolgoročno pomenila, da URSVS ne bo mogla več sodelovati v ISOE. Pomanjkanje finančnih sredstev omejuje tudi sodelovanje slovenskih članov pri delu odborov NEA, kar pomeni slabši pretok informacij o najnovejših dognanjih iz tujine v Slovenijo. Znašli smo se v nenavadnem položaju, da se po sprejemu Slovenije med redne članice OECD/NEA leta 2011 manj udeležujemo dela odborov in pododborov, kot pa smo se ga lahko prej, ko smo bili samo opazovalci. 9.4 Sodelovanje z drugimi združenji Združenje evropskih upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA) WENRA je neformalno združenje predstavnikov jedrskih upravnih organov evropskih držav z jedrskim programom. Njegovi temeljni nalogi sta razvoj skupnega pristopa k jedrski varnosti in izmenjava izkušenj na področju jedrske varnosti. Tudi v letu 2012 so se glavni odbor združenja in njegovi delovni skupini ukvarjali predvsem z izkušnjami nesreče v Fukušimi. V zvezi s tem dogodkom so poudarili pomembnost neodvisnosti upravnega organa za jedrsko varnost. V združenju poudarjajo izvajanje obdobnih varnostnih pregledov kot prednostno nalogo, vključno z zagotavljanjem medsebojne pomoči med državami ob izrednih dogodkih. Omenjeni so bili tudi kulturni vidiki in prizadevanja za krepitev jedrske varnosti, ki naj se še izboljšuje, ne glede na to, kako visoka je. Niso pozabili tudi na tehnične vidike dogodkov, ki izvirajo iz naravnih nesreč, zagotavljanje celovitosti zadrževalnega hrama in ukrepanje ob resnih nesrečah. Obravnavali so tudi stresne teste, ki so bili v EU ravno takrat v fazi zaključevanja. Ustanovili so posebne delovne skupine, da proučijo obravnavane izkušnje, in pripravijo predloge, kako naprej. Delovni skupini sta pripravljali skupna izhodišča za izbrane ključne varnostne parametre, ki se bodo upoštevali pri projektiranju novih jedrskih elektrarn, dokončali pa so tudi referenčne nivoje za odlagališča, ki so tudi objavljeni. Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) International Nuclear Law Association (INLA) je mednarodno združenje pravnih in drugih strokovnjakov za miroljubno uporabo jedrske energije, katerega temeljni namen je podpirati in pospeševati znanje in razvoj pravne stroke in raziskav na tem področju, izmenjava spoznanj med njegovimi člani ter sodelovanje s sorodnimi združenji in ustanovami. V združenje je včlanjenih okoli 500 strokovnjakov iz več kot 50 držav in mednarodnih organizacij. Oktobra 2012 je potekal kongres INLA (ki se praviloma organizira na dve leti) v Manchestru, Velika Britanija, ki pa se ga člana združenja iz URSJV zaradi zaostrenih finančnih razmer nista udeležila. CAMP URSJV sodeluje na podlagi sporazuma z US NRC (Zvezno jedrsko upravno komisijo ZDA) pri mednarodnem raziskovalno-razvojnem programu CAMP (Code Application and Maintenance Programmi). Program CAMP omogoča sodelovanje pri vzdrževanju in uporabi programske opreme na področju preprečevanja ter obvladovanja nezgod in nenormalnih dogodkov v jedrskih elektrarnah. Nacionalni koordinator za program CAMP je Institut »Jožef Stefan« (IJS) ob podpori URSJV in NEK. Od 30. 5. do 1. 6. 2012 je IJS organiziral spomladansko srečanje Spring 2012 CAMP Meeting v Ljubljani. Udeležilo se ga je 65 predstavnikov iz 21 držav, od tega deset iz Slovenije. Združenje direktorjev upravnih organov s področja varstva pred sevanji Predstavnik URSVS je član Združenja direktorjev upravnih organov s področja varstva pred sevanji (Association of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities — HERCA). V letu 2012 je združenje obravnavalo ukrepe varstva pred sevanji in njihovo poenotenje ob morebitnem izrednem dogodku, pripravilo vsebine usposabljanja inšpektorjev s kliničnih vidikov radioloških posegov ter poglobilo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju varstva pred sevanji in proizvajalci radiološke opreme. Evropsko omrežje ALARA Slovenija kot ena od dvajsetih evropskih držav sodeluje v Evropskem omrežju ALARA (European ALARA Network — EAN), ki se ukvarja z optimizacijo varstva pred sevanjem ter olajšuje razširjanje dobre prakse ALARA na industrijskem, raziskovalnem in zdravstvenem področju po Evropi. Omrežje organizira redne mednarodne delavnice, od katerih je vsaka namenjena posebnemu področju varstva pred sevanji. Poleg tega EAN izdaja glasilo, ki predstavlja praktične primere uvajanja principa ALARA, primere dobre prakse in druge novice s področja varstva pred sevanji, ima dejavno vlogo pri študijah Evropske komisije in drugih mednarodnih organizacij s področja varstva pred sevanji ter deluje na drugih področjih uvajanja principa ALARA v prakso. Pod pokroviteljstvom EAN deluje tudi več podomrežij, pri čemer URSVS dejavno sodeluje še v omrežju upravnih organov ERPAN (European Radioprotection Authorities Network), ki je namenjeno operativni izmenjavi informacij s področja zakonodaje in nazora nad izvajanjem ukrepov varstva pred sevanjem. V letu 2012 je EAN organiziral delavnico z naslovom ALARA in existing exposure situations v Dublinu na Irskem. 9.5 Sodelovanje na podlagi mednarodnih pogodb Slovenija je pogodbenica številnih dvo- in večstranskih sporazumov s področja jedrske in sevalne varnosti, varovanja jedrskih snovi, obveščanja in ukrepanja ob jedrski nesreči, fizičnega varovanja jedrskih objektov, neširjenja jedrskega orožja in odgovornosti za jedrsko škodo. Dvostransko sodelovanje Junija je bil v Pragi redni letni sestanek na podlagi dvostranskih sporazumov med pogodbenicami Češko, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo - t. i. kvadrilaterala. Udeleženci so si izmenjali informacije o dogajanjih v njihovih državah v minulem letu. Podoben dvostranski sestanek je bil oktobra v Gradcu v Avstriji. Ob robu generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo sta 18. 9. 2012 direktor URSJV dr. Andrej Stritar in predsednik Državne jedrske agencije Republike Albanije Milo Kuneshka podpisala memorandum o soglasju o izmenjavi informacij med upravnima organoma. Na podlagi memoranduma bo olajšana izmenjava informacij na področju jedrske varnosti, upravnega nadzora nad jedrskimi in sevalnimi objekti, nadzora nad viri ionizirajočih sevanj ter prevoza radioaktivnih snovi in odpadkov. Drugi izredni sestanek po Konvenciji o jedrski varnosti Drugi izredni sestanek pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti je potekal na Dunaju od 27. do 31. 8. 2012. Na njem so namenili pozornost izboljšanju varnosti, pregledu ukrepov in izmenjavi izkušenj med sodelujočimi državami kot odziv na dogodke v Fukušimi. Vsaka država, tudi Slovenija, je pred srečanjem pripravila poročilo o svojih ukrepih po nesreči v Fukušimi. Srečanje je bilo priložnost za intenzivno izmenjavo mnenj o narejenem in usmeritvah za naprej. Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško Ne glede na pomembnost izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (v nadaljevanju: pogodba), za delovanje Nuklearne elektrarne Krško in elektroenergetski sistem Republike Slovenije se meddržavna komisija kot telo za nadzorovanje izvajanja pogodbe že od leta 2010 ni sestala. V letu 2012 se ni sestal niti Strokovni svet za spremljanje priprave druge revizije Programa razgradnje NEK in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Strokovni organizaciji Agencija za radioaktivne odpadke iz Republike Slovenije in Agencija za posebne odpadke iz Republike Hrvaške sta že leta 2011 izdelali drugo revizijo skupnega programa razgradnje in odlaganja. Zaradi ločenih mnenj predstavnikov strokovnega sveta iz Republike Slovenije in Republike Hrvaške o predlaganih scenarijih razgradnje program ni bil soglasno sprejet. V letu 2012 so bili na novo imenovani člani slovenske delegacije meddržavne komisije. O novi sestavi slovenske delegacije v meddržavni komisiji je bila obveščena Republika Hrvaška. Republika Hrvaška je bila zaprošena, da o novih članih hrvaške delegacije v meddržavni komisiji obvesti Republiko Slovenijo. 10 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE V SVETU Konec leta 2012 je bilo na svetu 31 držav s 437 obratujočimi reaktorji za pridobivanje električne energije. Leta 2012 so z omrežjem povezali tri nove jedrske elektrarne, in sicer dve v Južni Koreji in eno na Kitajskem. Ustavljeni sta bili dve elektrarni v Veliki Britaniji in ena v Kanadi. Začeli so graditi sedem novih elektrarn (po eno v Rusiji, Južni Koreji in Združenih arabskih emiratih in štiri na Kitajskem). V Evropi nove jedrske elektrarne gradijo na Finskem, Slovaškem, v Franciji in Ukrajini. Nove gradnje načrtujejo tudi na Poljskem, Madžarskem in Češkem. Podrobnejši podatki o številu jedrskih elektrarn in njihovi moči po državah sveta so razvidni iz preglednice 10. Preglednica 10: Število jedrskih elektrarn in njihova moč po državah sveta Država Obratujoči reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moč [MW] štev. moč [MW] Belgija 7 5.927 Bolgarija 2 1.906 Češka 6 3.804 Finska 4 2.752 1 1.600 Francija 58 63.130 1 1.600 Madžarska 4 1.889 Nemčija 9 12.068 Nizozemska 1 482 Romunija 2 1.300 Ruska federacija 33 23.643 11 9.297 Slovaška 4 1.816 2 880 Slovenija 1 696 Španija 8 7.560 Švedska 10 9.395 Švica 5 3.278 Ukrajina 15 13.107 2 1.900 Velika Britanija 16 9.231 Skupaj Evropa 185 161.984 17 15.277 Argentina 2 935 1 692 Brazilija 2 1.884 1 1.245 Kanada 19 13.500 Mehika 2 1.530 Združene države Amerike 104 101.276 1 1.165 Skupaj Amerika 129 119.125 3 3.102 Armenija 1 375 Indija 20 4.391 7 4.824 Iran 1 915 Japonska 50 44.215 2 2.650 Kitajska 17 12.860 28 27.844 Koreja, republika 23 20.739 4 4.980 Pakistan 3 725 2 630 Tajvan 6 5.028 2 2.600 Združeni arabski emirati 1 1.345 Skupaj Azija in Bližnji vzhod 121 89.248 46 44.873 Južna Afrika 2 1.860 Vse skupaj 437 372.217 66 63.252 11 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU Mednarodna agencija za atomsko energijo vzdržuje sistem poročanja o pomembnih dogodkih v jedrskih elektrarnah, raziskovalnih reaktorjih, napravah jedrskega gorivnega cikla ter dogodkih pri uporabi virov sevanja ali pri prevozu radioaktivnih snovi v državah članicah. Sistem je znan pod imenom INES — mednarodna lestvica jedrskih in sevalnih dogodkov (International Nuclear and Radiological Event Scale). Mednarodno obveščanje o dogodkih poteka za pomembnejše dogodke, ki so ocenjeni s stopnjo 2 ali več, in za druge dogodke, ki so vzbudili zanimanje mednarodne javnosti. Od leta 2001 deluje spletni komunikacijski sistem NEWS, na katerem se objavijo poročila o dogodkih: http:/ /www-news.iaea.org. Dogodki, ocenjeni po lestvici INES, v letu 2012 Leta 2012 je bilo v sistemu NEWS objavljenih 23 poročil o dogodkih, od katerih so se štiri poročila nanašala na dogodke v jedrskih elektrarnah, dve poročili na dogodke v drugih jedrskih objektih, en dogodek je bil povezan s prevozom, sedem z viri sevanja neznanega izvora, devet poročil pa je obravnavalo prekomerno obsevanje delavcev pri uporabi virov sevanj ali delu z obsevalnimi napravami. Ocene teh dogodkov so bile stopnje 2 ali manj, razen za dva dogodka s prekomernim obsevanjem delavcev pri izvajanju radiografije, ocenjena s stopnjo 3. Dogodek stopnje 3 se je zgodil pri delu z radiografsko kamero. Vir sevanja 192Ir z aktivnostjo 3,2 TBq se je odpel z vodila, ne da bi delavec to opazil. Na podlagi biološke dozimetrije so ocenili, da je bil delavec izpostavljen celotelesni dozi 1,86 Gy, njegov prst pa 70 Gy. Z oceno stopnje 3 je bil ocenjen tudi dogodek, pri katerem je prišlo do prekomerne izpostavitve treh delavcev pri izvajanju radiografije z virom sevanja 192Ir aktivnosti 2,5 TBq. Vir se je odpel in se nato zataknil v vodilo. Na podlagi izračunov so prejeto dozo sevanja ocenili na 2,02 Sv za najbolj izpostavljenega delavca in po 0,81 Sv za preostala dva delavca. Sedem dogodkov z oceno stopnje 2 zaradi prekomerne izpostavljenosti delavcev se je zgodilo pri delu z obsevalnimi napravami, izvajanju radiografije, nameščanju vira sevanja v obsevalno napravo in pri razstavljanju obsevalne naprave v talilnici svinca, ko je v obsevalni napravi ostal vir sevanja, za katerega niso vedeli. Z oceno stopnje 2 je bil ocenjen dogodek med remontom v jedrski elektrarni, pri katerem je zaradi človeške napake prišlo do izgube zunanjega električnega napajanja, zagon dizelskega generatorja je bil neuspešen, drugi dizelski generator pa ni bil razpoložljiv zaradi vzdrževanja. Trije dogodki v jedrskih elektrarnah so bili ocenjeni s stopnjo 1. Prvi dogodek se je zgodil, ker v jedrski elektrarni med obratovanjem niso upoštevali omejitve roka za izklop opreme, ki je predpisan v obratovalnih pogojih in omejitvah. Pri drugem dogodku so bili delavci izpostavljeni radioaktivnemu tritiju. Tretji dogodek je bil požar v reaktorski zgradbi jedrske elektrarne, ki so ga pogasili osebje elektrarne in gasilci iz krajevnih gasilskih brigad. Več ur pozneje je bilo zaznano puščanje reaktorskega hladila iz reaktorske črpalke, ki so ga po 12 urah zaustavili. V tovarni jedrskega goriva se je zgodil dogodek stopnje 2, pri katerem je zaradi neustreznega nadzora nad jedrskimi snovmi nastala nevarnost za dogodek zaradi kritičnosti. Odmevna sta bila dogodka s krajo virov sevanja. Pri prvem dogodku, ki je bil ocenjen s stopnjo 2, so bili iz tovarne ukradeni trije merilniki nivoja, vsak z virom sevanja 137Cs aktivnosti 51,5 GBq. Policija je prijela storilce in našla vire sevanja. Pri drugem dogodku stopnje 1 so oropali delavce, ki so izvajali radiografijo na gradbišču, in jim ukradli radiografsko kamero z virom sevanja 192Ir aktivnosti 380 GBq. Policija je preiskala okolico in v bližini gradbišča našla vir sevanja, ki je bil nepoškodovan. Med dogodki z viri sevanja neznanega izvora je bil najviše ocenjen dogodek stopnje 2, pri katerem so v tovoru starega železa našli vir sevanja 137Cs z ocenjeno aktivnostjo 100 GBq. Pri drugem dogodku stopnje 1 so v tovoru starega železa v železarni stalili vir 241Am. Tretji dogodek stopnje 1 je bil izguba starega vira 137Cs iz merilnika gostote. Dva dogodka stopnje 0 sta se zgodila v pristaniščih, zaznali so povišano sevanje v tovorih starega železa, ki so vsebovali vire sevanja 137Cs oziroma 90Sr z zelo nizko aktivnostjo. Poročali so tudi o dogodku stopnje 0, ko so v pristanišču zaznali povišano sevanje izdelkov iz jekla, ki je bilo kontaminirano z izotopom 60Co. Dogodki, ocenjeni po lestvici INES, v Sloveniji V Sloveniji sta bila v letu 2012 dva dogodka, ki sta bila ocenjena s stopnjo 1. O obeh je URSJV poročala v Sevalnih novicah in novicah na spletni strani URSJV. Prvi dogodek se je zgodil avgusta v podjetju Temat, d. o. o., pri izvajanju industrijske radiografije, drugi pa oktobra pri menjavi rentgenske cevi v podjetju Union, d. d., ki uporablja rentgenske naprave v procesni tehniki in avtomatiki. Dogodka sta opisana v poglavju 2.2.2, poročili INES pa sta objavljeni na spletni strani URSJV pod INES dogodki. 12 VIRI [1] Nuklearna elektrarna Krško, Letno poročilo o obratovanju NEK za leto 2012, februar 2013. [2] Razširjeno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2011, URSJV/DP-171/2012. [3] Mesečna poročila o obratovanju NEK v letu 2012. [4] Root Cause Analysis Krško Cycles 23 and 25 Leaking Fuel, CAPs-RCA-12-128-C003, Westinghouse, julij 2012. [5] News from Nuclear Slovenia, URSJV, november 2011. [6] Slovenian National Report on Nuclear Stress Tests, december 2011. [7] Peer review country report — Slovenia, ENSREG, maj 2012. [8] Odločba URSJV o izvedbi izrednega občasnega varnostnega pregleda Nuklearne elektrarne Krško, maj 2011. [9] Odločba URSJV o izvedbi modernizacije varnostnih rešitev za preprečevanje težkih nesreč in blažitev njihovih posledic, september 2011. [10] Odločba URSJV o izvedbi pregleda in analize temeljnih podmen državnega načrta ter revizije ocene ogroženosti NEK, januar 2012. [11] NPP Krško Analyses of Potential Safety Improvements, NEK ESD-TR-09/11, januar 2012. [12] Program nadgradnje varnosti NEK, januar 2012. [13] Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (JV5), Uradni list RS, št. 92/09 in 9/10. [14] Odobritev URSJV za Program nadgradnje varnosti NEK, februar 2012. [15] Safety of Nuclear Power Plants: Design Specific Safety Requirements, IAEA SSR-2/1, 2012. [16] Evaluation of Spent Nuclear Fuel Storage Options, NEK ESD-TR-03/12, september 2012. [17] Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV, december 2012. [18] Posebno poročilo o odstopanju E-RP-12-01, št. 357-13/2012/1, Nuklearna elektrarna Krško, 2. 3. 2012. [19] Poročilo o opravljeni analizi po odstopanju E-RP-12-01, Nuklearna elektrarna Krško, 25. 4. 2012. [20] Posebno poročilo o odstopanju E-RP-12-04, Nuklearna elektrarna Krško, 29. 10. 2012. [21] Poročilo o opravljeni analizi po odstopanju E-RP-12-04, Nuklearna elektrarna Krško, 21. 12. 2012. [22] Elaborat HE Brežice: Tehnični ukrepi za sanacijo vplivov HE Brežice na NEK, rev. B, oktober 2011, št. IBBR-A200/037; IBE. [23] Končno strokovno mnenje vplivov HE Brežice na jedrsko in sevalno varnost NE Krško, št. 2132, EIMV, februar 2012. [24] Mnenje URSJV o DPN za HE Brežice in projektni pogoji za PGD/PVO, št. 381-1/2006/237 z dne 13. 4. 2012. [25] Uredba o DPN za območje HE Brežice, Uradni list RS, št. 50/12. [26] Dodatek k PVO za HE Brežice - vidik NE Krško, rev. 1, št. 2164, EIMV/INKO, oktober 2012. [27] Smernice za načrtovanje prostorske ureditve k osnutku DPN za HE Mokrice, št. 350-3/2009/6, januar 2010, URSJV. [28] DPN za HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol na srednji Savi, dopolnitev pobude, ACER, Savaprojekt, december 2011. [29] Dopolnitev smernic URSJV za načrtovanje prostorskih ureditev k DPN za cestno povezavo od Krškega do Brežic, št. 371-2/2006/111, URSJV, 16. 7. 2012. [30] Projekt Nadvišanje nasipov za zaščito pred maksimalno poplavo/nasip ob Potočnici, PGD št. NEKPMF-B056/186-2, IBE, d. d., april 2010. [31] Projekt Nadvišanje nasipov za zaščito pred maksimalno poplavo/nasip ob Savi, PGD št. NEKPMF-B056/186-1, IBE, d. d., april 2010. [32] Projekt Rekonstrukcija ceste na visokovodnem nasipu, PGD št. P-8/2010, GPI, gradbeno projektiranje in inženiring, d. o. o., maj 2010. [33] Odlok o lokacijskem načrtu prečna povezava glavne ceste G1/5 (prej M 10/3) z regionalno cesto R 1/220 (prej R-362) kot preložitev obstoječe regionalne ceste skozi Krško — prva faza — most, Uradni list RS, št. 84/98. [34] Most čez Savo v Krškem, na prečni povezavi glavne ceste G1-5 z regionalno cesto R1/220 na odseku 0336 pri Žadovinku — prva faza most, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. 923/2010, KO-BIRO, maj 2011. [35] Soglasje k PGD za most čez Savo na novi cestni povezavi od Krškega do Brežic, št. 351-1/2011/6, URSJV, 26. 3. 2012. [36] Plinovodno distribucijsko omrežje na območju rekonstrukcije lokalne ceste LC 191111 Krški most—Vrbina—Spodnji Stari Grad, projekt za PGD, št. 09414-00, Savaprojekt, junij 2012. [37] Projektni pogoji za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt Plinovodno distribucijsko omrežje, št. 351-13/2012/3, URSJV, 28. 9. 2012. [38] Analiza remonta NEK 2012, revizija 1, URSJV/DP-173/2012, URSJV, julij 2012. [39] Arhiv URSJV. [40] Letno poročilo o obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA za leto 2012, izdaja 1, IJS-DP-11220, januar 2013, IJS. [41] Report of the Integrated Safety Assessment of Research Reactors (INSARR) Mission to the Slovenia TRIGA Mark II Research Reactor, Ljubljana, Slovenia, 12-16 December 2012. [42] Obvestilo o iznosu aktivnega oglja in izrabljenih smol, št. TO.RZ-04/2012/5129. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2012. [43] Obvestilo o iznosu izrabljenih smol, št. TO.RZ-70/2012/6255. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2012. [44] Opustitev o iznosu olja reaktorske črpalke-1, št. TO.RZ-90/2012/7204. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2012. [45] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 04-04-040-000/120525. Ljubljana: ARAO, 2012. [46] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 04-04-040-000/120808. Krško Ljubljana: ARAO, 2012. [47] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 04-04-040-000/120904. Ljubljana: ARAO, 2012. [48] Letno poročilo o izvajanju programa za vzdrževanje pripravljenosti mobilnih enot NEK, IJS in ZVD za leto 2012. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, marec 2013. [49] Meritve radioaktivnosti v okolici reaktorskega centra IJS, poročilo za leto 2012. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, februar 2013. IJS-DP-11218. [50] Prispevek za Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS za leto 2012. Ljubljana: ARAO, marec 2013. ARAO-01-03-001. [51] Poročilo o izvajanju nadzora radioaktivnosti v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov na Brinju in njegovi okolici. Ljubljana: ARAO, marec 2012. ARAO-04-04-040-002. [52] Letno poročilo o izvajanju varstva pred IO sevanji in o vplivu rudnika Žirovski vrh na okolje za leto 2012. Todraž, RŽV, d. o. o., marec 2013. [53] Nadzor radioaktivnosti okolja rudnika urana Žirovski vrh med izvajanjem končne ureditve odlagališč Jazbec in Boršt ter ocena izpostavljenosti prebivalcev v vplivnem okolju rudnika urana Žirovski vrh. Poročilo za leto 2012. Ljubljana: ZVD, marec 2013.LMSAR-44/2013-GO. [54] Ovrednotenje merskih podatkov radioaktivne kontaminacije vzorcev krme v letu 2012. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, december 2012. IJS-DP-11156. [55] Identifikacija TENORM v Sloveniji kot posledica preteklih dejavnosti in njihova inventarizacija. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2004. [56] Poročilo o obsevanosti prebivalcev v letu 2012. Ljubljana: ZVD, marec 2013. [57] Poročilo Uprave RS za zaščito in reševanje. Ljubljana: Uprava RS za zaščito in reševanje, januar 2013. [58] Zavarovanje odgovornosti za jedrsko škodo — Jedrski pool GIZ : poročilo za leto 2012. Ljubljana: Jedrski pool GIZ, 2013. [59] Fizično varovanje jedrskih snovi in objektov. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, februar 2013. [60] Priročnik INES: http://www-pub.iaea.org/MTCD/publications/PubDetails.asp?pubId=8120. [61] Veljavni pravilniki s področja sevalne in jedrske varnosti (navedeno aprila 2013). Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost. http://www.ursjv.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/. [62] Informacija o poslovanju sklada v letu 2012. Krško: Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, 2013. [63] Letna poročila pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost. [64] Letno poročilo o meritvah sevanja na območju NEK. Leto: 2012. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, marec 2012. [65] Letno poročilo o radioaktivnih emisijah iz NEK. Leto: 2012. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, marec 2012. [66] Organizacijsko navodilo: ON 2.1.2 Spremljanje in obravnava tujih obratovalnih izkušenj in upravnih zahtev za jedrske objekte. [67] http://www.ctbto.org/. [68] http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:314:0027:0039:EN:PDF. [69] http://www.iaea.org/newscenter/focus/npt/prepcom_sessions.shtml. [70] http://www.iaea.org/Publications/Documents/Board/2012/gov2012-55.pdf. [71] http://www.iaea.org/Publications/Documents/Board/2012/gov2012-50.pdf. [72] http://daccess-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/N11/306/79/PDF/N1130679.pdf?OpenElement. [73] http://www.reachingcriticalwill.org/images/documents/Disarmament-fora/npt/prepcom12/documents/WP53.pdf. [74] www.nuclearsuppliersgroup.org. [75] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:326:0026:0044:SL:PDF. [76] http:/ / www-ns.iaea.org/ downloads / security/ nuclear-security-plan2010-2013.pdf. [77] http://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC55/GC55Documents/English/gc55-21_en.pdf. [78] http://www.iaea.org/Publications/Booklets/NuclearSecurity/nseu1211.pdf. [79] http://www-ns.iaea.org/security/nusec.asp?s=4&l=31. [80] http://www.flickr.com/photos/iaea_imagebank/7179622123. [81] http://www-ns.iaea.org/ security/nuclear_security_series.asp. [82] http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/09/st15/st15505-re01.en09.pdf. [83] http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/09/st16/st16868.en09.pdf. [84] http://www.sipri.org/research/disarmament/eu-consortium/publications/EUNPC_no%202.pdf. [85] http://europa.eu/legislation_summaries/justice_freedom_security/fight_against_terrorism/jl0030 _en.htm. [86] http://www.state.gov/t/isn/c18406.htm. [87] http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/12/st10/st10616.en12.pdf. [88] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2012:237:0001:0020:SL:PDF. [89] http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/Porocilo_ MZZ_2011.pdf. [90] http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/10/st17/st17078.en10.pdf. [91] http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/10/st17/st17061.en10.pdf. [92] http://www.nonproliferation.eu/documents/final_assessment.pdf. [93] http://www-ns.iaea.org/ security/itdb.asp. [94] http://www.flickr.com/photos/iaea_imagebank/7637056020/sizes/k/in/photostream/. [95] http://www.nks.org/download/seminar/2008_b_nordthreat/NKS_B_NordThreat_1-1.pdf. [96] http://www.thenuclearsecuritysummit.org/userfiles/Seoul%20Communique_FINAL.pdf [97] http://www.iaea.org/newscenter/statements/2012/amsp2012n007.html. [98] http://www.denhaag.nl/en/residents/to/Nuclear-Security-Summit-to-The-Hague.htm. [99] http://www-news.iaea.org/. [100] http://www.ursjv.gov.si/si/info/ines_dogodki/. [101] http://pris.iaea.org/public/, 22. 4. 2013. [102] Arhiv URSVS. [103] Sistematično pregledovanje delovnega in bivalnega okolja 2012. Št. LMSAR-20120006-A-P-J. Ljubljana: ZVD, 2013. [104] Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012. Št. LMSAR-2013-MG. Ljubljana: ZVD, 2013.