NEOLITICNA NASELBINA Y DRULOVKI PRI KRANJU JOSIP KOROŠEC N epričakovano je sedaj odkrita p rv a naselbina neolitične dobe na G orenjskem , in sicer v neposredni bližini K ranja. Č eprav je bilo p ri­ čakovati tudi starejše najdbe, k akor so one iz kovinske dobe, vendar n a tem področju nism o imeli nobenih m aterialnih dokazov za njihov resnični obstoj. P o sta v lja n je k u ltu re p ri Igu na Ljubljanskem b a rju v neolitičen čas je že zdavnaj zastarelo, k e r se nikakor ne sklada z no­ vejšim i znanstvenim i ugotovitvam i. Nova neolitična postojanka v D ru- lovki pri K ran ju spada časovno sicer v konec neolitika, vendar pa p red stav lja prvo takšno naselbino, ki jo moremo danes postaviti v to periodo. N aselbina sam a je bila o d k rita slučajno na zemljišču, k i je od­ stopljeno v D rulovki Slavističnem u d ru štv u v najem . Tov. V iktor Smolej je p ri kopanju cisterne naletel na razn e keram ične fragm ente, k a k o r tu d i na keram ično orodje, k atero je sh ran il in izročil A rheološkem u sem inarju v L ju b ljan i.1 Že ta m aterial, k i ga je shranil tov. Smolej, nam odpira nov vpogled v predzgodovino K ran jsk e. Poleg tega p a tudi ta m aterial k lju b skrom nosti dopušča m ožnost kultu rn eg a in časovnega op red eljev an ja nove lokalitete. Naselbina, ki je danes označena kot D ru lo v k a pri K ranju, leži nekaj «to m etrov severozahodno od vasi D rulovka in jugozahodno od K ran ja na desni obali Save. N aselbina je ležala na relativno visokem p lato ju , ki ga na eni strani obdaja soteska Save, na d ru g i pa nekdaj slepi rokav Save, katerega zem ljišče se postopno zvišuje. N a jezik u med d an ašn jo reko in m rtvim rokavom k lju b raznim sondam, k i so jih že n ek d aj napravili razni iskalci, ni bilo še nič ugotovljeno. N aša naselbina m ora ležati bolj v notranjosti tega trik o tn ik a v m an jši kotlinici, k i je kom aj za k ak m eter n ižja od okolnega zem ljišča. Mesto, k je r so kopali cisterno, leži ravno v tej m ajh n i kotlinici, obdani danes bodisi s skalam i oziroma čisto kraškim terenom in pa nekoliko višjim , um etno zravnanim in obdelanim platojem , k i leži severozahodno od kotlinice in zajem a tr i­ k o tn ik m ed Savo in slepim rokavom . Južno od mesta naselbine se je ‘ Tov. Viktorju Smoleju, lektorju za slovaški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se najlepše zahvaljujem za uvidevnost, da je shranil vse najdene pred­ mete in jih dal na razpolago Arheološkemu seminarju, ter za vso pomoč in podatke. zem ljišče strmo spuščalo proti strugi slepega rokava Save. P ro ti četrti stran i se pa zemljišče blago znižuje in je danes pogozdeno. V rtnarska dela, k ak o r tudi preprosta jam a za apno n a m estu na­ selbine so pokazala, da vsaj na teh m estih k u ltu rn a plast n i 'bila d e­ b elejša od 0,30—0,50 m. P ri tem m oram o vzeti v poštev tudi, da so n ek atere strani te zelo ozke kotlinice p recej višje, zaradi česar bi tu m ogli računati tudi na erozijo s teh v išjih predelov. So pa to za sedaj le dom neve, dokler se pač ne bodo izvršila sistem atična raziskovanja. Sama k u ltu rn a plast na zg o rn jih m estih ne kaže n ikakršnih diferenciacij, k a r je pa končno na tem elju le skrom nih profilov tudi nemogoče ugotoviti. Veliko več podatkov, čeprav samo glede k u ltu rn e in časovne opre­ delitve, nam nudi m aterial, k i je sicer slučajno zbran, vendar p a v celoti, tak o da m orem o sk lep ati na tipološki podlagi o teh m om entih. G radivo je zanimivo n a eni stran i tudi zaradi tega, k e r je to sedaj prvo gradivo te v rste na G orenjskem , na drugi p a tudi zato, k e r nam bo nudilo možnost o zelo obširnem sk lep an ju raznih m om entov konec neolilične dolbe na tleh Slovenije. Ker so p a to za sedaj naljstarejše najdbe (izključiti moramo tu k a j paleolitik), žal še vedno ne bomo im eli vpogleda v d o g a ja n ja pred tem časom. Končno p a ni n iti nujno, da j e tu v resnici tudi bilo živ ljen je v še starejši dobi. Č eprav so se izkazale k o t zm otne hipoteze, da so doslej znana kolišča na Ljubljanskem b arju iz neolitičnega časa, vidim o danes, d a je k lju b tem u S lovenija bila v celoti n aseljen a tu d i v neolitiku. Kot p rv a postojanka te v rste je doslej bila A jdovska jam a pri N em ški vasi.2 V novejšem času so b ila odkrita tu d i še d ru g a najdišča iste v rste to k rat v zgornji D rav in jsk i dolini.3 Sedaj p a p rih a ja D rulovka p ri K ra n ju kot najseverozahodnejša to čk a na Slovenskem. Z aradi tega lahko pričakujem o še vrsto drugih najdbišč, k i bodo im ela isti značaj, kakor doslej odkrita. M ed gradivom iz D rulovke imamo zelo malo zastopanega orodja, k a r je pa danes zgolj n ak lju čje, k i ne m ore sprem eniti splošne slike. T ako nim am o niti najskrom nejšega fragm enta koščenega o ro d ja. Poleg teg a je pa tudi krem enovo orodje n ajd en o v zelo redkih prim erih, m edtem ko nimamo nobenega prim era o ro d ja iz drugega kam na. Od k rem ena je pa poleg n ek a j odbitkov o h ran jen o izredno lepo koničasto strgalce trikotnega p rereza (d. 3, 5, š. 1, 8 cm). N apravljeno je iz odbitka. N a eni strani im a strgalce tudi površinske retuše, m edtem ko so n a vseh robovih na zgornji stran i izredno fine, drobne retuše; na dveh robovih, k i se k o n ču jeta v konico, so p a retu še tu d i na spodnji stran i (T. I, 1). Po tehniki izdelave sp ad a strgalce v neolitično periodo vendar p a sam a rte fa k t ne nudi danes možnosti za n atančnejšo časovno klasifikacijo. V veliko večjem številu so nam o h ran jen i razni keram ični fragm enti. Žal so tudi ti zvečine le neznatnejši fragm enti, ki navadno ne d o v o lju jejo pravo rekonstrukcijo. K ljub tem u pa n e k a te ri profili in ornam entika n u d ijo nekoliko izredno zanim ivih d etajlo v S tehnične stran i imamo m ed keram iko iz D rulovke nekoliko tipično različnih postopkov izdelave. Isti p rim er opažam o tudi pri žg an ju posod. Za sedaj je pa še nemogoče reči, k je je v zro k te razlike. Č asovnih razlik p a m ed njim i ne bo, ali jih pa v saj ne 'bo v širšem pom enu besede. Ne 2 R azprave Slovenske akadem ije znanosti in umetnosti, lil , 1953, 45 sl. 3 Arheološki vestnik 1955, 258 sl. — Slovenski poročevalec od 13. dec. 1955. glede na neznatno debelino k u ltu rn e plasti, ki je pa za sedaj samo relativ n a in ugotovljena le p ri slučajni sondi, vidimo, da je k lju b teh ­ ničnim razlikam bodisi v formah k ak o r tudi v ornam entih neka splošna skupna poteza, k i je zelo često tudi popolnoma identična. Tako bo glede na sedanje stan je nemogoče govoriti o — recim o — dveh k u ltu rn ih časovno različnih horizontih, temveč bomo im eli le neko enotno časovno razdobje, mogoče z raznim i evolucijskimi stopnjam i. Po sestavi gline je naša keram ika d o k aj različna. Na eni strani im am o posam ezne posode, k i so bile izdelane iz zelo dobro čiščene gline, n a d ru g i pa zopet posode, katerim je bila prim ešana m ivka, ali pa tudi zdrobljen kvarciitni pesek z zelo debelimi zrnci. Procentualno' je frag­ m entov, p ri k a te rih je mešan v glino pesek, več k ak o r prvih. Tudi posode, ki so bile ornam entirane, im ajo po prav ilu zemljo m ešano s peskom . Zato so videti te posode danes zelo grobe, čeprav je b il ta k le sestav zem lje. K ak o r pa vidimo na posam eznih fragm entih, so to grobost skušali om iliti s tan k o prevleko čiste gline, k i je pa danes pogostoma že odpadla. V zrok m ešanja peska m ed glino je v večji vzdržljivosti tak ih posod. Ravno zato je p a tu d i jasno, da so tudi naše ornam entirane posode b ile nam enjene v sak d an ji rabi te r jih n e moremo pripisovati k ak i d ru g i, mogoče k u ltn i rabi, k ar se zelo često dogaja, čeprav m arsikdaj tu d i s pravico. Že po splošni izdelavi izredno dobro in fino izdelano keram iko imamo za sedaj m ed gradivom iz D rulovke v zelo m ajhnem številu. Zanimivo je tu d i žg an je tu k ajšn je keram ike. Po večini so bile naše posode v osnovi rdeče žgane. Fragm entov črnih in sivočrnih posod imamo relativno zelo malo. P ri prim erih, k je r je bila keram ika črno in sivočrno žgana, so bile tudi popolnom a ravnom erno prežgane stene posod. Tega pa ne m orem o trd iti vedno tudi za ostalo keram iko. Tu imamo zelo često stene posod neenakom erno prežgane, tak o d a sta n o tran ja in zu n an ja stra n rdeče žgani, m edtem ko je sredina prelom a često sive ali p a celo sivočrne barve, k a r pom eni m očnejši vpliv tem perature za k ra jš i čas na zunanjo in n o tran jo stran . T akšni prim eri so znani na večjem številu neolitičnih najdišč, čeprav ne p red stav ljajo pravila, pom enijo pa često ali nezadostno zn an je tehničnega dela, ali pa pom enijo drugorazredno delo zaradi splošne nižje civilizacijske ravni', ali p a zaradi pom anjkanja tehničnih pripom očkov. Vendar pa imamo m ed rdeče žganim i posodam i izredno veliko število tudi docela enakom erno žganih prim erov. Im am o p a tudi fragm ente, p ri k aterih je b ila samo zu n an ja stran rdeče žgana, m edtem ko sta n o tran ja stran in prelom črn a ali sivočrna. P ri klasifikaciji rdeče žganih posod m oram o razlikovati vrsto v arian t, ki včasih z rdečo barvo nim ajo n ik ak ršn e zveze. Tako im am o posode, ki so žgane do opekastordeče barve; imamo pa tudi posode, k i so sivkastobele barve te r druge, k i im ajo razne nianse m ed tem a dvem a sk rajn im a barvam a. V zrok takšnim barvam je delno v sestavu sam e gline delno p a tudi v intenzivnosti in dolgosti žganja. Kolikor je pa bilo mogoče ugotoviti, se n ik d a r ni dodal glini naše keram ike neki poseben dodatek, da bi vplival na barvo posode, čeprav je bila rdeča b arv a tu izredno p rilju b lje n a, k a r vidim o tudi po d ru g ih m om entih. Pravilom a so bile naše posode tudi zglajene. Vendar p a imamo relativno sk o raj neznatno število fragm entov, katerih površina je bila zglajena na sij. P recejšn je število posod pa sploh ni bilo m ehanično zglajenih, temveč je b ila površina le več ali m an j zravnana. Im am o pa tu d i prim ere, med njim i celo prim ere posod, ki so bile ornam entirane, p ri k aterih površine k asn eje sploh niso dodelali te r so ostale grobe. T a moment je v toliko karakterističen, k er nam bo mogoče pom agal pri rešev an ju splošne civilizatorične ravni našega prebivalstva. O m eniti je potrebno, da je zelo pogosto površina na n aših posodah tako n a zunanji k a k o r na notranji stran i tudi luknjičasta. To je opaziti predvsem pri posodah, katerih glina je bila m ešana s peskom . L uknjičasta površina je pa nastala zaradi slabe tehnične izdelave. Poseben tehnični postopek se je u p o rab ljal p ri poisodah, k i so bile rdeče žgane, a so poleg tega imele tu d i še rdečo prevleko. T akih posod je relativno veliko število, razlik u jejo se pa po tem , kakšna prev lek a je uporabljena. Tako imamo prim ere, pri k a te rih je bila prevleka izredno d o b ra in celo zglajena, k a r dokazuje, da so jo napravili že pred žganjem in je postala sestavni del sam e vaze. Barve so dokaj različne, od opekasto rdeče do rjave. Vedno je bil pa u p o rab ljen oker. D rugo skupino p re d ­ stav ljajo prim eri, k je r tak a prevleka, ki je sicer v istih niansah in tonih, danes odpada. Včasih kaže, k ak o r bi površinsko šele po končanem žganju posode prebarvali, p ri čem er pa barva ni postala sestavni del posode in se je do danes več ali m anj otrla. Seveda je pa to mogoče samo videz tak eg a tehničnega postopka in je tak o ena k ak o r d ru g a v rsta bila iz­ d elan a na isti način, pač s tem, da so n ek ateri p rim eri tehnično popolnejši od drugih. V prašanje pa je, ali imamo tu opravek s tako im enovanim slikanjem površine posode ali pa ne. O kakšnih posebnih, pozneje delanih slikanih ornam entih na rdeče b arv an i podlogi na našem gradivu ni sledu. K ljub tem u b i pa tudi ta način, čeprav samo m onohrom nega prem azovanja cele površine, mogli že s tehnične strani označiti k ot slik an je. Nimamo p a tu d i še nobenega dokaza, da se tudi p ri nas ni u p o rab ljala polihrom ija ali bihrom ija. N e glede tudi na to m ožnost je p a vendar tudi že p rv i moment izredno pom em ben zaradi splošne klasi­ fikacije in opredelitve našega gradiva. K ar se p a tiče oblik, moramo priznati, da ni nikakršne razlike m ed prim eri, k i im ajo rdečo prevleko in tistim i, ki je nim ajo. To pa zopet d okazuje popolno istočasno uporabo vseh teh tehničnih postopkov. M edtem ko je v A jdovski jam i bila d o k a j pogosto u p o rab ljen a tudi črn a prevleka, je ta v D rulovki skoraj neznana. Le skrom ni prim eri govore, da se je ravno tak o uporabljala. P ri tem p rih ajajo predvsem v poštev takšni prim eri, k i so bili rdeče žgani in je nato površina bila prem azana z neko črno barvo ali prevleko. Velikost posod je dokaj različna, v en d ar pripada večina fragm entov t. i. norm alni velikosti posod. M iniaturnih posodic v glavnem za sedaj nimamo. Imamo pa n ek atere fragm ente, k i kažejo, da so se u p o rab ljale izredno velike posode. T ako je ohranjeno fragm entirano dno neke sivo- rdeče žgane posode, ki m eri okoli 27 cm v prem eru. Posoda je , sodeč po dn u in po debelini sten, m orala b iti izredno velika. V glavnem so p a to za sed aj med našimi slučajnim i najdbam i iz D rulovke le bolj osam ljeni prim eri, k a r pa ne izk lju ču je možnost, da so bili pogosteje uporabljeni. Glede na relativno slabše ohranjene m anjše fragm ente ni mogoče ugotoviti obliko posod. Le m alo je tak ih prim erov, ki nam v resnici om ogočajo v saj približno rekonstrukcijo. V glavnem pa lahko trdim o, da je n ajv ečji del posod bil relativno globok in d a se je spodnji del več ali m anj konkavno zoževal proti dnu (T. VII, 3 [fragment spodnjega d ela rdečkasto žgane posode, ki je im ela rdečkasto prevleko. Viš. o h ra­ njenega dela 3,4 cm]. — T. I, 4, 8; T. II, i, 4; T. IV, 1—5; T. V, 1, 3, 7; T. VII, 1, 2, 4—6; T. IX, 2, 10). Zgornji del je b il pri vseh prim erih različno oblikovan, v endar navadno nekoliko polkroglasto ne glede na to, kakšen je 'bil v ra t ali pa kakšno je bilo ustje. D anes lahko v D rulovki razlikujem o nekoliko osnovnih oblik. N ajenostavnejše so razne polkroglaste skodelice, ohranjene žal samo v posam eznih fragm entih, k i ne dovoljujejo rekonstrukcije spodnjega dela. V erjetno so pa tudi te posodice imele ravno dno, k e r doslej drugih oblik d n a ni najd en ih (T. V ili, 1 [večji fragm ent rdeče žgane posode ki je bila rdeče prebarvana. Vel. 5,7 X 8.0 om[. — T. V III, 3 [fragment sivkasto žgane posode .Vel 3,4 X 5,3 cm]. — T. VIII, 4 [isto. Vel. 3,8 X 5,8 cm]). Sorodne zgornjim oblikam so skodelice k i so imele nekoliko, čeprav neznatno profiliran zg o rn ji del, m edtem ko se v drugih posam eznostih ne bodo razlikovale od p re jšn jih (T. VIII, 2 [2 fragm enta sivo žgane posode. Vel. 6,1 X 8,4 in 4,2 X 4,5 cm]). Posebno obliko to k ra t b o lj p litk e polkroglaste skodelice s p ro fili­ ranim ustjem p red stav lja fragm ent rdečkasto žgane posodice, na k ateri so. kakor kaže, tudi sledovi glajenja n a sij. Im am o p a n a tem fragm entu tudi sledove nekakšne črne barve, k i je glede n a Ajdovsko jam o d o k aj v e rje tn a (T. III, 1, a, b. — V iš.ohranjenega fragm enta 4.3 cm). Ta sko­ delica je k arak terističn a poleg tega tudi po tem, da im a ročaj, k i je izdelan v obliki stiliziran e živalske, mogoče volovske (?) ali pa ovnovske (?) glave. M alo je verjetno, da bi ta posoda im ela neki k u ltn i pom en, čeprav v osnovi tudi to ne bi bilo izključeno. O d neke vrste terinam podobnih posod, k aterih spodnji del se je konkavno zoževal proti dnu, medtem ko je bil zgornji del b o lj polkrožno oblikovan, je žal ohranjenih n e k a j nezn atn ejših fragm entov, k i ne dovoljujejo ugotovitve, kakšen je bil v ra t in kakšno je bilo u stje. M orale so biti pa relativno široke, toda ravno tak o tudi dosti globoke. Po vsej priliki bodo d o k aj sorodne nek i posodi v obliki lonca iz A jdovske jam e (Razprave SAZU, III, T. II. 1). Tako b i m ogli med takšne terine šteti večje število fragm entov (T. I, 4 [fragm ent sivkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi in vdolbinam i. Vel. 2,8 X 3,4 cm]. — T. II. 1 ; T. IX, 2 [fragm ent sivkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi. Vel. 3,8 X 9,9 cm]. — T. II, 4 [fragm ent sivkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi. Na fragm entu sled ročaja. Vel. 3,6 X 4.5 cm]. — T. III, 3 [fragment črnosivo žgane posode, ornam entirane s k ratk im i vrezi. Vel. 3.4 3,0 cm]. — T. IV, 1 [fragm ent sivordečkasto žgane posode, ornam entirane z vdolbenim i lin i­ jam i in vdolbinam i. Vel. 4,4 X 4,5 cm]. — T. IV, 2 [fragment sivkasto žgane posode, ornam entirane z vbodi. Vel. 4,6 X 4,2 cm]. — T. IV, 3 [fragm ent sivkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi. Vel. 5,2 X 3,5 cm]. — T. kV, 5 [fragment sivkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi. Vel. 4.5 X 5,1 cm). — T. V, 1 [fragm ent sivkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi. Vel. 4,1 X 4,0 cm]. — T. V, 3 [fragm ent sivkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi. Vel. 3,3 X 4,7 cm]. — T. VII, 4 [fragment rdečkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi in vdolbinam i. Vel. 6,6 X 6,5 cm]. — T. VII, 5 [fragment rdečkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi. Vel. 3.6 X 7,2 cm]. — T. VII, 6 [fragment rdečkastosivo žgane posode, orna- m entirane z vrezi in vdolbinam i. Vel. 7,8 X 6,1 cm]. — T. IX, 3 [fragm ent rdečkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi. Vel. 5,5 X 7,8 cm]. — T. IX, 10 [fragment sivkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi. Vel. 3 .4 X 3 2 cm]). Velik procent takšnih posod je b il ornam entiran v zgornjem delu navadno s paralelnim i vrezi bodisi vertikalnim i ali pa poševnim i ravno tako pa tudi z raznim i vdolbinam i ali pa samo z vbodi. Naslednjo skupino p red stav ljajo v osnovi sorodne posode, k i so v zgornjem delu drugače oblikovane. Videti so bolj, kot bi bile koničaste oblike, vendar je tudi p ri teh zgornji del b il zam išljen kot polkroglast. R azlikuje se pa ta skupina od p re jšn je po tem, da so im ele posode zgornji del le navznoter upognjen, a b ile so brez v ra tu in brez profi­ liranega ustja (T. I, 5; T. IX, 7 [fragm ent sivkasto žgane posode, ornam en­ tiran e z vbodi. Vel. 3,1 X 2,5 cm]. — T. I, 8 [2 fragm enta rdeče žgane posode, ornam entirane z vrezi. Vel. 3,3 X 2,1 in 2,5 X 3,0 cm]. — T. IV, 4 [fragm ent sivkasto žgane posode. Vel. 5,1 X 4,6 cm]. — T. VII, 1 [večji fragm ent sivordečkasto žgane posode. Vel. 20,2 X 19,5 cm]). Zelo je ver­ jetno, da so tudi m arsikateri fragm enti, ki sem jih štel v p rejšn jo skupino, v resnici p rip ad ali tej skupini. Med gradivom te skupine pa imamo tudi nekatere fragm ente, k i so v resnici pripadali posodam bi- konične Oblike, čeprav je b il tudi p ri teh navadno spodnji del ločno zožen p roti dnu (T. VII, 2 [fragm ent sivkasto žgane posode. Vel. 4,7 X 4,6 cm]). Posebno skupino p red stav ljajo vaze, k i so bile polkroglaste v zgor­ njem delu in ki so imele več ali m anj cilindričen vrat. Po vsej verjetnosti se je tudi pri njih spodnji del, k akor že p ri dosedanjih prim erih, kon­ kavno zoževal. Znani so pa bili tak i prim eri že iz A jdovske jam e (Raz­ p rav e SAZU III, T. III). V D rulovki imamo za sedaj le b olj skrom ne prim ere. (T. I, 7 [fragm ent rdečkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi in vbodi. Vel. 3,2 X 2,6 cm]. — T. II, 2; T. IX, 6 [fragm ent rdečkasto žgane posode, ornam entirane z vrezi in vdolbinam i. Vel. 5,2 X 6,4 cm]. — T. III, 2 [fragment v ra tu sivkasto žgane posode, ornam entirane s horizon­ talnim i vrezi. Vel. 3,0 X 4,1 cm]. — T. III, 4 [fragm ent vratu rdečkasto žgane posode, ornam entirane k ak o r p rejšn ja. Vel. 2,5 X 2,9 cm]. — T. V, 2 [fragm ent v ratu rdečkasto žgane posode, ornam entirane s poševnimi vrezi. Vel. 3,2 X 3,2 cm]. — T. V, 4 [isto. Vel. 3,0 X 3,9 cm]. — T. IX, 4 [fragm ent v ra tu rdečkasto žgane posode, ornam entirane s horizontalnim i vrezi. Vel. 6,4 X 8,5 cm]). Neznano obliko posode pa p red stav lja za sedaj fragm ent neke rdeč­ kasto žgane posode, od k atere je oh ran jen zgornji del z ustjem , ki je nekoliko navzven upognjeno. Pod ustjem je posoda bila ornam entirana s horizontalnim nizom vdolbin, sicer pa z vertikalnim i vrezi. (T. V, 5. — Vel. 4,6 X 4,6 cm). K akor v A jdovski jam i, tako imamo tudi v D rulovki večje število zajem alk. Vse so relativno grobe in različnih dim enzij. (T. VI, 2 [frag­ m entirana zajem alka sivkastobelo žgana. Kaže, da je bila nekdaj p re­ vlečena z rdečo barvo. Viš. 2,6, ohranjena dol. 6,3 cm]. — T. VI, 4 [fragm entirana zajem alka črnosivo žgana. Viš. 3,7 ohranjena dol. 8,1 cm]. — T. VI, 5 [fragm entirana zajem alka, od k atere je ohranjen samo dulec, rdečkasto žgana. Dol. 5,0 cm]. R azlika med našim i zajem alkam i o b staja samo v m odeliranju dulcev. Medtem ko so n ek ateri popolnoma cilindrični in gladki, im ajo n ek ateri d rugi rob odebeljen. P ri k eram ik i iz D ru lo v k e imamo vedno opraviti samo z enim tipom dna. Dno je vedno ravno in relativno široko, tak o da «o posode bile popolnom a stabilne. Samo na enem fragm entu je podoba, k ak o r da b i d no imelo nekakšno prstanasto nogo, k a r je pa mogoče le videz, glede n a zelo fragm entirano dno. Med dni, k i so popolnom a ravna, pa imamo tudi n ek aj prim erov, ki so neznatno usločena, k ar kaže, da je bilo p re j sam o n a­ k lju čje, kot hote n arejen o takšno dno. O d postam entov, ki so b ili n ap rav ljen i sk u p aj s posodo, t. j. z no­ gami, imamo samo fragm ente, tak o da je p rav iln a re k o n stru k cija bodisi nog ali pa posod za sedaj še nemogoča. Vendar lahko sodimo, da so vse noge, od k aterih imamo fragm ente, bile v osnovi cilindrične, a n ek atere so se tudi konično širile proti tlu , vse so pa bile zelo široke. R elativno so bile pa tudi zelo visoke, tak o da jih m orem o s pravico označiti kot visoke, votle, cilindrične noge. (T. VIII, 6 [2 fragm enta rdeče žganih nog z rjav k asto uglajeno prevleko na zunanji strani. Vel. 6,0 X 7,8 cm in 4,8 X 7,5 cm]. — T. VIII, 5 [fragm ent k ak o r p re jšn ji z rjav k asto uglajeno prevleko na zunanji stran i noge ter na zu n an ji in n o tran ji strani ostanka vaze. Vel. 4,5 X 10,3 cm). Po neznatnih frag ­ m entih posod, ki so u p o rab ljale tak šn e noge, m orem o soditi, da so posode, ki so uporabljale takšne noge bile b o lj k ro g laste oblike. K olikor j e ugo­ tovljenih fragm entov nog, so te skoraj vedno rdeče žgane, poleg teg a im ajo pa tudi še rdeče do rjav k asto uglajen o prevleko tako na z u n a n ji stran i nog, kakor tudi na zunanji stran i posod, ki so imele take noge. Med našim gradivom je tudi neko število fragpientov, na k a te rih so ohranjeni ročaji. Vsi tak i ročaji so bili tra k a sti in d o k aj široki. P ra ­ viloma, kolikor moremo danes soditi, so b ili n a prehodu iz ram ena v v ra t. (T. VI, 1; T. IX, 8 [trakast ročaj rdečkasto žgane posode. Vel. 7,1 X 5,5 cm]. — T. VI, 3 [isto, rdečkasto žgane posode. Vel. 5,0 X 4,3 cmj). N ek ateri ročaji so bili relativno tudi zelo široki. T ako im am o o h ran jen frag m en t ročaja, ki je bil okoli 4,5 cm širok. Med držaji je posebno zanim iv d ržaj v o b lik i stilizirane živ alsk e glave, ki predstavlja mogoče volovsko (?) ali pa ovnovo (?) glavo. [ I. III, 1 a, b ; 1. IX, 1], Sam a glava je zelo dobro m odelirana, čeprav je do sk rajn o sti stilizirana. Žal so deli, k i so p re d sta v lja li n ap rej o b rn jen e rogove, fragm entirana. Na sredi tem ena je pa globoka prečna k an elu ra, ki na eni strani deli glavo v dve en ak i polovici, na d ru g i pa s tem tudi potencira izrastke v obliki rogov. Gobec je sum arno in preprosto konično izdelan brez k ak ršn ih koli detajlov. R elativno redke so tudi razne plastične vzbokline, ki so bile tu d i n a n ajv ečji p eriferiji in so mogle im eti p rak tičen ali pa d ekorativen pom en (T. V, 7 [fragment sivkasto žgane posode bolj bikonične oblike. Vel. 3,6 X 4,4 cm]). Po sledovih na enem fragm entu sodeč so mogle nekakšne vzboikline biti tudi na ustju, kolikor niso to le ostanki ročajev, k ar je pa nemogoče ugotoviti. (T. V, 6 [fragm ent sivkasto žgane posode z vrezanim ornam entom . Vel. 2,4 X 2,7 cm]). K ljub temu, da im am o v gradivu D rulovke relativno večje število ornam entiranih fragm entov, je vendar vsa ornam entika zelo skrom na in po večini tudi zelo sum arna. Revščina se kaže tudi v m otiviki. V glavnem imamo le vrezane ornam ente, sem in tja tudi dolbene črte, d alje razne vdolbine in vbode. V rezani ornam enti so pravilom a zelo globoki in široki, tako d a dajejo pogosto vtis žlebov ali široko vdolbenih linij. N ajb o lj pogostne so paraleln e črte, razdeljene na skupine. (T. I, 2 [frag­ m ent sivordečkasto žgane posode. Vel. 2,7 X 2,7 cm]. — T. I, 3 [isto, rdeč­ kasto žgane posode. Vel. 1,9 X 1,7 cm]. — T. I, 7, 8; T. II, 2, 4; T. IV, 3; T. V, 3, 5; T. VII, 4, 5; T. IX, 6, 10). Pogosti so tudi ornam enti, k i bodo p red stav ljali neke vrste trikotnikov, sestavljenih iz poševnih črt. Včasih so na fragm entih oh ran jen e samo razne poševne črte, ki bodo pa po vsej p rilik i pripadale raznim trikotnikom (T. I, 4, 9 [fragm ent rdečkasto žgane posode. Vel. 3,2 X 4,1 cm]. — T. I, 11 [isto. Vel. 3,3 X 3,0 cm]. — T. I, 10 [fragment rdečkasto žgane posode. Vel. 2,2 X 3,8 cm]. — T. II, 1, 2, 3 [fragment sivordečkasto žgane posode. Vel. 3,0 X 3,7 cm]. — T. II, 5 [fragm ent sivkastobelo žgane posode. Vel. 5,3 X 5,7 cm]. — T. IV, 5; T. V, 1, 2, 4, 6; T. VII, 6; T. IX, 2, 3, 6, 9 [fragm ent sivordečkasto žgane posode. Vel. 4,2 X 4,5 cm]). Bolj redke so p araleln e horizontalne črte, ki so p a lahko tudi posamezne, vendar pa v zvezi z drugim i ornam enti ]T. I, 10; T. III, 2, 4; T. IX, 4]. Zelo redki so tu d i k ra jši vrezi v horizon­ taln ih nizih [T. III, 3], Pogostni so vbodi ali pa m anjše vdolbine, k i pa p rih a ja jo pravilom a v zvezi z ostalim i ornam enti bodisi na n ajv ečji p eriferiji, bodisi na u stju , ali pa k ot delno izpolnjevanje praznih p ro ­ storov med drugim i ornam enti [T. I, 4, — 7; T. II, 2, 5; T. IV, 2; T. V, 5; T. VI, 1; T. VII, 4, 6; T. IX, 5 -8 ], * » P ri tolm ačenju n ajd b iz D rulovke, posebno keram ičnega gradiva, se v Sloveniji lahko danes naslonimo predvsem na A jdovsko jam o pri N em ški vasi,4 k i nam tudi sama z novimi najdbam i postaja veliko bolj razum ljiva, k ak o r je b ila doslej, ko nismo im eli nikakršnega p rim er­ jaln eg a gradiva. Tako se danes obe najdišči v mnogočem izpopolnjujeta, tudi če sem niti ne prištejem o novega sorodnega najdišča v D rav in jsk i dolini. Č eprav imamo za en k rat v D rulovki le slučajne najdbe, omogo­ čajo te že danes m arsikakšne k o rek tu re o n ek d an jih sklepih za A jdovsko jam o. P ri tem pa ne p rih a ja v poštev, da sta ti dve najdišči glede na način stanovanja popolnom a različni. Saj je eno v jam i, drugo pa na prostem . Ako vzporedim o keram ično gradivo iz D rulovke z A jdovsko jam o, bomo ugotovili, da je popolnoma identično tak o v oblikah, k ak o r tudi v ornam entiki. Tehnično je sicer keram ik a v A jdovski jam i na višji 4 Razprave SAZU, III, 45 sl. sto p n ji, k akor keram ika iz D rulovke, k a r je pa mogoče danes samo videz. Ni dvoma, da se bodo pokazale tudi k ak e posebnosti k rajev n eg a značaja, k a r je razum ljivo, vendar danes o n jih še ne moremo govoriti. G lavne identičnosti so v sami zgradbi posod, d a lje v profilaciji, ravno tak o pa tudi v spodnjem delu posod. Zanimivo je, da je večini posod tak o v D rulovki k ak o r tudi v A jdovski jam i, lastno naglo zoževanje spod­ n jeg a dela, ki je sk o raj pravilom a tu d i konkavno. Poleg tega so vse tak e posode bile relativno zelo globoke. Z gornji del pa, k akor koli je bil oblikovan, je videti kot nek i dodatek več ali m an j polkroglaste oblike, n asajen na spodnji d el [T. I, 4, 8; T. II, 1, 4; T. III, 3; T. IV, 1—3; T. V, 1, 3, 7; T. VII, 2, 4—6; T. IX, 2, 3, 10].5 Včasih so nam n ek atere posode videti, k ak o r b i bile bikonične, v endar je zg o rn ji del, n a j tudi nim a p re d sta v lje n vrat, po navadi izbočen. Isti p rim er imamo tu d i v A jdovski jam i. Malo prim erov iz D rulovke pa lahko p rim erjam o s posodam i, k a te rih vrat je cilindričen in širok ali pa z onim i, p ri k aterih je g o rn ji ■del oblikovan k ot kro g lasta am fora s cilindričnim vratom .6 Po vsej p rilik i -bomo pa mogli v to skupino všteti n ek a j fragm entov, ki so označeni k o t terin e ali terinam podobne posode te r še n ek a j drugih (n. pr. T. III, 3). Identičnost m ed D rulovko in A jdovsko jam o imamo tudi v t. i. z a je ­ m alk ah polkroglaste oblike z votlim dulcem za d ržaj. (T. VI, 2, 4, 5).7 Zanim ivo je, da so tu d i v D rulovki tak e zajem alk e n ajd en e v velikem številu, podobno k ak o r v A jdovski jam i. Vse so pa istega tip a brez k ak ršn ih k o li bistvenih razlik. V D ru lo v k i o b stajajo razlike samo v velikosti, boljši ali slabši izdelavi te r v neznatni razliki dulcev. Sem m oram o prišteti tudi več ali m anj polkroglaste skodelice ter posode, k i so im ele visoko votlo cilindrično nogo (T. VIII, 5, 6).8 Žal nim am o n iti v D rulovki nobenega prim era, k i bi nam om ogočil rek o n stru k cijo zgor­ n jeg a dela. Podoba je, da so na takšnih nogah b ile k roglaste posode, k a r moremo sklepati po n ek aterih skrom nih fragm entih. V endar nam p a ti p rim eri ne m orejo odgovoriti na v p rašan je, ali so bile take posode popolnom a odprte, ali so se ločno zoževale, ali so p a mogoče im ele celo v rat. Od detajlov lahko vzporejam o ročaje, k i so ravno tak o identični n a obeh najdiščih, posebno k a r se tiče visokih tra k a stih ročajev (T. VI, 1, 3: T. IX, 8).9 Identičnosti ali pa vsaj sorodnosti so pa ravno tako v ornam entiki. T ako dojem anje k ak o r tu d i iz v a ja n je sta isti ta k o v D rulovki k a k o r v A jdovski jam i. Skrom no število motivov, k i se om ejujejo le na paralelne, včasih vrezane, včasih pa b o lj vdolbene lin ije, sem in tja p a tu d i m otiv trik o tn ik a, vbodi in m ale okrogle ali ovalne vdolbinice v zelo enostavnih kom pozicijah, je vse. k a r imamo tak o na enem , k a k o r drugem najdišču. Razlike, kakor sem že p re j omenil, so lahko tudi sam o navidezne. O m eniti je vsekakor potrebno držaj, izdelan v obliki stilizirane živalske glave. (T. III, 1 a, b; T. IX, 1). V endar je p a to več ali m anj le detajl, 5 L-c., T. I, 4, 6; T. II, 1, 2; T. III, 1; T. IV, 2; T. V, 1 - 4 , 6 - 8 itd. 6 L. c., T. II. 1; T. III, 2, 3. 7 L. c., T. XIV, XV. 8 L. c., T. XIII, 9 -1 1 . 9 L. c., T. IX, 3, 4; T. X, 1, 6 itd. ki je lahko tudi lokalnega značaja. Č etudi je verjetno, d a se bodo našli razni plastični izdelki te ali one vrste tudi v področju K rke, ko se bodo raziskala tam k ajšn ja najdišča. Ni mogoče, da bosta obstajale le A jdovska in Jerm anovo jam a na Pijavškem ,1 0 tem več se bodo glede na d an ašn je podatke našla tudi druga najdišča. Veliko bolj zanimiva je za sedaj razlika v tehniki slikanja oziroma v prem azovanju velikega dela posod n a D ru- lovki z rdečo barvo. T a tehnika je v resnici uporabljena tudi v Ajdovski jam i,1 1 vendar je tam navadno bila u p o rab ljen a p rav a prevleka, k i se zelo često tudi lušči, m edtem ko je v D rulovki pogostoma u porabljena k o t prevleka tudi prava barva, ki se je pa globoko zajedla v steno posode. Zanimivo pa je, d a sorodne črne prevleke na. posodah iz D rulovke nim am o v večji meri, tako k ak o r se ja v lja v A jdovski jam i.1 2 D ruga objavljena n ajd b a s področja Slovenije je iz Zreč.1 3 Toda doslej so objavljene samo slučajne najdbe, m edtem ko nimamo še po­ ročila o sistem atičnih raziskovanjih. K ljub tem u nam pa tudi že skrom ni publicirani objekti dajo slutiti, da je tudi to najdišče popolnom a sorodno A jdovski jam i in D rulovki.1 4 V isti čas p a bodo spadala tudi najdišča v Zbelovem pri Ločah, v Zrečah in v B rezju nad Zrečami ter n ajd b e v predzgodovinski gomili pod B rinjevo goro.1 5 1 6 1 7 Vsa najdišča pa leže v D ra ­ vinjski dolini in so relativno blizu skupaj.1 0 Ni izključeno, da bomo mogli istem u kulturnem u krogu pripisati tudi n ek aj slučajno najd en ih frag ­ m entov na neolitičnem najdišču n a A ndreškem vrhu v Slovenskih goricah.1 6 3 , Ako končno sum iram o vse do danes znane ugotovitve v Sloveniji, p rihajam o do zelo zanim ivih sklepov. T ako vidimo, da je ta k u ltu rn a skupina zajela področje sk o raj vse Slovenije, tako Štajersko, k ak o r tudi K ranjsko. Danes znane n ajd b e im am o v obm očju K rke, dalje v zgornji D rav in jsk i dolini, sedaj pa tudi v zgornji Savski dolini.1 1 To so danes tudi sk rajn e točke, m ed katerim i leži še ogrom en neraziskan prostor. G lede na naša najdišča m oram o dom nevati, d a je konec neolitika nase­ ljev alo vso Slovenijo ljudstvo, ki je tako po k u ltu ri k ak o r tudi po načinu živ ljen ja in po drugih m om entih p red stav ljalo verjetn o tudi neko etnično 1 0 Tu je 3.1938 raziskoval Ložar. Najdene so bile tudi neoli tiene ostaline. Žal gradivo ni objavljeno. N ekaj neolitičnih posod iz te jam e je tudi v m uzeju v Brežicah, medtem ko so ostaline, odkrite pri raziskovanjih 1 . 1938, v N arodnem m uzeju v Ljubljani, toda žal brez zadostnih podatkov. 1 1 Razprave SAZU, III, 49. 1 2 L. c., 48 sl. 1 3 Arheološki vestnik 1955, 258 sl. 1 4 L. c., 263, T. I. — Glede na kom parativno gradivo so po vsej priliki nekateri profili na risbi napačno postavljeni (T. I, 3, 5 itd.). Te posode so imele bolj pokončne stene, ne pa položne, kak o r bi bilo soditi po risbah profilov. 1 5 Vsa omenjena najdišča so bila odkrita v novejšem času. Zato tudi gradivo še ni moglo biti objavljeno. Glej Slovenski poročevalec od 13. oktobra 1955. — Brezje pri Zrečah je pa pripravljeno za tisk. 1 6 Kolikor sem mogel ugotoviti, pripadajo eni in feti kulturni skupini. Zahvaljujem se tov. Pahiču, ki mi je dal gradivo na vpogled. 16 a Arheološki vestnik 1954, 335 sl.; 351, st. 18., T. III. 1 7 Sem ne gre šteti Vinomera, ki pripada drugemu, mlajšemu kulturnemu krogu (GMDS XXII, Ljubljana 1941, 125 sl). celoto. Kako se je pa naša k u ltu ra širila po n ek aterih drugih p o k rajin ah , n. pr. na D olenjskem , danes še ne vemo. Zanimivo je tudi vp rašan je, v kakšnem odnosu je naša k u ltu rn a sk u p in a do drugih sosednih p o k rajin . Žal nim am o za sedaj n ik ak ršn ih popolnom a identičnih n ajd b v teh pokrajinah. T ako ni še mogoče točno k lasificirati n ajd b iz K rča in D raguševca blizu V araždina. Po vsem sodeč sta to dve neolitični naselbini, k aterih m aterialna ostalina se v p recejšn ji m eri p rib ližu je na eni stran i našim slovenskim najdiščem , n a drugi strani je pa tu d i zveza z lengyelsko k u ltu rn o skupino. Z našim i najd b am i jih vežejo k arak terističn e zajem alke, d alje konkavno zože- v a n je spodnjega dela posod, v n ek a te rih prim erih pa tudi ornam entika. V endar pa obstaja v rsta elem entov, k i nim ajo z našim m aterialom n i­ k a k ršn e zveze.1 8 N ajdbe iz Istre in Slovenskega P rim o rja kažejo popol­ nom a drug značaj.1 9 D anes lahko trdim o, da so ta najdišča, k aterih začetki segajo v neolitičen čas, p rip ad ala drugem u ku ltu rn em u krogu,2 0 k a k o r pa najdišča v ostali Sloveniji. Nobeno od doslej znanih najdišč, k a k o r so Betalov spodmol, P redjam a, V laška jam a, G abrovica itd. nim a n ik ak ršn ih sorodnih m om entov s k u ltu ro , k i je od k rita v ostalih naših k ra jih . Pač pa neolitične n ajdbe, k o lik o r se n a h a ja jo v naših k ra šk ih jam ah , p rip ad ajo jad ran sk em u k u ltu rn em u krogu, katerega glavni elem enti so danes v danilski in v h v arsk i k u ltu rn i skupini. V endar ima? p rv a za sedaj d o k aj več prednosti, k a k o r p a h v arsk a.2 1 Na področju današnje A vstrije, k o lik o r m i j e gradivo znano, lahko trdim o, da nimamo dosti stičnih točk z našim gradivom . Izjem o p re d ­ sta v lja le najdišče na K anzianbergu p ri B eljak u (Villach) na K oroškem .2 2 V endar je pa m ed gradivom , ki je označeno kot neolitično, v ečje število predm etov, ki so tu ji naši k u ltu rn i skupini. V zrok je mogoče v tu jih elem entih ali p a v različnih k u ltu rn ih stopnjah, k i n a naših n a j­ diščih niso ugotovljene. D ozdeva se mi, d a sta na K anzianbergu dva k u ltu rn a stratum a, k i se m edsebojno ra zlik u je ta tako kultu rn o , k a k o r tudi časovno. K ar se pa tiče povezave z našim m aterialom , b i p re j sodil, d a je le m očnejši m edsebojni vpliv, k ak o r pa identičnost. O b sto jajo pa tu še m arsikatere d ru g e lokalitete, k i se bodo m orale povezati z neo­ litikom na slovenskih tleh. Počakati m oram o na d a ljn a raziskovanja tak o naših kot av strijsk ih najdišč. N ekakšna identičnost ali m očnejša sorodnost nam danes m an jk a v d ru g ih sosednih p o k rajin ah , predvsem n a H rvatskem . Sem pa trd n o prepričan, da bodo v naš k u ltu rn i krog spadala, čeprav je ta danes k o lik o r toliko še izoliran in om ejen na S lovenijo, tu d i d ru g a najdišča, k i se bodo odkrila na H rvatskem vsaj v dolini K olpe, ravno tako pa tudi mogoče drugod. N ajdišča v okolici V araždina delno to že p o trju je jo , čeprav jih ne moremo še p rip isati našem u krogu. Ako pa iščemo an a­ logije za D rulovko v d ru g ih neolitičnih k u ltu ra h , p rih ajam o do istega 1 8 Peristil, Zagreb 1954, 135. 1 9 R azprave SAZU, III, 67. 2 0 Korošec, Neolitska naseobina na Danilu-Bitinj (v tisku). 2 1 Doslej znane ugotovitve so v pripravi za tisk. 2 2 WPZ, XXV, 1938, 59 sl., T. IV. sklepa, kakršen je bil glede A jdovske jame. Tudi v D rulovki obstajajo razni elementi, ki jo n. pr. vežejo na butm irsko, d alje na slavonsko- srem sko ali lengyelsko kulturno skupino, toda le v drugorazrednem pom enu in posredno, ne pa neposredno. Y poštev p rih aja pri tem zožen globok spodnji del posod, k akor tudi polkroglasti zgornji.2 3 Vendar je pa drugi moment karakterističen bolj za butm irsko skupino, kakor pa za lengyelsko, k je r moremo povezovati v glavnem le b o lj poudarek na ločnem zoževanju spodnjega dela. Y splošnem pa naša najdišča s svojim keram ičnim gradivom ne pred stav ljajo niti z lengyelsko niti z butm irsko skupino nekakšno celoto, temveč im ajo le neke njihove elemente. Iz tega vzroka sem že pri A jdovski jam i sodil, da bi ta m ogla predstavljati posebno krajev n o kulturno skupino pod močnejšim vplivom lengyelske in butm irske k u ltu rn e skupine, ali p a celo varianto slavonsko-srem ske skupine.2 4 D anes je pa popolnoma jasno, da se A jdovska jam a, D rulovka in d ruga naša najdišča te vrste ne m orejo podrediti tem skupinam , temveč p red stav ljajo lastno skupino, ki je prevzela samo posamezne tu je elemente. K er je pa ta k u ltu rn a skupina za sedaj om ejena na pod­ ročje Slovenije, čeprav je verjetno, da je b ila razširjen a tudi drugod, mislim, da jo lahko im enujem o »slovensko neolitično k u ltu rn o skupino«, s čim er poudarim o tudi njen širši pomen za naše področje. Glede kronologije naše k u ltu rn e skupine nam D rulovka ne nudi vsaj za sedaj mnogo. Toda glede na identičnost gradiva se moramo tudi v tem pogledu nasloniti na A jdovsko jamo. D rulovka nam pa kaže, da prip ad a k u ltu rn i skupini s konca neolitika v naših k ra jih , k ak o r tudi A jdovska jam a.2 5 Pač pa je potrebno nekoliko popraviti m nenje pri klasifikaciji gradiva A jdovske jam e, k i sem ga podal sicer kot dvomljivo, vendar pa kot neko možnost. T edaj so mi posamezni fragm enti, k aterih je sicer bilo malo, delali vtis bronastodobnih izdelkov.2 6 D anes pa lahko trdim o, da tudi tisti prim eri spadajo v isto skupino z ostalim i ter da se k ulturno niti najm anj ne razlik u jejo od ostalih, kar je bilo sicer že tedaj podčrtano. R avno tako pa med njim i ne bo tu d i nikakršne časovne raz­ like. Vtis pa, ki je vzbudil domnevo o bronastodobnih izdelkih, dokazuje le to, da je naša k u ltu rn a skupina v resnici iz kasnega neolitika. Seveda pa s tem ne smemo računati, da se mogoče ne bodo našla tudi starejša najdišča ali pa taka, ki bodo kazala na kasnejše živ ljen je v naših k ra jih kot naraven d aljn i razvoj te kasnoneolitične skupine. Zanimivo je, kam prišteva Pittioni najdbe iz Kanzianberga in kako jih časovno opredeljuje. Po njem sodijo te najdbe v okvir badenske k ulturne skupine, in sicer v njeno kasnejšo fazo, ki sledi t. i. tip u »Ossarn«.2 7 Žal 2 3 Zgodovinski časopis 1947, 126 sl. — Wosinsky, Schanzwerk von Lengyel I, Budapest 1888, T. YI, 3; T. XIII, 74; T. XXII, 173. — D om bay, The Prehistoric Settlement and Cem etery at Zengövarkony, Budapest 1939, T. Ill, 3, 4; T. VII, 3; T. XVI, 9 itd. 2 4 Razprave SAZU, III, 66 sl. — Naziv »slavonsko-sremska« skupina za del lengyelske skupine, ki se širi po Sremu in delu Slavonije, je v literaturi uvedel Milojčič (Chronologie der jüngeren Steinzeit, 82 sh). 2 6 R azprave SAZU, III, 65 sl. 2 6 L. c., 58 sl., 65. 2 7 Pittioni, Urgeschichte des Oesterreichischen Raumes, Wien 1954, 208 sl. je danes še vedno vprašanje, k aj je v resnici badenska k u ltu rn a skupina in k a j zajem a. Že samo ogromno področje s Severno Srbijo, Slavonijo in H rvatsko, Severno Bosno, Panonsko ravnico, A vstrijo, Slovaško in Češko, k je r ima ta skupina tudi še razna druga im ena kakor »kanelovana keram ika«, »Ossarner« k u ltu ra, k u ltu ra »trakastih ročajev« itd., govori proti temu, da bi mogli tu im eti neko enotno k u lturno skupino. Pri tem nam pa tudi poskus delitve, k akor jo je napravil Pittioni za A vstrijo, in sicer na starejšo in m lajšo fazo ter še na razne vrste in tipe, ne m ore rešiti tega v prašanja.2 8 Poleg tega im a popolnom a nerazum ljivo Pittioni badensko skupino za nordijski element, medtem ko išče izvor te skupine na področju A vstrije in Sudetov.2 9 Odveč bi bilo, da bi se spuščali v to problem atiko. Zanimivo pa je, da Pittioni ne upošteva drugih avtorjev p ri v prašanju izvora badenske skupine, ki n ik d ar ne predstavlja n o r­ d ijsk i elem ent, temveč jugovzhodnega.3 0 V prašanje badenske kulturne skupine kot celote je pa treb a zajeti na drug način, k er današnji poskusi njenega tolm ačenja nikakor ne zadostujejo, ne glede na m nenje Mi- lojčiča, ki vidi v Sarvašu za sedaj kot edinem najdišču popoln razvoj te skupine, ki naj bi po njem nastala na osnovi m ešanja nosilcev m lajše vinčainske, slavonsko-srem ske in lengyelske skupine ter verjetno novih doseljencev z jugovzhodnega B alkana.3 1 Ako tudi sprejm em o Milojčićevo m nenje, ki je za sedaj tudi n ajbolj verjetno, velja' to le za slavonsko- srem sko področje ter mogoče še za obrobne predele, ni pa to rešitev za vse najdbe, ki se danes p rip isu jejo badenski skupini. Po vsej priliki bodo, kolikor badensko skupino vzamemo kot neko specifično sum arno celoto, razne skupine, ki bodo po vsej v erjetn o sti im ele le neke stične točke. Res je pa, da jih ne bomo smeli razb ijati na razne podskupine, v ariante in tipe. G radivo iz K anzianberga nima tistih k arak terističn ih elementov, k i bi jih lahko pričakovali v badenski k u ltu rn i skupini. P ittioni sicer del tega najdišča pripisuje skupini slikane keram ike, in sicer pod svoj 6 tip K anzianberga, toda le razno krem enasto in kam eno orodje ter zajem alke in pintadere, k atere tolm ači kot podonavsko komponento. Ostalo pa tolm ači kot nordijski vpliv ali kot nordijski m ešani stil.3 2 P ri analizi gradiva iz K anzianberga pa moramo ugotoviti, da je tudi drugi del gradiva, čeprav ga je P ittioni označil na drug način, potrebno nekoliko drugače klasificirati. P recejšn jo povezavo im a tam k ajšn ja keram ika s slovenskim i najdišči, ki jih strogo ne moremo všteti niti v t. i. podonavski k u ltu rn i krog v ožjem pom enu besede, k er je ta pojem danes tudi že preveč raztegnjen. Priznati pa moramo, da imamo na K anzianbergu tu d i vrsto drugih elementov, ki ne gredo v krog naše k u ltu rn e skupine, ki b i se pa dali nekako povezati tudi z elem enti, ki jih imamo na L ju b ­ ljanskem b arju . Iz vsega pač sledi, da k u ltu rn e ostaline na K anzianbergu 2 8 L. c., 188 sl. 2 9 L. c., 188 sl. 3 0 Milojčić, Chronologie der jüngeren Steinzeit Mittel- und Südosteuropas, Berlin 1949, 86 sl. (Glej tudi literaturo, ki jo navaja Milojčić.) — Gnomon 1955, 521. — Itd. 3 1 Milojčić, Chronologie, 88. 3 2 Pittioni, Urgeschichte, 171 sl. ne predstavljajo zaključeno celoto, tem več ibo, k ak o r sem že omenil, v keram ičnem gradivu potrebno razlikovati neko starejšo in neko m lajšo fazo, vendar pa ne v smislu, kakor je to storil Pittioni. S tarejša faza bo imela mnogo stičnih točk z našimi najdišči, kot so D rulovka in A jdovska jam a.3 3 M lajša faza pa na tem m estu ne p rih aja v poštev. Mislim pa, da je zgrešeno njeno povezovanje z badensko kulturno skupino, pa naj bo tudi kot neki poseben tip. Za ornam entiko na naši keram iki z D rulovke, ki je zelo preprosta, imamo neposredne analogije zopet le na slovenskih najdiščih. Izvor za to ornam entiko, k i v osnovi ne p red stav lja nikakršne posebnosti, je danes še težko iskati. Po vsej priliki bomo motive m orali isk ati tudi tam, od koder so bile prevzete oblike. N ekolikokrat je bilo že om enjeno, da sodijo D rulovka in tudi ostala najdišča tega značaja na konec neolitika.3 4 Vzrok ta k i opredelitvi je poleg ostalih posebnosti in posameznih sorodnosti, ki jih imamo v drugih k u ltu rn ih skupinah, tudi v samih najdbah. Znana so n. pr. kladiva, najdena v A jdovski jam i,3 5 ki nik ak o r ne m orejo p rip ad ati neki zgod­ nejši periodi. Toda v zvezi z D rulovko, ki p o trju je dosedanje sklepe, se vse b o lj jasno očrtuje sorodnost s slavonsko-srem sko ali lengyelsko k u l­ turno skupino. Nesporne stične točke obstajajo tudi z butm irsko skupino, vendar samo v eni obliki ali celo b o lje v enem detajlu. Zato je nemogoče danes naša najdišča direktno povezovati s to k u lturno skupino. Tudi lengyelsko skupino moremo danes povezovati samo v posam eznih de­ tajlih , ne pa kot celoto. T ak d etajl p red stav ljajo n. pr. zajem alke, ki jih p a tudi ne moremo im eti v resnici za neko izrazito obliko, k er so takšne zajem alke razširjen e na zelo velikem prostoru ter ni nujno, da jih je slovenskim najdiščem posredovala le lengyelska skupina. Vendar bi pa sodil, glede n a druge elemente, da so prišle ravno od tam. Tako je k a­ rakteristično za naše zajem alke, d a nim ajo držaja, k ak o r v mnogih drugih k u ltu rn ih skupinah, temveč im ajo le dulec, v katerega se je d ržaj šele vstavljal. Poleg tega je pa stena zajem alke, k je r je dulec, tudi še prelu k n jan a, medtem ko imamo m arsikje p relu k n jan samo dulec. P rej ali slej bo potrebno poiskati m edsebojni odnos m ed zajem alkam i z dulcem in tu d i odnos do zajem alk z držajem . Tudi v lengyelski skupini imamo d alje tendenco konkavnega zoževanja spodnjega dela posode.3 6 Vendar pa obstaja tipična razlika m ed našimi in lengyelskim i prim eri v tem, da so naše posode izredno globoke, m edtem ko so v lengyelski skupini relativno zelo plitke. Stična točka je tudi v zgornjem delu posod, 3 3 Dosti nejasne slike, kakor tudi dokaj sum aren opis ne dovoljujejo' na­ tančnejše klasifikacije gradiva. Tako bi n. pr. sodili za en fragm ent (W rZ 1938, T. IV, sl. 40), da se more povezati z nekaterim i našim i fragm enti, katerega pa Dolenz' označuje kot lijakast vrat (Triehterhals), zaradi česar je seveda logično nastala zveza z nordijskim krogom. Ako je to v resnici vrat, potem ne bo imel nikake zveze z našo keramiko. Ni pa izključeno, da pripada spodnjem u delu posod, ki se konkavno zožujejo proti dnu. V tem prim eru bo seveda zveza nesporna. 3 * R azprave SAZU, III, 63 sl. 3 5 L. c., T. XIV. 3 8 W osinsky, Schanzwerk von Lengyel I. T. XIII, 74, T. XIII, 173. — Dombay, The prehistoric Settlement and Cemetery at Zengövarkony. in sicer p ri prim erih, k je r imamo ‘ bolj polkroglaste dele posod ne glede na to, kako so drugače oblikovane. T akšni prim eri im ajo poseben stik s posodami, ki jih nekateri im enujejo piriform ne, d rugi pa am fore s kroglastim zgornjim delom. Isti tip je tudi v butm irski k u ltu rn i skupini. Od kod so naša slovenska najdišča prevzela te elem ente, ali iz lengyelske ali iz butm irske skupine, danes ne moremo ugotoviti; vendar kaže, da je v erje tn eje tu bila kot posredovalec lengyelska skupina že zaradi svojega širjen ja tudi po Slavoniji, m edtem ko je, kolikor nam je danes znano, butm irska bila om ejena na Bosno. Seveda so p a to samo še domneve. Toda ne glede na to, iz k atereg a kroga naj bi slovenska najdišča prevzela te elem ente, moramo vendar priznati, d a nimamo nobenega prim era, ki b i nam omogočil, da bi ga mogli p rim erjati kot celoto. Že sam vrat in u stje v lengyelski skupini se razlik u jeta od tistih delov na naših posodah. Povezava z lengyelsko je pa vendar logična, čeprav so tu le detajli, na k atere se lahko naslonimo. Mogoče leži vzrok današnjim pom anjkljivostim v tem, da cela zahodna Slavonija in H rvatska sploh še nista raziskani ter da tu nimamo nikakršnega prim erjalnega gradiva, ki bi nam omogočil tolm ačenje razvoja in sprejem anja posam eznih oblik in detajlov. Na povezavo z lengyelsko skupino nas p a n av aja še en moment. Č eprav, kakor sem že omenil, na naših posodah nimamo pravega slik an ja, im a tudi prem azovanje posod z rdečo b arv o svoj izvor ravno na te j strani. Pač pa imamo v lengyelski tudi polihro-mijo. Y poštev pa m oram o poleg prim erov iz D rulovke vzeti tudi prim ere iz A jdovske jam e.3 7 V novejšem času je problem obstoja lengyelske k u ltu rn e skupine postavil pred nas zopet P ittioni.3 8 3 9 Ta nam reč na tem elju nekdanjih sklepov Tompe sploh zanika obstoj te k u ltu re in jo p rištev a tiški skupini. D elno sledijo tem u gledišču tu d i še nekateri drugi av strijsk i predzgo­ dovinam i.3 0 Vendar pa m oram o priznati, da so ta gledišča za sedaj po­ polnom a nedokazana.4 0 Ravno S lavonija in B ara n ja dokazujeta, d a lengyelska k u ltu rn a skupina obstaja kot posebna, od tiške ločena skupina. Končni rezultati, do k aterih smo doslej prišli p ri naših raziskovanjih, bi bili v glavnem naslednji: Konec neolitika imamo na področju Slovenije novo k u ltu rn o skupino, ki je tu za sedaj tudi n a jstare jša skupina. Ta skupina zajem a večji del Slovenije, tako Štajersko, G orenjsko in dele K rške doline. A li se je v večji m eri širila tudi po D olenjskem , še ni mogoče ugotoviti.4 1 Ne vemo, ali se bo ta skupina širila tudi na sosedno h rv atsk o ozemlje, vendar je to dokaj verjetno. Naša k u ltu rn a skupina se, k a k o r je danes videti, ne 3 7 Razprave SAZU, III, 49. 3 8 Pittioni, Urgeschichte, 167 sil. 3 9 L. c. Glej tudi opombe 289 in 290. 4 0 Nikak dokaz ni. zanikati neko kulturno skupino zato, ker se posamezni njeni elementi ne morejo deliti od drugih, v našem primeru od tiške, in to v neki zelo oddaljeni pokrajini, ki nikakor ne predstavlja mesto pravega širjenja teh kultur. Tako se Pittioni in Ohrenberger sklicujeta, da se na Gradiščanskem (Burgenlandu) ne morejo deliti najdbe lengyelske in tiške kulturne skupine, česar pa nikakor ne smemo prenesti tudi na Slavonijo, Baranjo in celo na tiško dolino. 4 1 ^Vinomer, ki ga je raziskal Ložar, ne pripada naši skupini (GMDS, 1941, širi niti p ro ti m orju. Tako nimamo v naših k rašk ih jam ah niti naj- skrom nejšega elem enta, k i hi d al soditi o kakršni koli m edsebojni po­ vezavi.4 2 Podoba je, k ak o r da je dandanašnji k raški teren branil dostop k m orju. ZUSAMMENFASSUNG Eine neolitische Siedlung in Drulovka bei Kranj D urch Zufall wurde die erste neolitische Siedlung in K rain und zw ar in der Nähe der Stadt K ranj im Dorfe D rulovka entdeckt. Die Siedlungsstätte iliegt am rechten Saveufer auf einem verhältnism ässig hohen, heute bewaldeten, Plateau. Systematische Forschungen wurden bisher noch nicht durchgeführt. W ir verfügen nur über einiges bei G rabung einer Zisterne gefundenes M aterial. Die bei dieser Gelegenheit entdeckte Schicht ist kaum 30—50 cm dick. D ifferenzierungen w urden darin bisher noch keine festgestellt. D as erhaltene M aterial um fasst einen Silexschaber und eine grössere Anzahl keram ischer Fragm ente. D ie Keram ik ist einerseits aus reiner Tonerde verfertigt, andererseits aber auch m it Körnern von Q uarzitsand verm ischt. Die meisten Gegenstände sind rotgebrannt, in einer geringeren Anzahl sind sie grau bis dunkel- graufärbig. D ie Gefässe wurden sehr o ft m it einem roten Ü berzug oder sogar m it roter F arbe überputzt. Farbige Motive w urden bisher nicht festgestellt. Einige Gefässe w urden aber auch schwarz überzogen. Glänzend geglättete Vasenfrag­ mente sind selten. Auf G rund von ziemlich spärlichen Fragm enten kann m an die Gefässform sehr schwer feststellen. Es w aren halbkugelige Schalen im G ebrauch, die allem An­ schein nach einen ebenen Boden besassen. Im G ebrauch w aren ebenfalls halb­ kugelige Schüsselchen, deren oberer Teil jedoch in geringem Masse profiliert war. Zu den schönsten Beispielen gehört ein halbkugeliges Schüsselchen m it profiliertem Munde, das zum Henkel einen Tierkopf — W idder oder Ochs — besitzt. Eine besondere G ruppe wird von Gefässen gebildet, deren Oberteil mehr halbkugelig geform t ist, während der U nterteil sich gegen den Boden zu konkav verengt. H öchstwahrscheinlich und m it Bezugnahme auf Ajdovska jam a und einige Fragm ente aus unserer F undstätte w ar der U nterteil solcher Gefässe ausser­ ordentlich tief, so dass diese Gefässe keine Terrinen, sondern Töpfe darstellen. Vorläufig w erden sie jedoch als terrinenähnliche Gefässe bezeichnet, d a ihre Form m it Sicherheit noch nicht festgestellt ist. Den oberen verw andt w aren Gefässe m it einem regelmässigeren und schärferen Profil und von einer m ehr bikonischen Form. Bei diesen Gefässen w ar der obere Teil nur einigemassen gegen das Innere zu gebogen und sie besassen keinen Hals. Eine ebenfalls besondere G ruppe bilden die Vasen, die in ihrem Oberteil halbkugelig w aren, jedoch einen m ehr oder weniger zylindrischen Hals besassen. W eiter w urden auch Schöpflöffel und Fragm ente von Gefässen gefunden, die einen hohlen zylindrischen Fuss besassen, dieser Fuss konnte gegen den Boden zu auch konisch etwas breiter sein Leider ist uns die Form der Vase selbst unbekannt. 4 2 Nekateri fragm enti keramike, najdeni v Vlaški jam i, ki sem jih skušal povezati s podonavskim i neolitskimi kulturam i, kažejo sedaj z odkritjem novega gradiva pri Šibeniku povsem drugačno sliko 'in se najlaže povežejo s tem gra­ divom (Arheološki vestnik 1952, 293 sl.). Die Henkel, insofern sie erhalten sind, sind immer Bandhenkel und relativ ziemlich breit. Verschiedene plastische Buckeln auf dem Bauch sind jedoch selten. Die Ornamentik auf unseren Gefässen ist sehr bescheiden. Es wurden einge­ schnittene Ornamente angebracht, die mit breiten und relativ tiefen, oft kanne- lürenartig ausschauenden Einschnitten durehgefürt. Weiter besitzen wir einige Ornamente, die in Wirklichkeit auch seichtere Kannelüren, Stiche und kleine Einbuchtungen aufweisen. Ebenso arm sind die Motive, hauptsächlich verschiedene Parallellinnien in horizontaler, vertikaler oder schiefer Richtung. Hie und da trifft man auch auf Dreiecke aus Parallellinien bzw. aus einer Art Zick-zackbändem. Einstiche und Einbuchtungen erscheinen nur im Zusammenhänge mit den übrigen Ornamenten. Die neuen Funde von Drulovka sind dem Materiale nach mit jenen, die uns von Ajdovska jama bei Nemška vas bei Krško bekannt sind, vollkommen identisch. In neuerer Zeit wurden in dem Dravinja-Tale neue Funde entdeckt und zwar: in Zbelovo bei Loče, in Zreče, in Brezje ob Zreče und in dem vor­ geschichtlichen Grabhügel unter Brinjeva gora. Es mag sein, dass einige zufälliger­ weise gefundenen Gegenstände aus Slovenske gorice auch hieher gehören werden. Die neue Kulturgruppe, die mit Recht die slowenische neolitische Gruppe genannt werden dürfte, umfasst, soweit wir heute beurteilen können, einen grösseren Teil von Slowenien und zwar Dravinja-Tal und weiter die Täler von Krka und von Sava. Es ist noch nicht geklärt, in welchem Zusammenhang unsere Funde mit den neolitischen Funden in der Umlgebung von Varaždin stehen. Wir wissen auch nicht, ob sich unsere Kultur nach Kroatien verbreitet hat, was jedoch mehr als wahrscheinlich sein dürfte. Die Funde aus unseren Karsthöhlen gehören jedoch einem anderen (dem adriatischen) Kulturkreise an. Auf dem Gebiete von Österreich trifft man auf einige Berührungspunkte zwischen unserer Kultur und den Funden vom Kanzianberg bei Villach. Drulovka sowohl als auch Ajdovska jama und die übrigen Fundstätten dieser Art in Slowenien gehören zeitlich gegen das Ende des Neolithikums. Man kann sie mit der, von Pittioni zwar negierten, jedoch trotzdem bestehenden, Lengyel- kultur in Verbindung bringen. Neben den Schöpflöffeln, dem roten Überzug und der charakteristischen konkaven Verengung des Unterteils sind dies die Haupt­ berührungspunkte mit Lengyel. In dieser Hinsicht dürften auch die verwandten Funde vom Kanzianberg, die von Pittioni mit der Badenergruppe in Verbindung gebracht werden, eher mit unseren Fundstätten und indirekt mit der Lengyel- gruppc im Zusammenhang stehen. Insofern jedoch auch eine Verbindung mit der Badener Kultur, sowohl hin­ sichtlich des Kanzianbergs, als auch unserer Fundstätten, in Betracht zu ziehen wäre, wird die Annahme Pittioni’s betreffend einen nordischen Ursprung der Badener Kultur in diesem Sinne geändert werden müssen, dass diese Kultur südöstlichen Ursprungs ist. Die neue Fundstätte zeugt dafür, dass gegen das Ende des Neolithikums fast ganz Slowenien von einer Kulturgruppe umfasst wurde, die mit der Lengyel Kultur im Zusammenhang stand. Diese Kultur breitete sich jedoch nicht in der Richtung gegen das Meer aus, ebensowenig wie wir heute noch über keine rich­ tigen Beweise verfügen, dass sie auch auf anderer Seite nördlich von Karavanken und Alpen sich ausgebreitet hätte. Der Kanzianberg wird vielleicht nur unter einem stärkeren Einflüsse unserer Kulturgruppe gestanden haben, ohne jedoch ein Teil ihrer selbst zu sein. • — J