Za poduk in kratek čas. Krnci na Slov. Štajergkem. (Spominki iz domače zgodovine. I. Med mnogimi sovražniki, ki ao svojo dni po prijetnih in rodo^itnih kiajih med Muro in Dra70 giozo7ituo razaajali in kteiib prosto ljudst^o še den denešnji ni pozabilo, za^zemajo za di^jimi Turki brez d^oma pr7o mesto Eruci. Že je preteklo skoraj d^e sto let, kar so ti divjaki 7e5 let zaporedoma v celib trumah 7 naše kraje ropat in žgat pribajali, ali dolga 7rsta let ae ni zaniogla iz sponiina izbrisati prebiitkib akušenj, ki so je uaši prednamci 7 onih žalostnih 8asib prestali. Zato se je beseda ,,Eruc", 5era7no je po obliki ptuja, po Slo7en»kib goricah cel6 ndoma8ila in pomeni zdaj: korenjaka neprestrašenega in predrzuega, zdaj: divjaka brez 7sakega so6utja in 7ere, kteremu ni 87eto ne blago ne ži^ljenje. Pi*7e slede Eruce? najdemo za cesarja Maksimilijana L, ki je 7ladal od 1. 1493—1519. Takrat namreč je ve5 ko 10.000 ogerskih kmeto7 popustUo svoje domo^je, da bi šli nad di^jega Turčina in mu pokazali pot tje, od koder je prišel. V znamenje, da bočejo za po^eličanje s^etega križa iti 7 7ojsko, 80 si nekteri, kakor 87oje dni za 8asa tako z^anih križarakih 7ojsk, pripeli na desuo ramo ali pa na prsi rudeči križ, po kterem so dobili ime: kiižarji ali pa po latinaki besedi ,,crux" — križ — tudi Kruciati ali Eruci. ') Njiho7 7odja, zviti Jurij Dosa, pa ž njimi ni šel nad Turke, temu8 je, dobro 7edo5 za niržnjo kmeto^ do grajšcako7, planil nad grado^e plemenitaše7 ter ropal in pleuil, kder se je kaj dalo. E tej tolo7aj*ki drubali je 7relo od 7seb strani 7edno 7eč ljudi, ne samo kmeto7, kterim je delo presedalo, temu6 tudi z 7lado nezado^oljnib grajš8ako7 in buknila je grozna Titaja, ki je trajala 7e5 let in delala 7ladarjem Telike pregla^ice. Najbujše je pa itraien plamen ob5ne 78taje Š7igal po Ogerskem aa cestrja, Leopolda I., ki je 7ladal od 1. 1658—1705. Posta^il je namre6 na palatino^o mesto xa cesarekega namestnika nekega Nemca in podelil naj7iaje drža7ljan8ke in 7ojaike službe le ptujcem. To je razžalilo ohole magnate in po 7sej Ogerski zacelo je vreti ter se pripra7ljati na strašen punt. Nekteri zarotniki so bili sicer 1. 1671 ob gla^o djani, ali punt a tem ni bil zadušen. Iskra nezadovoljnosti je dalje tlela — Turki in Francozi »o jo podpihovali in 7se je bilo za 78tajo pripi*a7ljeno, samo sposobnega gla7arja je še manjkalo. A tudi ta je bil 7 osebi grofa T0k6ly-ja kmalu najden. Emerib grof Tokoly, po 87oji telesni lepoti in moči, 7edno8ti in diugib lastnostib za 7odjo tako rekoč 78t7arjeu, je s poniočjo Poljako7 in Francozo7 zbral nezadovoljne narode okoli sebe. S 15.000 Ogro7 in Poljako7, ki jih je za fran- ') Krempl Dogodivšine str. 190. cozki denar najel, 7zel j« brez 7gakega zadržka manjša mesta po Ogerskem in jego^e trume so razbijale po 7seb krajih, celd do Mora^skega. Ce8ar Leopold bil je priailjen, sklenoti s T6ko"lyjem primirje in pogajati se z nezado^oljneži. Po dolgem pienehanji se je 1. 1680 zbral zopet ogerski deželni zbor. Grof Paul Esterhazy postal je palatin, Hor^aška je dobila 87ojega bana in ogerski stanovi 7ge 87oje stare pra^ice; — kar so Ogri želeli, bo dosegli. Tudi To"ko'ly je bil k zboru po^abljen, pa ni prišel. Obljubil je sicer, da bo s^oje trume razpustil in obranil mir, ali njego7 za^eznik — Turek je hotel boj in tudi TokOly je bil enakib mislij. Pred obzidjem trdnja^e Ftilek prejel je Tokoly od Turko7 kraano diplomo, ki ga je imeno^ala kralja Kruce7 in mu podelila goepodst^o 5rez srednje Ogersko. Za to pa je obljubil plačati Turkom 7sako leto 40.000 piastro7 da^ka in biti jim 8 S7ojimi trumami 7 pomoS. V znamenje 87oje oblasti prejel je buzdo^an in zasta^o, pozneje cel6 tudi krono in bil je od zdaj Tutčiji podložen ,,Hospodar". ') Ko so se brezšte7ilne turške trume 1. 1683 proti Dunaju pomikale, kazal jim je kralj Kruce7 najkrajšo pot; jego^e 8ete so pa kot turška reser^a ostale na Ogerskem ter se od tam enako pogubonosnej po^odnji razlilo na vazue kraje. Takrat so Eruci prirazbijali pi*7ikrat 7 Slo^enski Štajer. Precejšnja ti-uma teb di^jako? je namreč pri Veržeji prekora5ila Muro ter razsajala 8rez 7se grozo^itno 7 Ljutomeru in prijetni njego^i okolici. Eamor so di^jaki prisli, so ropali in žgali; ljudst7o je ubežalo 7 bribe in hoste in se tam poskrilo. Vse, kar se je dalo odnesti, 7zeli so Eruci seboj, brame, kleti in druga poslopja so pa razdjali in 7žgali. Takratni župnik 7 Ljutomeru, Simon Porat, je zbral potem s^oje farmane ter nje peljal proti Soboti in Tiaini, kajti bilo «e je bati, da Eruci zop«t pribrujejo. Tamv jim je bral 87. mešo in jih k boju spodbudil. Še den deneanji se kaže 7 Ljutomeru na roto^žu podoba, ki predsta^lja odhod Ljutomeržano7 z župnikom Poratom proti Erucem, s sledečim napisom: nGott zu Lob und Ehr, und einem ewigen Gedacbtniss ist diese Tafel 7on mir Simon Porrath, Pfarrer allda, anhero resol^irt und 7erebret worden, dieweilen ich mich zur Zeit der hungarischen Rebellion des 1683er Jabre in allen Begebenbeiten sowohl, als in denenselben 7orbeygegangenen Occassionen und Scbarmiitzeln meiner geistlicben Scbuldigkeit gemass, ja aucb in oftmabligen, bocbsten Lebensgefabren und aller Willen zur Rettung 7ieler christkatholischen Seelen als ein geistlicher Seelsorger allentbalben fi-eywillig dargestellt und zu genie»sen geben hab, und nebst Allen durcb wunderbare Schickung Gottes (Gott sey Lob) 7on allen gegenwaitigen Uebeln und Ungltlck giinzlicb bebtttet und bewahrt worden bin. 1690" »). ') Dr. J. B. Weiss, Weltgeschichte V. 909. 2) Sim. Povoden. Rokopifj Sineiničar 5. Lažnji^i kljukec je iakal bogate ne^este. Oglasi se premožnemu kmetu in ga nago^ori: o8e, 7i imate bčerko za možite7! Emet: imam. Eljukec, kolika bo dota? Emet: 10.000 fl. Eljukec: joj mene, oče dajte hčerko meni, jaz jo 7zamem za 5000 fl.