Wer hafllichen Sinn in schonen Dingen findet, ist verderbt, ohne Anmut zu haben. Das ist ein Fehler! Wer schflnen Sinn in schonen Djngen findet, gechSrt zum Reiche der Kultur, Fur ihn ist Hoffnung! Oskar Wilde: Das Bildnis det Dorian Gray. (Anhang). Po vsem slovenskem ozemlju, koder zveni naš predragi rnaterinski jezik in koder srca Slovencev plamene v ljubezni do svete rodne zemlje. se sedaj že skoro po vseh učilnicah vrši redni pouk. Naše najdražje, kar irnatno in česar nam nihče ne sme vzeti ali odtujiti — našo mladino — so sprejele v svoje varstvo naše šole. In kakor vedno doslej, tako tudi v teh strašnih dneli uničevanja in umiranja opraivljai slov. učitelistvo svojo poučno in vzgojno nalogo: ustvarjanovo ž i v 1 j e n j e — nadomestilo, protest in kijubovanje vsemu zlu in vsem grozotam, ki vihrajo v divjih strasteli po bojnih poljanah! D o k 1 e r ž i v i slovensko učiteljstvo, t o 1 i k o časa ostanevkljub invzlicvsemu zdrav i n ž i v t u'd i s 1 o v e n s k i narod! Samo taiin. koder treskajo smrtonosna žrela morilnega orožja pogibelj in razdejanje, se je ustavilo blagotvorno delovanje naših šol. Šola potrebuje miru. Ona je ustrezaijoč elernent pravičnosti, lepote in kuture, zato sovraži nasilstvo in tisto moč, ki hodi pred pravico! Toda ako bi bilo ukaizano in ako> bi imelo kaj smisla in smotra, da niaiii slovensko učiteljstvo s svojimi telesi krije zdravje in življenje slovenske niladine, b i s t o r i 1 o t u d i t o ! Ampak tudi naša telesa ne vzdrže pred točo jekla in svinca, kaikor tudi so že vajena vsem trdotam in udarcem naših do skrajnosti zanemarjenih, nedostatnih in nekulturnih materialnih razmer! Saj na.s ne poznajo, da, celo tistim smtt tuji, ki bi nas moraili poznati, ker nam režejo kruh preživlsjanja in pravice! Morala ie priti svetovna vojna! In sedaj so spoznali nas in naše delo avstrijski generaii in vojvode, in od te strani je prišla pohvala! Oni, ki ustvarjajo bodločnost domovini, pravijo s svojimi priznanji, izrečenirni na naš naslov, da bi to ustvarjanje v taki realnosti in nepremagljivosti ne bilo inogoče, ako bi mu teanelja in sredstev ne dajalo učiteljstvo! Učiteljstvo stoji dobesedno noč in dan na braniku domovine — na bojnem polju in tudi doma. in v teni trenutku, ko pišemo te vrstice, se zopet giblje ves ta velikanski šolski stroj, zbirai, znaša, prosi, daruje! Niti ena roka ne rniruje! Vse za domovino! Toda istočasno še vedno povohava kovarstvo in zlobnost, preži, zalezuje, objeda, obsoja: udarjeni sta s slepoto na tak način, da vidita vse črno in umazano! Naslonjeni na pohvailo od strani, ki je v teh časih n a j kornpetentnejšai; oprti nazav e s t v p o 1 n i rn e r i s t o r j e n e s t anovske in državljanske dolžno.sti smo v interesu osebne časti, stanovskega ugledain izvršenih dejanj primorani, da slovesno in apodiktično protestujemo proti vsemu, kar se zadira. v nas na osnovi neut em e 1 j enosi.it i, natolcevanja), osebne ali narodnostne antip a t i j e ! Kar smo čuli pohvale, to moranio in Ifočemo vedno obračati v prid svojemu stanu! Skromnost bi ne bila tu na mestu. Skromnost nas je tepla doslej, v bodoče nas več ne bo! Če ustvarjamo tako velika dejanja, da pred njimi švigne iz nožnice.v častečem zamahu sablja avstrijskegagenerala.tedaj.seoglašakategoričniimperativnašeosebne časti, da se vzraivnamo ponosno in samozarestno pokonci, ker smo prepričani do srčnih globočin, da je vloga nemškega učitelja iz leta 1866. sed a j t u d i v rokah a v s t r i ji s k e g a>, torejtudislovenskeganaprednega učitelja! In zato se s ponosom imenujem naprednega slovenskega učitelja, in četudi bi me zaraditega krivica obsodila na visiice! Zakaj sedaj mi pravi veliki čas, da rae je moja organizačna šola usposobila za vse, kar stan in domovina zahtevata od mene! Vedno smo gO'V6rili, da gledamo naprej, in — evo, sedanjost dokaizuje, da nismo govorili laži! Napravili smo se take, kakršni smo in s kakrš n i m i j e d a n e s naša d o m o v i n a zaidovoltf-na! N a p r a v i 1 i p a s m o tudi druge take, da zbujajoobčudovanje s svojimi heroičnirn i d e 1 i ! Tonašo trditev p o d p is u j e j o s svojo k r v j o ! T e m e 1 j it e j š i d ok a z j e n e m o g o č ! — Dne 7. septembrai leta 1913. so bile ob 251etnici naše Zaveze v »Narodnem doinu« v Ljubljani izgovorjene v imenu naiprednega slovenskega učiteljstva te besede: »To (svojo) nalogo izvršujemo v šoli tako, kakor ukazuje državni šolski z-akon; izven šole tako, kakor dovoljuje to državni osnovni zakon in kakor to ni zabranjeno avstrijskemu državljanu ...« Dalje: »Ideje in ideali so ohranili slovensko učiteljstvo, zakaj kruhai ni bilo in ga ni v toliki množini, da bi on dajal in zagotaivljal obstanek. Tako smo se — telesno lačni — zgrnill vkulturnostruj o. ki si krči pot med skalami in trnjem v daljo in širjavo, sprejema vase vsakega in vse, ki hočejo s povzdigo moralnih sil svojega ljudstva to ljudstvo dvigniti tia nivo kulturnega človeštva ter to svoje ljudstvo vzpoirediti ob stran drugim plemenom istih čuvstev in enakih stremljenj.« Potem: »Sami avtoriteta, cenimo avtoriteto državne oblasti in tistih fundamentov, ki drže državo k v i š k ii. Treba je v velikem telesu državnega ustroja miru in reda. da se da posameznim narodom prilika do eksistence, razvoja in napredka. 2e ker smo učitelji svojemu ljudstvu, m u n e smemo jeraati t e h p r v o t n i h p ogojev življenja, pač pai smemo in nioramo zahtevati za njegov prid, da se z našim narodom ne ravna drugače, nego z dr ugimi narodi, ki imaijo iste dolžnosti, ki pai nima z njimi naš narod istih pravic« ln končno: »Bili bi sleparji, samopašniki in zavodniki, ako bi v okvirju svoje države in z iluzornimi sanjami zahtevali to, k ar j e nemožno i n nedop u s t n o. Ampak globočina. in neoinajnost našega prepričanja je poveljujoča sila, ki stoji naoelu naših vrst, ki se oglaša iz slehrne naše duše, da imamo voljo, zatorej tudi moč, da kljub vsem zapre- kam, obrekoivanfem in nasprotovanjem svojemu ljudstvu in svoji domovini v b 1 ai g o r i n k o r i s t, a n ikomur na škodo uveljavimo svoj program! — Mi stopamo vanje (v drugo razdobo) hrepeneč po delu, ki bodi posvečeno'blaginjii našega ljudstva, ki si naj samo, d u § e v n o s i 1 n o i n m a t eriailnomočno, da to, kar gre vsaikemu kulturnemu narodu: s e b i ž i v 1 j e n j e — d o m o v i n i s 1 av o !« To je našconfiteor! — Gradili in delali smo, gradiino in delamo torej, na t ein e 1 j u dveli zakonov, ki jih je podpisal avstrijski cesar Frajic Jožef I.! Zato smenio paič zahteVati, da se presoja to delo tako nepristransko. kakor je bilo in je izvrševano v soglasju z zakonitirni določili! Oospodar, ki hoče sebi dobro, ne bo tepel poštenega delavca. ki dela v prvi vrsti zanj! In kdor krivično sodi delo učiteljstva, ta žali njegovo čast, ki rau je edina odlika. Ker pa nihče ne bo trdil, da je delo učiteljstva dobičkanosno za posameznika ali za celotni stan, mora) veljati naša trditev, d a u č i t e 1 j s t v o s e j1 e , d r u g i p a ž a n j e j o. Koder in kar žanje narod in domovina, t a m k a j z o r i naše moralno zadoščenje! Če kdo obsoja tako delo ali ga krivično tolmači, ta ne ve, d a iščemo državno misel v nepristranskem izvajanju zak. določb, ki naj imajo proti vsaikemu stanu in proti vsakemu narodu isto, enako neprikrajišano in nepotvorjen o m o č i n v e 1 j a v o. Državna misel je izražena v členu XIX. drž. osnovnega zakona. In ker stremi naše delo samo za tem, d a n a j v e d n o i n p o v s od v elja ta zakonita določba tudi nasproti našemu narodu, je ob tem delu angažirana tudi naša osebna čast, kise ne more in ne s m e d a t i ž a 1 i t i i z e n o s t a v n e g a v z r o k a , k e r j i d ai j e z a š č i t o i n veljavo zakon ! Čim višje stoji kdo, tem večja je njegova odgovorno&t in tembolji bi mu morale neprestano biti v spominu, v besedah in dejanjih geslo: Justitia fundam e n t u m r e g n o r u m !