Stev. 228 V Ljubljani, sobota 7. oktobra 1919 Leto IV mmmmm* Anglija in Francija po včerajšnem Hitlerjevem govoru: Nemški mirovni predlogi so nezadostni, nejasni in nesprejemljivi Hitler je predlagal priznanje sedanjega stanja na Poljskem in mednarodno konferenco za ugoditev vsem nemškim zahtevam London, 7, oktobra, m. Včerajšnji Hitler* jev govor je objavilo popoldansko londonsko časopisje v celoti. Z govorom se bavijo sedaj elani angleškega vojnega kabineta, o njem pa bo razpravljal tudi spodnji dom. Tam bo Cnomberlain v imenu vlade odgovoril Hitlerju. Poluradno poročajo, da bosta angleška vlada in parlament soglasno odklonila Hitlerjeve po-8°je_ kot^ popolnoma nesprejemljive, ker ne sprejemajo odnosno ne upoštevajo najvažnejših francoskih in angleških vojaških ciljev. Angleška vlada zavrača te ponudbe iz naslednjih razlogov: 1. Ne more sprejeti nobenega predloga, ki ne bi Evrope rešil neprestanega občutka ne* varnosti, v kateri živi. 2. Ne more sprejeti predlogov, ki ne upoštevajo njenih vojnih ciljev. Ti cilji so: obnovitev Poljske, obnovitev češkoslovaške in odstranitev narodnega socializma v Nemčiji. 3. Hitler ni govoril nič o tem, kaj bi bila pripravljena Nemčija dati Pdjeld, Češki in Slovaški za izgubljeno samostojnost. 3. Nemčija ni doslej držala nobene svojih obljub, zaradi česar ne more Anglija sprejeti sedanjih zagotovil, ki so vrh tega še nejasne in nestvarne. Pariz, 7. oktobra, m. Poluradno poročajo francoski politični krogi, da smatrajo Hitlerjeve predloge kot nespremenljive, ker pred-poskus, da bi mir narekovala Nem-2’m T“.,lzi?yl'"io- d“ b» Hitler rad videl, da bi Nemčija In Rusija imeli proste roke v srednji m v vzhodni Evropi. Toda v zameno pa Hitler ne ponuja nobenih protiuslug, najmanj se pa te protiusluge vidijo v tem, da Hitler zahteva povrnitev kolonij. .. ® * m,; 7. oktobra, o. Današnji italijanski listi menijo, da je bil Hitlerjev govor stvaren in pravijo, da je treba njegove predloge resno premisliti zaradi evropske omike in zaradi ZH« s?eta\tP° Hitlerjevih predlogih bi se lahko obnovila Poljska na narodnostnem na-n v- "V- uredilo, preden bodo milijoni ljudi zastonj žrtvovani in milijarde vrednosti uničene. Ta uničevalni boj se ne bo omejil samo na evropsko celino, ampak bo segel celo čez morje. Če ti predlogi ne bo-i do sprejeti, se bo Nemčija borila. Zmaga bo nemška. Odločila pa bo usoda, kdo ima danes prav. Plečnikoio delo za Ljubljano Kot uvod v večere Prosvetne zveze je bilo s noči v frančiškanski dvorani predavanje univ. prof. dr. Fr. Steleta o novi Ljubljani in o delu našega mojstra univ. prof. J. Plečnika, ki jo obnavlja in ji daje smernice razvoja. Že lansko leto je g. predavatelj podal oris razvoja srednjeveške in baročne Ljubljane, s snočnjim predavanjem pa je posegel v njeno tretjo, najno-vejšo, sodobno življenjsko dobo, v Ljubljano po potresu. Zaradi potresnega razdejanja, pa tudi zaradi nagle zoritve ideala mosta sodobnosti, ki bi se niu itak ne mogli dolgo upirati, so bili voditelji mestne uprave prisiljeni, kako zgraditi novo, sodobno Ljubljano. Obrnili so se na priznanega strokovnjaka mestne graditeljske -•troki> Gamilla Sitteja, ki je predložil načrt, poleg njega pa sta izdelala svoje predloge še domača arhitekta Adolf \Volf in Maks tabiani. Iz tega se je rodil regulacijski načrt (1. 1896), še danes v veliki meri veljaven. Toda urbanistični ideal se je tako hitro menjaval, da se je po svetovni vojni moralo reči, da načela, uzakonjena po potresu, ne ustrezajo več. Pa tudi položaj Ljubljane kot tretjega glavnega mesta jugoslovanske države in njeno novo stališče v krogu evropskih mest in porast kulturne volje je zahteval novih pogledov na urbanistični problem bodoče Ljubljane. Po zaslugi inž. Mfiksa Prelovška se je prešlo takoj k dejanjem, kamor je pritegnil tudi arhitekta Jožeta Plečnika, ki se je konec 19. stoletja odlično uveljavljal na Dunaju in v Pragi ter po vojni prevzel vodstvo arhitektnega oddelka na naši univerzi. Plečnik je bil gotovo najbolj poklican, da odloča o bodoči Ljubljani. Ko je prišel v Ljubljano, ni takoj uveljavil svojih naziranj o bodočnosti Ljubljane, ampak je študiral in vzgajal mladi naraščaj in le v posameznih primerih posegel v življenje Ljubljane. Cerkev v Šiški in pezidava hiše TOI zbornice so njegove prve večje naloge. Pri svojem študiju je opazil, da pogreša del našega mesta smotrne nege, da je lepotno zanemarjen. da urbanistične lepotne poteze prerašča plevel brezbrižnosti in da stoji ob starem mestu novo selišče. Spoznal je, da je naloga sodobnega urbanista, da spoji ti dve sestavini, ako hoče Ljubljani ohraniti njen osebni čar. Tretjo sestavino tega problema pa je dodajala sodobnost, novi položaj Ljubljane v državi. Vsa ta spoznanja v celoti so pomenila, da je treba poživiti regulacijski načrt iz 1. 1896, ga prilagoditi novim načelom in ga razširiti predvsem tudi v okolico, da bo ljubljansko prometno omrežje vključeno v deželno in evropsko prometno mrežo. Iz tega je nastal Plečnikov načrt velike Ljubljane, in v okviru regulacijske skice za Ljubljano je tudi uveljavil misel enotnega zasnutka vsega mestnega dela v svetokrižkem okraju, praksa pa kaže, da razmere še niso dozorele za take zidave. Drugi delni načrt je regulacijski načrt za Krakovo-Trnovo. Največ pozornosti je Plečnik posvetil staremu delu Ljubljane in problemu soglaša n ja starega in novega mesta, /bral si je najbolj kočljive dele in jih obdelal z ljubeznijo vestnega restavraterja. Ureditev Cojzovega grabna nam je na novo odkrita, prej s plevelom preraščena vrednost. Novo obliko je dobil Šentjakobski trg, okolica cerkve sv. Florijana, dohod na Grad, obupno urejena Vegova ulica z ureditvijo spominskega parka, Kongresni trg. Ves ta kompleks predstavlja danes mikaven sprehodni aranžma. Druga točka je bila razširitev in ureditev frančiškanskega mostu. Po Plečnikovih načrtih so bili zgrajeni trije mostovi (most pred trnovsko cerkvijo, čevljarski most in most pri prisilni delavnici). Energično se je izrekel za ohranitev rimskega zidu na Mirju, ki je danes s svojo okolico privlačna točka. Za Grad je zamislil dostojnejše, zgodovinskemu in lepotnemu duhu ustrezajoče namene, kakor doslej. Stavba naj se uredi v muzej, urede sprehajališča in razgledišča. Vprašanje Tivolija je načel z obsežnim projektom, po katerem naj bi se Koslerjev svet ob Cekinoveni gradu porabil za zidavo univerze ali kakega drugega reprezentativnega javnega poslopja. Predvsem je bil po njegovem načrtu preurejen glavni drevored. Značilno za razmerje do načrtov, ki sežejo nekoliko vstran, je usoda načrta za preureditev Zvezde, za južni trg in propileje. V zvezi z akcijo za spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja je Plečnik predloz.il predlog, da se spomenik postavi v propileje. Zamislil je v zvezi s potrebo po novem magistralnem po- slopju in nevzdržnih razmer idejo, kako naj bi se ta naloga rešila na Vodnikovem trgu. z arhitektonskim naslonom na stolnico. Izdelal je idejo za stavbo Baragovega semenišča. Plečnikovo delo sega dalje v zasebno okol je ustanov, uradov in meščanov. Spoznal je, da je tudi pokopališče velik del tiste reprezentance, po kateri se kako mesto uveljavlja kot kulturno središče in nastalo je Navje ler Žale. Tudi načrt spomenika voj. nini žrtvam v originalni obliki arhitektonsko stiliziranega Triglava, za katerega kot simbol domovine je tekla slovenska kri, je njegova zamisel. Izmed velikih njegovih zasnov ne smemo prezreti tudi Stadiona. Plečnik pa ni bil samo graditelj, ampak tudi pedagog. Toda ni bil samo učitelj svojih učencev na tehniki, ampak tudi neštetih obrtnikov, projektantov in rokodelcev, ki so imeli srečo, da so delali z njim. Plečnik nas je učil, kako bolje urediti tisk in opremo naših knjig in tiskovin, on je uril pasarje in zlatarje, kako z vestnim rokodelstvom zopet poplemenititi po fabriškem brezosebnem delit z umetniškega vidika že napol izbrisano obdelovanje kovin. Učil je mizarje in še bi lahko našteli, pa bi ne izčrpali vsega, kar pomeni Plečnik za našo sodobno umetnostno kulturo in za sodobni izraz in vsebino Ljubljane. Tretja Ljubljana v zgodovinski zapovrst-nosti srednjeveške, baročne in popotresne Ljubljane je danes v polnem pomenu besede Plečnikova Ljubljana. Plečnikova Ljubljana je sicer osebna Ljubljana, posledica njegove močne osebnosti, ki se je po nji udejstvovala tudi naša skupna Ljubljana, ker je Plečnik prisluškoval utripom naše ljubezni zanjo in tistim pobudam, ki jih je Ljubljana v preteklosti skrito hranila za sedanji čas. Filmi »Povratek oh zori« (Kino Matica). Francoski film si je svoj sloves priboril z umetniško vrednostjo V tej je lahko konkuriral Ameriki in Nemčiji. Ko pa se je frar.co-kega filma polotil kapital ter ga začel organizirati na široko, so Judje mislili. da je za uspeh potrebno vse tisto, kar ima Evropa, zlasti pa umetno, z milijonsko reklamo ustvarjene zvezde. Najeistejš; plod tega mnenja je Danieile Darrieux, rio katere je najmanj 30 francoskih igralk za neskončnost boljših. To filmsko dekletce nima po francoski sodbi za zdaj še nobene druge odlike, kakor svojo mladost, ki se bo pa v filmu brž obrabila, če jo ne bo poživilo kaj umetnosti. Da je temu res tako, dokazuje film, ki ga je s silno reklamo oznanil Union, katerega pa je francoska kritika z umetniškega in celo z moralnega stališča splošno odklonila in ga oznanila kot najslabše med slabimi deii te igralke. Napačno bi bilo misliti, da Francozi producirajo samo dobre filme. Film, ki ga te dni pod gornjim naslovom vrte v Unionu, nam nudi otipljiv dokaz za to. Že vsebina filma je neživljenjska, za lase privlečena — nefrancoska. Ali se res mora nujno zgoditi, da se mladi, komaj poročeni pode-želanki, ki vidi obraz pustolovca v mimo drvečem vlaku, zvrti glava, da se kot ovca vrže v vrtinec velemestnega življenja? Režiser se je morda trudil, da bi iz neuporabnega manuskripta kaj iztisnil, vendar se mu ni posrečilo. Tako gledamo na platnu navadno nočno pustolovščino iz velemestnega življenja, s cigansko muziko, ruleto, zapeljivci, gangsterji in policijo — staro filmsko orodje! Niti enega prizora ni v filtr.u, ki bi se človeka globlje dojel. Tudi Danieile Darieus 6e s svojo igro v tem filmu ni nič bolj proslavila. — vsak reklama za ta film je pretirana. Da je reklamni strokovnjak »Uniona« iz svetovnoznaue pisateljice Vicki Baumove naredil moškega, pa ni nič presenetljivo. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 7. oktobra. Hudi nočni nalivi Včerajšoij dan je kazal, da se bo vreme preobrnilo na boljše. Popoldne se je zjasnilo. Za nekaj časa se je pokazalo celo sonce na jesensko ravan. Ponoči okoli 22 pa se je nad Ljubljano in okolico dvignilo silno neurje. Lilo je tako, kakor da bi se bil nad mestom utrgal oblak. Med neurjem je silno treskalo in grmelo, kar je v pozni jeseni prav nenavaden pojav. Ker je včeraj dopoldne prenehalo deževati in je nastopilo brezdeževno vreme, so vode začele upadati. Nočni nalivi pa so povzročili, da je Ljubljanica zopet naglo na-rastla. Na Barju so njeni bregovi zvrhani. Ni pa še večje nevarnosK za kako katastrofalno povodenj. Stanje Ljubljanice je napram včerajšnjemu jutru bilo davi neizpremenjeno. Vodomer pri hidrocentrali tla Fužinah kaže stanje 1.60 m nad normalo, kakor včeraj zjutraj. Čez dan je Ljubljanica padla, nočni naliv je povzročil, da zopet narašča in je dosegla včerajšnje stane. Stanje Save je neizpremenjeno. Do davi je padlo v zadnjih 24 urah 137.4 mm dežja. V 6 oktobrskih dneh pa 137.4 mm. Pač že ogromne množine vode! Zaradi deževnega vremena je današnji živilski trg srednje založen z vsemi potrebščinami. Dovoz krompirja je slab. Kljub dežju pa je bilo na trg prinesenih mnogo gob, lepih in velikih. Pohitite s prijavo v abonma B V letošnji sezoni so se stalni obiskovalci našega Narodnega gledališča odzvali v zelo lepem številu. Štirje abonmaji, in to premierski, red Sreda, red Četrtek in red A so že potno zasedeni. Zato je uprava uvedla še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po navadnih pogojih pri blagajni dramskega gledališča dnevno od 9—12 in od 15—17. Re t B je za 10% cenejši kakor premierski in oba stalna abonmana, abonenti tega reda pa bodo deležni prav istih predstav kakor vsi drugi. Opozarjamo interesente, da pohite s prijavo, ker sicer bo prepozno. Drobna kronika Svedrovci na delu. V noei na petek so neznani vlomilci naklonili svoj obisk trgovini Bau v Novih Jaršah pri Ljubljani. Ker najbrž niso mogli z vitrihi odpreti zavarovanih vrat v trgovino, so se poslužili svedrov, s katerimi so navrtali toliko lukenj okrog ključavnice, da so lahko vrata odtrgali, ne da bi jim bilo treba odklepati ključavnico. V trgovini so pobrali raznega blaga v skupni vrednosti okrog 7000 din. Ljubljanska policija je poslala tfa lice mesta svoje kriminalne uradnike, ki so posneli razno sledove, katere sO pustili vlomilci. Po teh sledovih sklepa policija, da je imel pri vlomu svoje prste vmes znani vlomilec in tolovaj Hace. Pri kuhanju žganja se oparil. 32 letni brezposelni delavec Janez Omahen iz Ljubljane je včeraj pomaga! v žganiarni Gvida Ftoreninija v Brejčevi ulici pri kuhanju žganja. Ko pa je dvignil pokrov kotla, v katerem se je kuhalo žganje, so bruhnile iz kotla tropine, ki so ga nevarno opekle po nogah in obrazu. Prepel jali so ga v ljubl jansko bolnišnico: — Iz Male Reberce pri Zagradu so pripeljali v bolnišnico 10letnega mlinaričinega sina Vincenca Bradača, ki ga je konj ^brcnil v čeljust. — 29 letnemu delavcu Stanku Grozdniku iz Kranja, ki je zaposlen pri Jugobrani, je stroj občutno poškodoval levo roko. — Iz Kočevja pa se je zatekel v ljubljansko bolnišnico 17 letni Aleksander Batinira, trgovski vajenec pri Bat^. S sekiro je razbijal nek zaboj, pri tem pa mu je sekira odletela v levo roko in mu jo skoraj povsem presekala. Sedem koles v skupni vrednosti 8100 din je bilo v zadnjih dveh dneh spet ukradenih v Ljubljani. Današnji živilski trg je bil kljub deževnemu vremenu prav dobro založen. Prevladovalo je predvsem sadje, pri .katerem pa se opaža glede cen trdovratno stremljenje navzgor, za kar imajo zasluge predvsem številni prekupčevalci. Boljša jabolka in hruške so se gibale med 4 in 5 din za kilogram, belokranjsko grozdje je bilo po 3 do 4 din, dalmatinsko po 5 din, banaško pa po 6 do 7 din za kg,, češplje od 1.50 do 3 din itd. Jabolk je bilo toliko, da je tržno nadzorstvo moralo postaviti prodajne klopj tudi na prazen prostor na Pogačarjevem trgu. Še zmerom je bogato založen gobji trg in se cene jurčkom gibljejo med 6 in 8 din za kg, pač po kakovosti. Danes je bilo na trgu že nekaj belokranjskega kostanja, ki so ga prodajali po 2 din kg. Zelo malo pa je na trgu krompirja, katerega cena se še vedno ni ustalila ler se giblje med 1.25 do 1.50 din. Na Šempetrski napis je bilo pripeljanih le nekaj voz krompirja v vrečah, ki pa je bil takoj razprodan. Cpna krompirju na debelo se suče okrog 1 kin za kg. Dovolj pa je bilo danes na trgu razne zelenjave, jajc, perutnine itd. rramvaj k izletniškim vlakom preneha voziti z jutrišnjo nedeljo, ker so izletniški vlaki ukinjeni. Doslej je tramvaj namreč ob nedelah pričel zaradi izletniških vlakov voziti že ob 4. zjutraj, odslej bo pa pričel z rednim prometom vsak dan ob 6. zjutraj. »Prijatelj bana dr. MariŠIča" pred sodniki Maribor, 7. oktobra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je danes zanimiva razprava. Na zatožni klopi sedi »prijatelj bana dr. Marušiča« ter 6e zagovarja zaradi sleparij. Je to 52 letni mehanik Vincenc Simonič iz ?jica mn očita razne sleparije in goljufije, ki jih je vršil zelo spretno, poslužujoč 6C pri tem nekega pisma, katerega mu je pisal tedanji ban dr. Marušič in v katerem ga imenuje »dragi prijatelj«. Kot »prijatelj« tedanjega bana se je ponudil potem nekaterim ljudem, da jim bo poskrbel državljanstvo ter obrtno pravico, za kar je dobil od zakoncev Eridrike in Kristine Mahac 6000 din. Leta 1933 je bil postavljen za komisarja združenja kovinarjev in kolarjev v Ptuju ter je komisaril pri tem združenu do leta 1936. Med tem časom je vodil sam blagajno in vse knjige, prt čemer pa so razne pristojbine in vpisnine zdrknile v njegov žep, Obtožnica pravi, da je na ta način oškodoval združenje za 2350 din. Mož sedaj svoje krivdo odkrito priznava ter prosi sodnike za milo sodbo. Ob času poročila razprava proti »prijatelju bana dr. Marušiča« šc m bila končana. Upokojencem iz mariborske okolice Svojcčasno pojasnilo v »Slovecun - je treba dopolniti v toliko, da obsega po uredbi z dne 19. septembra 1935 čl. 2 določbo, da 6pada v II. drag. razred tudi zunajmestni Širši gradbeni okoliš. Zahteve po dokladi II. drag. razreda se mora opirati na gori navedeno uredbo iz 1. 1935, ker se je tu prvič postavilo načelo gradb. okoliša proti prejšnjemu iz 1. 1931, kjer se je drag. razred ujemal z mejami polit, občine. To za nas ugodno izpremembo so izposlovali naii slov. zastopniki v vladi. Sklicevanje na uredbo iz 1. 1937 nima pomena, ker ta uredba v zadevi meje drag. razreda ničesar ne izpreminja. — Ker pa določa uredba iz 1. 1935, da se drag. razred in njegov okoliš za upokojence določata po predpisih, ki veljajo za aktivne, je bilo od vsega početka jasno, da se mora doseči priznanje II. drag. razrdea najprej aktiv, nameščencem v okolici, šele potem lahko nastopijo upokojenci. — To vprašanje za aktivne nameščence je bilo ugodno rešeno, posebno po zaslugi podbana dr. Majcena, ki se je mnogo trudil za to. Zadeva se je vlekla nad dve leti. — Sedaj gre le še zato, da otvori financ, ministrstvo potrebni kredit in dobe tudi upokojenci, kar jim gre. Pravica do fl. drag. razreda teče od I. oktobra 1935; če je bil kdo pozneje upokojen, pa od dneva njegove upokojitve, ne pa od 1. novembra 1937, kakor stoji v formularju pr osni e, ki «n «a mnogi prejeli od društva. 9420 maiaričnih bolnikov v Belgradu Belgrad, 6, oktobra, m. V dvorani kliniko prolesorja dr. Kostiča v belgrajski državni bolnišnici je bila včeraj seja srbskega zdravniškega društva. Seja prestolniških zdravnikov je bila v zvezi z anketo za pobijanje malarije. Ugotovili so namreč, da so zabeležili v zadnjih štirih mesecih 9420 maiaričnih obolenj v Belgradu. Zdravniki so nato razpravljali o potrebnih ukreoih za pobijanje malarije. Za drugi tir na progi Zagreb-Zidanl r.iost Zagreb, 6. oktobra. Zagrebški >Jutarnji lisk prinaša naslednjo vest: Gradnja dvotirne proge iz Zagreba proti Sloveniji počasi napreduje. K;r je po sporazumu nastal nov položaj tudi za Hrvatsko, ni dvoma, da bodo tudi naši kraji dobili boljši in vrednejši železniški promet. Te dni je bila izvršena razlastitev mestnega zemljišča nedaleč od kolodvora Zagreb-Sava, ker je bilo to zemljišče potrebno direkciji državnih železnic v Zagrebu za gradnjo drugega tira proti Sloveniji na mestnem področju. Mestna občina je dobila v zameno odgovarjajoče zemljišče na južnem delu mesta. Celjske vesti Težka nesreča v rudniku pri Pečovniku. Včeraj ob 6. popoldne se je pripetila v rudniku Pečovniku težka nesreča, ki je zadela 29 letnega rudarja Mehleta Ivana iz Zvodnega pri Teharju. V rudniku ga je podrl jamski voziček in mu zlomil desni kolk, obenem pa prizadjal težke poškodbe na desnih ramenih. Nezavestnega so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Gradbena dela v drugem nadstropju celjske bolnišnice se nadaljujejo, kar je javnost z veseljem sprejela. 67 i Skrivnost smrtne megle >Ali ste že kdaj slišali,« je vprašal tiho, potem ko je zogljeneli košček papirja vrgel na žerjavico, »da so častniki in generali v stari Rusiji pri svojih krokarijah prižigali cigarete s sto rubeljskimi bankovci?« j >Da, pa vendar zakaj me to zdaj vprašujete?«: Morrisov glas je zvenel osuplo. »Zato ker sva midva tiste generale daleč posekala. Papir, s katerim ste si nažgali vašo cigareto, je bil vreden nekaj milijonov... funtov7. Morris je takoj razumel. Njegov obraz se je povesil, v očeh . pa se mu je zabliskalo. »Mutachorova skrivnost,* je rekel. »In ... in Vi tega niste opazili?« »Ne,« je dejal Devorny mirno. »Nikoli nisem pogledal tega lističa.« i »To pa bi res lahko imenoval idealizem,« se je norčeval Morris. »Neumnost je to! Slabost!« Naslednji hip pa se je že premislil. »Oprostite izrazu! Nisem imel nobene pravice za kaj takega. »Kot sveča raven je stopil proti vratom. Še enkrat se je obrnil. »Priznam, da sem premagan,« je dejal z lahnim poklotiom, XXXV. Bilo je nedeljsko popoldne, ko je Devorny rahlo odprl vrata Samove hišice in stopil previdno, izogibajoč se slehernega ropota, v temno vežo. Skozi napol odprta vrata v sobo pa je slišal glasove in prisluhnil. »Izbij si iz glave, oče!« je vzkliknila Marion. »Nima nobenega smisla o tem govoriti.« »Ne razumem,« je zadonel Samov krepki glas. »Če se že enkrat pripravljamo na poroko — zakaj mora potem bili prav ta detektiv? Priznam sicer, da mr. Jonkins ni poseben lepote«, ima pa dobro mesto in se bo morda priboril nekoč celo do lastne trgovine. Predvsem pa je pošten in zanesljiv človek-Prišel je lepo k meni in me zaprosil za tvojo roko! Ni napravil tako kakor tvoj detektiv.. .« »Ničesar nočem slišati!« ga je prekinila Marion.-»Neumen je in škiljast! To je dovolj! Razen tega pa se sploh nočem poročiti.« »Če se pa sploh nočeš poročiti, potem je seveda čisto nekaj drugega. Meni bi bil končno detektiv kot zet tudi ljubši. Lahko bi mu pri njegovem poslu pomagal... Midva bi tudi vraga prevrnila. Kaj misliš, kaj bi ljudje tukaj rekli, če bi se nenadoma razvedelo: »Sam, mojster vseh detektivov je tu!« — Mislim, da bi se tudi s cilindrom bi frakom kar lepo postavil.« Ta trenutek je vstopil Devorny v sobo in se zadovoljno smejal. Brez besede sta ga obadva pogledala. Sele potem, ko je že sedel za mizo in si je kakor s samo po sebi razumljivim izrazom na obrazu prižgal cigareto, se je šele utegnil Sam prikopati do naslednje duhovite opazke: »Tebi... Vam je videti, da gre prav dobro!« Devorny je malomarno prikimal. »Uganil si, oče Sam; gre mi zares sijajno.« Spet je nastopil molk. Sam je brzojavljal s pogledi proti Marion in se zastonj trudil, da bi se držal predpisov lepega vedenja. Nato pa je Marion sama povzela besedo. »Čudim se Vaši nesramnosti, sir,« je dejala strogo. »Se boš že na to navadila, Marion,« je odvrnil prijazno Videti je bilo, da je bila Marion za hip v zagati. Tedaj pa je Sam sklenil, da bo ravnal na lastno pest. »Ne vem, kaj imate še tukaj iskati, sir,« je pojasnil od zgoraj navzdol. »Mi smo že našli nadomestilo za Vas... Mr Jonkins mlad, na pogled prijelen mladenič...« »Poznam ga,« ga je prekinil mirno Devorny. »Izgleda kakor opica. Kaj je ž njim?« »Mr. Jonkins hoče poročiti Marion!« je zavpil besno Sam »Jaz bi odsvetoval,« je rekel Devorny na vso moč mirno »Saj vendar škili!« »Toda le, če ga gledaš istočasno v obe očesi,« je branil Sam zaničevanega snubca Devorny se je zasmejal, toda ta smeh je bil tisto, kar je Marion spravilo v razburjenje. »Kaj iščete tukaj?« je vzkliknila bleda od jeze. »Kaj bi rad?« je odvrnil z dobro igranim presenečenjem Devorny. »Rad bi skupaj z Vama proslavil dan najine poroke.« »Vrag te vzemi še enkrat!« je izbruhnil Sam. »Toda ti si vendar že poročen!« »Ni besede vredno! Saj sem Vam vendar že zadnjikrat povedal, da je bila to le formalnost.« »Formalnost?« je ponavljal počasi Sam. »Toda ti si s tem vendar vezan...« »Kje pa!...« Naprej Devorny ni prišel, kajti Marion j* tako nenadno z rokama pokrila obraz in začela jokati, da je čisto preplašen obmolknil. Naslednjo sekundo pa je že skočil pokonci in poskušal potolažiti deklico. »Ljubi Bog! Kaj je človek že kaj takega doživel!« je vzkliknil Sam in zmajeval z glavo. »Najprej tuli. ker ga ni dobila! Zdaj pa tuli, ker ga je vendarle dobila... Ti neumna puta!...« Pet minut je minilo. Vsi so spregovorili hkratu. Vprašanja, pojasnila, nova vprašanja vse to se je brez medsebojne zveze mešalo vsevprek. Najvažnejše pa je le ostalo to, da so se končno vendarle sporazumeli. »Moj blagoslov tedaj imata,« je vzkliknil svečano Sam, ko sta obadva končno spel — toda sedaj z razžarjenima obrazoma — sedla njemu nasproti. »Jonkinsu jih bom pa že na-trobil! Kaj si domišlja! Vsak človek vendar takoj vidi, da je škiljast!« Za trenutek je obmolknil. Nato pa je takoj zaskrbljeno dodal: »?a gotovo ne bo nobene biga... bi... biga-terije?« »Ne, ne bo nobene bigamije (dvoženstva),^ je odvrnil smčje Devorny. »No, potem je pa vse dobro!« je dejal Sam vidno olajšano. »In sedaj bi šel jaz, če bi bil tia Vajinem mesiti, občudovat Marioninega zajčka! V boljših krogih se gre sicer človek ob takih prilikah, mislim, gostili v salone. Toda končno zaležejo zajci prav toliko.« KONEC Od tu in tam Volivni odbor ra volitve senatorjev v Sloveniji je sestavljen takole: predsednik je član državnega sveta Ivan Škarja, člani pa so: predsednik ape-lacijskega sodišča v Ljubljani dr Golia, predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Ivan Likar, ljubljanski župan dr Jure Adlešič in predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Peter Keršič. Zahtevo za čim prejšnji razpis volitev v narodno skupščino postavljajo vsi hrvaški časopisi brez izjeme. Pravijo namreč,, da vlada pri tako odgovornem delu, kakor je izvajanje sporazuma, no more dolgo ostati brez opore v narodnem predstavništvu, katerega bo svobodno izvolilo s tajnim glasovanjem ljudstvo. Od samega moralnega učinka sporazuma se ne bo dalo dolgo živeti. Smatrajo tudi, da zunanji politični položaj ni taka ovira, da se ne bi daie razpisati volitve, kajti druge države nudijo primere, da je parlament nui-no potreben, kadar gre za važna vprašanja, zlasti kadar gre za rešitve, od katerih je odvisen dostikrat obstoj države. V Švici bodo v kratkem volitve, pa čeprav je tam izvedena m se v vet|ayi splošna mobilizacija. V Angliji m Franciji imajo tudi v vojnem času parlamente, kakor ga le imela med vojno tudi mala Srbija, pa čeprav je bila vlada na Krfu. Vpoklici na vojaške vaje ne morejo biti resna ovira, da bi se volitve ne razpisale. Zato časopisi tudi pričakujejo, da bodo volitve razpisane kmalu, da bo mogel začeti potem poslovati tudi senat, ki se 6icer sam ne more sploh sestati. Njegovo delo je nerazdrtiženo povezano z zasedanjem narodne skupščine. O poplavi prošeni za državne in druge službe pišejo hrvaški časopisi. Čim so namreč prišli Hrvatje v vlado, se je nanje vsula ploha prošenj njihovih pristašev, ki prosijo, da se jim popravijo krivice na ta način, da bi dobili državne in druge službe Majhen je odstotek takih, katerim je dejansko res treba popraviti krivice, ki so se jim poprej dogodile. Vsi ostali pa računajo, da bodo dobili svojo zvestobo do dr. Mačka poplačano z dobro službo. Časopisi svetujejo prosilcem, naj ne utrujajo ministrov s temi prošnjami, saj imajo ministri dosti drugega bolj nujnega dela. Industrija v naši državi se še malo zanima za Južno Srbijo, pa čeprav ima ta dežela vse izgledc in predpogoje, da bi se industrija lahko lepo razvila. Dežela je bogata na rudah, obenem pa ima ugodna tla za gojitev bombaža, konoplje, maka. riža itd. Agrarna reforma je sicer dala kmetu v last kos zemlje, katerega je prej obdeloval le za gospodarja, toda s tem kmet še m bil gospodarsko ojačen. Kar je nastalo industrije, je bila večinoma mala, vendar pa je imela to prednost, da je bil vanjo vložen v ogromni večini domači kapital. — Industrializacijo v mnogočem ovirajo tudi slabe prometne zveze, kajti ceste niso dobro urejene, enako pa primanjkuje železnic. Kaže pa, da bo tudi Južna Srbija doživela dobo industrializacije, vendar pa polagoma, kajti prehiter skok bi bil bolj škodljiv kot koristen. Ban banovine Hrvatskc je izvršil večje izpre-membe v prosvetni politiki. Postavil je bil nove načelnike prosvetnih oddelkov banske oblasti — prav tako pa je postavil tudi novega upravnika gledališča v Zagrebu. Postavljeni so bili na nova mesta ljudje, ki so bili zavedni Hrvatje vseskozi. V kratkem bo te vrste urejanje na Hrvaškem kon-. čano in bodo na vseh važnih mestih novi ljudje. Preračun splitske občine je novi mestni poverjenik znižal za skoraj dva milijona. Preračun znaša sedaj 34,400.000 dinarjev. Znižale so se postavke za osebne izdatke, nakar sc je lahko znižala tudi mestna davščina za 30 odstotkov. Banska oblast pa bo preračun bržkone vrnila občini z nalogo, da se ponovno pretrese ter bo v ta namen imenovan nalašč poseben odbor iz vrst meščanov. Popolno gimnazijo je spet dobilo hrvaško me6to Križevci. Prvotna popolna gimnazija je bila ukinjena za časa diktatorskega režima Petra Živ-koviča in sicer zato, ker mesto ni priredilo Ziv-koviču slovesnega sprejema, ko se je prikazal v njem. Ljudje 6o se takrat umaknili z ulic in se zaprli v hiše. Peter Živkovič je bil ogorčen, da ga ni sprejelo vse ljudstvo z »nepopisnim« navdušenjem in je zato po vrnitvi v Belgrad ukazal, da se gimnaziji vzamejo postopno štirje višji razredi. Sedaj pa je bila Križevcem ta krivica popravljena z odlokom bana banovine Hrvatske. Zvezo hrvaških učiteljev bodo ustanovili hrvaški učitelji. Dalmatinski učitelji so na svojem zborovanju ta predlog z navdušenjem pozdravili, obenem pa eo sklenili delati na to, da 6e bo iz učiteljskih vrst izkoreninila tista miselnost, za-je.večina učiteljstva hlapčevsko služila vsem pokojnim diktatorskim režimom, Učitelji, ki delujejo med hrvaškim narodom, morajo biti prvobori e -ji za pravice svojega naroda, ne pa ljudje, eri vidi ljudstvo tako imenovane »ii- ritelje« prosvete, ki pa v resnici zaničujejo svoje ljudstva tn so zmerom hodili pota, ki so sc križala s cilji hrvaškega naroda. Zagrebška policija je dobila v roke tudi drugega bivšega policijskega agenta, za katerega je rečeno, da je sodeloval pri umoru vseučiliškega profžšOrja dr. Šuflaj* v Zagrebu. Prvega Žwer-gerja So prijeli pred dnevi v Krške«, drugega Beloševiča pa so preštfegli pred dvema dnevoma, ko je hotel ravno pobegniti čez mejo na Madžarsko. Uklonjenega so ga pripeljali nazaj r Zagreb In ga začeli strogo zasliševati. Oblast! so prepričane da bodo v kratkem pojasnile okoliščine umora dr. šušflaja, ki je bil umorjen zato, ker ic bil prijatelj dr. Mačka i« je slednjega vsak dan obiskoval. Umor je bil naročen iz krogov, ki so bili v tesni zvezi z diktatorskimi režimi. Cebo Prišlo do pravega odkritja, potem ,e treba Pričakovati, da se bo mnogo politikov, ki so se zadnje čase skrivali pod plaščem dr. Mačka, začelo pra i tn opravičevati. , Zaradi ceste, katere del se je odtrgal, je prišlo ob telefonsko zvezo okrog 300 naročnikov iz Novega Sada. Blizu palače banske uprave so popravljali cesto, toda zaradi hudega deževja se je del ceste sesedel in pretrgal telefonski kabel, — ? ZTeze ie ostala banska uprava m ofSO drugih naročnikov. Morali so takoj položiti nov kabel, kljub temu pa telefonskih zvez ni bilo tri dni. Prebrisanega »izdelovalca« raznih pomad so prijeli v Novem Sadu. Brezposelni delaveč Dobrota si ije izmislil način, kako bi na lahek način zaslužil. Izmislil si je zvenečo znamko za svoje »izdelke« m začel prodajati lepotne maže. Zaslužil je pri njih po tisoč odstotkov. Ko pa ga je policija prijela zaradi tega, ker svoje obrti ni imel prijavljene, so dognali, da je mož izrabljal lahkovernost žensk in prodajal za drag denar čisto navadno ma6t. Kaznovan je bil s 3000 din, ker ni imel obrtnega lista, njegove priprave pa so poslali v pregled Higienskemu zavodu, če morda niso bile za zdravje škodljive. aš drugi lilinshi siager Rež ja: CECIL B. DE MILLE BARBARA -TANWYCK A KIM 1'AMTROFF MN® NAfICA tel. 21-24 Ob 10.19,21, jutri 10 30,15.17, 1!». 21 UNION PACIFIC Monumentalni pustolovski veiefilm. Burni dnevi gradbe železnice. Krvavi boji in napadi tisotev Indijancev na Union Pacific. Film napetih prizorov, krvavih dejanj, borb, velike ljubezni — m zdravega humorja. Umetnost naj dobi prijatelje tudi v podeželju Ljubljana, 6. oktobra. Sredi moderne Ljubljane. Kajti naše belo mesto ima različno lice: staro, novo, predmestje, periferijo itd. V tako imenovanem »Dukičevem bloku« ob nebotičnik:!, na katerega smo včasih Celo smešno ponosni, kjer so nakopičene zares ponosne palače, ki dajo mestu velikomesten izraz. Skozi to skupino, v zadnjih letih dozidanega kompleksa modernih stavb, pelje tako imenovana »pasaža«, po naše prehod, ki je za naše mc6to tudi svojevrsten. Nimam namena opisovati do potankosti tega dela mesta, še manj pa se ukvarjati z urbanističnimi in drugimi vprašanji. Čas je zlato. M udi se. (Marsikateri »brezposelnik« bi si ob teh lepih čašah že stekel lep kapitalčič.) Tu v središču moderne Ljubljane je poleg veletrgovin, barov, kavarn in drugih potrebščin za telo in želodec, poleg sadja, krzna, cigaret in znamk še kaj »bolj zanimivega«, kar daje zo-pet našemu mestu lep pečat in 6e človek ob tej priliki spomni na večja mesta, kjer se že tradicionalno gojijo take sorte »trgovine«. Zadnjič enkrat sva šla z znancem iz podeželja. Sedela sva prav v enem tistih »potrebnih« barov ob čašici »radenske vode« in sva se zdravila ob prijetnem kramljanju. »Kaj meniš, ali je slikarska umetnost v dandanašnjih časih omejena samo na določen krog? Ali se ne da, recimo, tudi še tako »nerazumljiva« umetniška podoba oziroma slika širiti med širšo plast našega ljudstva?« »Pametno vprašanje,« sem rekel prijatelju. — »Glej, ti živiš na deželi, pa vendar čutiš potrebo po lepi sliki in ne samo zato, ker si slučajno zdravnik. Na deželi pa so tudi premožnejši ljudje in če 6e jim nudi prilika ali da jih kdo »seznami« z umetnostjo, se umetna slika prav tak° udobno počuti v čednem podeželskem domu, kakor v »finem« salonu sredi mesta. Nasprotno! Zadovoljstvo vsakega (razen tistih, ki aristokratsko sučejo čopič po finem platnu) našega likovnega umetnika je, da se njegovo delo širi med domače ljudstvo in da čim več slik speča podeželju!« . . »Sicer so ponavadi »ta pravi« umetnilu trgovsko zelo nerodni kar se prodaje tiče,« mi očitno pravi prijatelj. »Recimo, da bo ta tvoj očitek nekoliko držal. Sicer ima vsak slikar »svojo publiko« bi rekel in tudi 'svoje kupovalce, kakor ima V6aka umetnostna razstava svoje redne obo- ževalce, oziroma ljudi z privzgojeno ljubeznijo do slikarskih umetnin.« Pa mi je še omenil, Svoje dni &o bivši »ruski polkovniki« šušmarsko, z diletantskimi, »marljivo izdelanimi« slikami, kvarili okus ,in begali ljudi Od pravega okusa in od pravega razumevanja do umetnosti. Tisti »polkovniki« so upokojeni. (Menda so jih leta — ali pa cas.) Dobijo se pa še jate tavajočih mladih »umetnikov«, ki sploh slikarji niso — marveč prekupčevalci slabih slik, z dolgimi lasmi nesramno bohemsko preparirani. Vsako bitje ima pod soncem pravico do življenja, čevljar ima pravico do kopita, pek do testa, ribič do ribe itd. Na račun slovenskega umetnika pa ne smejo nepoklicani ribariti na račun neumetnih slik' — umetne honorarje. »Toliko ti jaz povem,« mi je rekel zdravnik z dežele. »Kako to odpraviti,« šeni ga vprašal. Pa sva umolknila pred problemom ... Glej, svoje case se je lotu tako imenovane »Bottego artistico« po vzorcu florentinskih umetniških salonov oziroma prodajalnic predmetov, ki so umetniškega porekla, neki znani moderni slikar. Pa ne vem, kaj je bil vzrok, da se lepa pobuda ni obnesla. Vem, da je imel načrte tudi z deželo. No, danes krasi »Pasažo« nekaj izložb z deli naših umetnikov in tudi sicer skromen »umetniški salon« ti nudi na izbiro kipe, risbe in slike mladih in starih slikarjev. Saj sem se pogovarjal s tistim možem, ko sem si ogledoval razstavljene slike na stenah. Seveda je ta mož z vso njegovo trgovsko zmožnostjo ugriznil v to plodonosno sadje tn iz razgovora čutim, v ne preveč kislo jabolko. Vidi so mu, da je tič ’in da zna! Opravičeno je dejal, da Ljubljana sama ni kos in ne more prenesti sama takega nakupovanja. Saj vidite, koliko slik in slikarjev in celo dobrih je tudi precej. Zato Je nujno po-irebno, da moram po deželi po manjših krauh razpečavati naše umetnine. Jaz prodajam po umet-niški ceni in to samo slike priznanih umetnikov. Moje pehanje za razširjenje umetnosti med ljudstvo seveda nima samo trgovskega značaja.« Nekam opravičljivo je dejal mož, ki ima ponos, da je tudi sredi Ljubljane »Trgovina z modernimi umetninami«. »Veste, jaz ne oviram slikarjev. Naj prodajo. Ce pa meni prodajo — jaz skušam tudi. Jaz se spoznam na trgovanje m če mi dajo- v komisijo, že pade »skromna drobtinica« kmalu za lačnega ptiča kosa, za slikarja na cel hlebec ali pa narobe.« Naši gozdovi, naše žage, naš les Ljubljana, 7. oktobra. Nedavno je izšla brošura ljubljanske. Delavske zbornice pod naslovom »Naši gozdovi in žage«, ki vsebuje izčrpne razprave in podatke o gozdnem gospodarstvu in o socialnih razmerah in težnjah gozdno-žagarskega delavstva v Sloveniji. V brošuri razpravlja Filip Uratnik o gospodarskih in socialnih razmerah v slovenskem gozdnem gospodarstvu in lesni industriji v razdobju od leta 1927 do 1938, inž. Lojze Žumer obravnava delovne razmere našega gozdnega delavstva, Karel Škulj Pa je prispeval sestavek o gozdnem delavstvu iz Loškega potoka. Bi-ošura vsebuje tudi izsledke ankete o izkoriščanju gozdov Ln o socialnih razmerah gozdno-žagarskega delavstva v Sloveniji, kjer so zbrani dragoceni statistični in tabelarni podatki, ter socialnopolitične ukrepe, ki jih je priporočiti na osnovi ugotovitev te ankete. Iz Obširnega gradiva, ki je zbrano v knjigi, podajamo v naslednjem našim bralcem nekaj zanimivih podatkov: Površina slovenskih tal, ki je zasajena z, gozdovi, znaša 669.180 ha, od česar odpade na iglivce 226.958 ha, na hrast 10.000 ha, bukev 146.400 ha, mešano listnato drevje 76.300 ha ter na mešano listnato in iglasto drevje 200.180 ha. Od celotne v Jugoslaviji zasajene površine odpade na Slovenijo 8.6 odstotka. Število gozdnih posestev znaša v Sloveniji 139.800, od katerih jih je samo 704, ki merijo nad 50 ha. Lastniki slovenskih gozdov so po veliki večini zasebniki; na pravne osebe, med katerimi pridejo v poštev predvsem Začasna uprava razlaščenih gozdov, verski zaklad, ljubljanska in mariborska škofija, agrarne zajodnice in razne delniške družbe, odpade v lastništvo 71.124 ha gozdne površine. Kar se tiče zaloge, letnega prirastka in letnega izkoriščanja lesa v slovenskih gozdovih, je slika naslednja: Računajoč po produktivnosti gozdnih rastišč Slovenije in po sodobnih vidikih gozdnega gospodarstva bi moralo v kmetskih gozdovih Slovenije ostali nedotaknjenih okrOg 100 milij. kub, metrov lesa. Sedanja zaloga pa 86 sme ceniti 8 70 milij. kub. metrov, in «l*&a torej primanjkljaj 30 milij. kub. metrov. To zmanjšuje letni prirastek za Okrog 640.000 kub. metrov, to je prirastek, kakršnega bi dal gozd 160.000 hft. Namesto z normalnim prirastkom 4 kub. metrov na ha, se sme računati v kmetskih gozdovih Slovenije verjetno le ,s prirastkom 2.95 kub. metrov na hektar. Če računamo, da je vrednost stoječega lesa samo 50 din za kub .meter, pomeni to, da je zmanjšana vrednost zaloge lesa s prekomernim sekanjem za poldrugo milijardo dinarjev. Letni prirastek pa je znižan za 32 milijonov dinarjev. Dejanski prirastek vseh slovenskih gozdov, kmetskih m nekmetskih se ceni na 2,267.000 kub. m. lo podatkih gozdnega odseka kralj, banske uprave v Ljubljani eo v Sloveniji 2103 žage, Od Raterih je 1681 primitivnih, ostale pa so turbinske zagc, in to z vodnim pogonom 179, S parnim pogonom lol, z električnim pogonom 79 in e plin« s k i m ^ P° genom. Kapaciteta teh žag znaša v kub. u • Leta 1038 so vše te žage požagale 710.000 kub. trtetrOv lčsa in je bila torej kapaciteta lZrabljčna le s 37. Odstotki Kar se tiče izkoriščanja lesa v slovenskih gozdovih in njegovi predelavi, navajamo številke po kalkulaciji gozdnega Odseka banske uprave dravske banOvme za leto 1937 (vse v tisočih kub. m&trov). Gromadna množina posekanega lesa je znašala 2320, od tega trdega 1025, mehkega 1295. Za tehnično uporabo je šlo trdega lesa 274, mehkega 1068. Za kurivo je bilo porabljenega trdega lesa 653, mehkega 166. V oglje je bilo prekuhanega trdega lesa 66, mehkega 4. Količina predelanega lesa je znašala s igličastega 473, hrasta 19, bukve 37, ostalega 18. S tem smo navedli nekaj suhoparnih številk 1 o naših gozdovih, žagah in lesu. Glede gozdarskih . Vremensko poročilo »Slovenskega doma Krai Barometer-sko stanje Tempera tur n v C1 a > I c, «)=• 3,1 O Veter Pada- vine . 53 z? C3 , ■«'3 a S (smer, 1 alt ost) m/m S "rn Ljubljana 753-0 13-0 9-0 92 10 NE, 19-4 dež Maribor 758 1 15-S 5-0 9d 10 0 8*0 dež Zagreb 7589 17-0 6-0 90 10 0 110 dež Belgrad 759-1 16-0 8-0 90 10 sw. 1*0 dež Sarajevo 7570 23*0 15-0 70 3 0 — Vis 759- 21-0 16-0 80 6 NWS 28*0 dež Splii 758-S 25-0 19-0 80 7 0 — Kumboi 757-5 25-0 18-0 80 6 0 — — Rab 758-5 20-0 160 80 8 s., — — Mrovnn 757-4 25-0 17-0 80 7 E, — — Vremenska napoved; ževno in topleje vreme. Večinoma oblačno, de- problemov, ki se pojavljajo v našem lesnem gospodarstvu, navaja Filip Uratnik v uvodni razpravi med drugim naslednje: Obseg gospodarske delavnosti v gozdno-žagar-ski industriji je vezan za daljša razdobja na letni prirastek lesa. ki pa se ravna po gostoti, starosti in kakovosti gozdov. Vse to pa je težko proučiti. Gozdarski strokovnjak i pa so soglasno mnenja, da se seka v Sloveniji zadnja leta v povprečju ve.c lesa kakor ga letno priraste. Pri tem je vaz.no vedeti, da to ne manjša samo zaloge lesa v gozdu, kar bi bila še manjša škoda, temveč tudi letni prirastek lesa in s tern obseg delav- nosti v gozdno-žagarski industriji. Na podlagi statističnih podatkov in strokovne cenitve, da znafia letni prirastek groniadne množine lesa v Sloveniji le okrog 2 milij. kub. m, bi se upali priključili mišljenju, da ee slovenski gozdovi že v povprečju bolj izkoriščajo, kakor to dovoljuje normalni prirastek lesa. V letih velike prospenlete na lesnih tržiščih, kakor jo zaznamujemo v lotih 192.) do 1930, se je bližalo izkoriščanje po naši sodbi skoro dvojnemu odnosu letnega prirastka. Zato se ta leta ne morejo smatrati za normalna, niti v pogledu gospodarske donosnosti naših gozdov, niti v pogledu zaposlitve našega lesnega delavstva. Drugi činitelj, ki določa Obseg gospodarske delavnosti v tej stroki, je konzum lesnih proizvodov. Ker imamo v gozdovih ogromne zaloge lesa, se krije lahko tekoče povpraševanje tudi iz te zaloge, ne le iz letnega prirastka Zato določa letni prirastek lesa obseg izkoriščanja gozdov le za dolga časovna razdobja. Za kratka časovna razdobja je važnejši položaj na tržiščih. Pri analizi tega položaja obstoja razlika med kurivom na oni strani in gradbenim ter tehničnim lesom na drugi Strani. Kurivo je predmet dnevne potrošnje, gradbeni in sploh tehnični les pa se rabita za investicijske svrhe. Potrošnja kuriva je zaradi tega stnlnejša in manj podvržena konjunkturnim nihanjem kakor potrošnja gradbenega lesa. Športne vesti Program ligaških tekem v nedeljo \ hrvatskO-slOvenskl ligi je naslednji: Ooncordia : Ljubljana Hašk : Slavija (Osjek) Hajduk : Split Sask : Bačka Slavija : Gradjanski V srbski ligi pa bodo igrali ravno štiri tekme, in sicer: BSK : Bask Jugoslavija : Jedinstvo Zemun : Vojvodina Bata : Gradjanski (Skoplje) Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze, Ljubljana ostane torej jutri brez ligaškega sporeda. Prijatelji nogometa pa bodo imeli priliko ogledati si dve zanimivi tekmi za prvenstvo LNP. Dopoldne ob 10.30 nastopila na igrišču Ljubljane dva kluba, ki sta močno na koncu tabele — Svoboda ln Reka. Popoldne ob 15.30 pa nastopita na igrišču Jadrana v borbi za točke domačina Jadran : Mars. Tekma obeta zanimivo ln ostro borbo doslej še nepremaganega Marsa z nevarnimi Jadranaši. V predtekmi nastopijo jutiiorji Jadrana fn Reke. V Kranju se srečajo Jeseničani in Kranjčani. Tekme med Bralstvom in Kranjem so vedno temperamentne in borbene, Domačinom v Kranju dajemo malo prednosti. Četrta prvenstvena tekma v ljubljanski skupini pa bo v Domžalah med Diskom in Hermesom. — Koledar Danes, sobota, 7. oktobra: Marija, kraljica svetega rožnega venca. Nedelja, 8. oktobra: Brigita, Starček Simeon. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska c. 6j mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus. Moste. Zaloška c. Mestno zdravniško službo bo opravljala od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj Mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršni-kova ulica št. 13-1. telefon št. 47-64. •lut,,L v nedeljo 8. t. m. ob 11 se začne v Jakopičevem paviljonu umetnostna razstava li kovnih umetnikov »Kluba neodvisnih«. Razstavljajo svoja dela (slikarska in kiparska) M. Sedej, Z. Musič, M. Pregelj, Z. Didek, N. Omer-r..‘ Mriielič, »S. Kregar, E. Snjevic in kipar ji: N. Pirnat, B. Kalin, Z. Kalin, K. Putrih. Vsega bo izloženih preko 10(1 Umetniti. •i Lel ni carski tečaj) Rdečega križu se pričnejo prihodnji teden. Zaradi prevelikega števila prijav-Ijencev ne bo mogoče pričeti vseh tečajev naenkrat, ker je Število predavateljev omejeno. Prijavljene!, ki .sedaj nir,o dobili vabil, pridejo na vrsto pri prihodnjih tečajih, ki sa predvidoma začnejo pričetkom novembra. — Pododbor Rdečem knža za Ljubljano. Novo došle drž. srečke proda,jo menjalnica Reicher & Turk, Prešernova ulica Drugi veliki filmski Slager v kinu Matic: »Union Pacific«. Za filmom »Poslednja zapoved prinaša kino Matica drugi veliki šlager »Union Pacific«, ustvarjanje gigantskega projekta, gradnja železnice, ki je spojila Atlantik in Pacifik čl Zedinjene države Ta gradnja ni bila po volji mnogim špekulantom, kateri so z vsemi mogočimi sredstvi skušali preprečiti delo. Kot glavno sno\ v tem filmu je Cecil de Mille izbral ljubezen le pega dekleta do dveh mož, toda povsem na svojevrsten način. Glavna igralka v filmu je Barbara Stanwyck. Poleg romantike, pustološčin in sentimentalnosti je v filmu toliko zdravega in svežega humorja, da bo dvorana kina Matice v teh dneh deležna burnega smeha. Obisk filma priporočamo vsakomur, komur je do lepega filma in prisrčne zabave. Državna šolska poliklinika v Ljubljani opozarja starše šolske mladine, da ima ortopedsko telovadbo vsak torek in četrtek od 13 do 18 popoldne v lelovadnici L drž. realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Sobota, 7. oktobra: -'Kozarec vode«. Premiera Pr mierski a bon m Nedelja, S. oktobra: »Številka 72«. Izven. Ponedeljek. 9. oktobra: »Kacijanar«. Red B. Opera — Začetek ob 20. Sobota, 7 oktobra: »Sabska kraljica«. Red A. Nedelja, S. oktobra: »Prodana nevesta«, Izven Znižane cene. Ponedeljek. 9. oktobra: Zaprto. Jutri, v nedeljo, se bo igrala Smetanova »Prodana nevesta«, pri kateri bodo v glavnih vlogah nastopili: Vidalljeva, Kogojeva. špano va, Franci, Betetto. Janko, Dolničar, J. Rus itd Veljale bodo znižane cene. Mariborsko gledališče Sobota, 7. oktobra, ob 20: »Neopravičena ur-Premiern. Nedelja, 8. oktobra, ob 20: »Caljski grofje«, Ponedeljek, 9, oktobra: Zaprto. Torek, 10. oktobra, ob 20: »Veriga«. Red A, Celjsko gledališče. Sreda, 11. oktobra, ob 20: »Pygmalion«. Go«!/ vanje mariborskega gledališča. Tudi v tem srečanju «o Domžalčani v lahni pred nosti. V celjski skupini se srečata jutri popoldne v Trbovljah favorita Celje in Amater. Tudi v mariborski skupini bo ena 6ama tekiru, in sicer med 1SSK Maribor in ČSK (Čakovec)) Tekma bo popoldne ob 15 na igrišču Rapida. Na vsei črti se nadaljuje jutri tudi prvenstvo drugega razreda LNP. Na sporedu so tudi tekme Ljubljanski spored je glede teh tekem razdeljen takole: Slavija : Moste ob 10.15 na igrišču Jadrana, Mladika : Grafika ob 10.30 in Adrija . Korotan ob 14 na igrišču Mladike, celjska drugorazredna tekma med Štorami in Laškim pa bo ob 15.15 na igrišču Olimpa v Celju »Meščan mesta Ljubljane" - naslov in odlika, ki izumirata Sedanji zakon o mestnih občitlah iz 1. 1934 ne pozna več meščanstva in meščanov, ki so bili sto in stoletja ponosni zastopniki meščanske misli in prizadevanj za svoboščine in pravice mest. Pred 5 leti je bilo z zakonom o mestih odpravljeno meščansko dostojanstvo. V prejšnjih stoletjih so v mestih v glavnem odločali samo meščanje. Kdor je hotel imeti besedo v notranjem ali zunanjem svetu mestne občine, je moral biti meščan. Meščani so imeli tudi pravico do svojega grba. Tako poznamo n. pr. meščanske grbe ljubljanskih županov, ki niso bili plemiči, saj so s ponosom nosili svoje grbe na pečatnikih Schiinlebni in Dolničarji, še preden so postali plemiči. Ljubljanska meščanska imovina Ko je sredi minulega stoletja nastopila demokratična doba, je začel bledeti tudi sijaj meščanstva. Meščanstvo ni bilo več dedno, temveč je moral biti vsak meščan imenovan posebej. Polagoma se je meščanstvo spremenilo v odlikovanje ali pa v nekako pokojnino. Ljubljana ima še danes svojo meščansko imo-vino, ki jo upravlja še vedno poseben odsek. Ta imovina je stari meščanski špital. kjer so dobivali bolehni in ostareli ljubljanski meščani zavet je v potrebi. Meščanski hospital ali zavetišče je I. 1345 ustanovila ogrska kraljica Klizabeta, ko se j<> na popotovanju v Rim dalj časa mudila v našem mestu. Z mnogimi drugimi darili se je ustanova povečala in poslopje meščanskega spitala je bilo med največjimi v Ljubljani. I o njem se je imenovala Špitalska ulica, sedanja Stritarjeva ulica, in tudi Špitalska vrata, ki so skoznja prihajali predvsem Gorenjci v mesto in naravnost pred rotovž. Špitalska kapelica sv. Elizabete je znamenita za zgodovino našega slovstva, sajje v njej pridigoval Primož Trubar. Ko se je v poslopju naselil tudi okrožni urad za gorenjsko okrožje ali »Kreisamt«, je poslopje po njem dobilo ime kresija. Po potresu so staro poslopje podrli in 1. 1898 je bilo dozidano sedanje poslopje, ki dohodke od njega še zdaj uživajo onemogli meščani. Kako si postal ljubljanski meščan Ko je bil leta 1R93 dozidan novi meščanski špital — ali sedanja kresija, je Ljubljana dobila tudi nov meščanski statut, ki določa, da so »meščani tisti občinski domačini, ki imajo že sedaj meščansko pravico (meščanstvo) ali katerim toisto v prihodnje občina izrečno podeli.« § 1. ljubljanskega meščanskega statuta pa nadalje pravi, da se »meščanstvo podeljuje ali na prošnjo kakega občinskega domačina ali pa zaslužnim občinskim domačinom po predlogu župana ali kakega drugega občinskega svetovalca.« Kdor je dobil meščanstvo, je pred vojno moral plačati v občinsko blagajno od 25 do 50 goldinarjev sprejemščine, posebej pa še donesek 50 do 100 goldinarjev za meščanski sklad. Občina pa je lahko novega meščana tudi op rosi ila od plačila pristojbin, kar se je zlasti dogajalo pri manj premožnih zaslužnih možeh. Po svetovni vojni so podpore potrebni meščani dobivali in še dobivajo podporo v znesku 350 din na mesec, njihove žene ali vdove ter otroci pa po 250 din na mesecev. Vedno so bili vsi dohodki kresije namenjeni za podpiranje podpore potrebnih meščanov in njihovih družin. Ker pa od septembra meseca 1934 mestni svet, ljubljanski zaradi novega zakona o mestih ni mogel več imenovati novih meščanov, se število teh odlikovancev krči od meseca do meseca. Vse države danes z najrazličnejšimi sredstvi, z vzgojo in propagando skušajo večati državljansko zavest in tako se tudi vsa mesta danes zavedajo velikega pomena meščanske zavesti za mestne občine. Ljubljančan mora biti ponosen, da je Ljubljančan. Ta zavest naj ga vodi pri sodelovanju za blaginjo mesta. Kakor po drugih državah varujejo stare kmečke domove in starim kmečkim rodovom naklada jo časti in celo pravice ter tako ustvarjajo nekako kmečko plemstvo, so se tudi mesta pričela zavedati, da morajo ohraniti spoštovanje do zaslužnih mož in rodov in s tem vrniti tradiciji njeno veljavo. Tudi Ljubljana mora častiti svoje zaslužne može in družine ter ohraniti njih spomin v časti za zgled novim rodovom in za spodbudo k delu za splošno blaginjo mesta! Sedanji ljubljanski meščani Kratek je že postal imenik živih meščanov Ljubljane. Kot načelnik odseka za upravo meščanske imovine načeluje tem zastopnikom ljubljanskega meščanstva član mestnega sveta g. Avgust Jenko, splošno spoštovani mestni gospodar. Za njim so ljubljanski meščani po abecednem redu: Ivan Breskvar, ključ, mojster; Josip Cepuder, šol. uprav, v p.; Anton Cerar-Danilo, član narod. gled. v p.; Anton Dečman, trgovec in tovarnar; Angeli). Franchetti, brivski mojster; Jakob Furlan, šol. uprav, v J>.; častni meščan Engelbert Gangl; častni meščan Ivan Hribar; Egidij Jeras, sod. mojster; Ant. Kadunc, strojni ključ.; Tomaž Kavčič, mizar; Teodor Kom, krovski in klep. mojster; častni meščan dr. Anton Korošec; Ivan Košenina, mesar; Ivan Križnar, krov. mojster; Karel Krušič, zvonarski mojster; dr. Andrej Kuhar, notar; Franc Leskovic, trgovec; Josip Maček, gostilničar; Franc Medič, čev. mojster; Tomaž Mencinger, posestnik; Janko Mlakar, profesor v p.; Ludovik Mlakar, železn. uradnik_ in posestnik; Franc Ocvirk, mes. mojster; Josip Olup, trgovec; Alfonz Paulin, profesor v p.; Ivan Perme, | kroj. mojster; Alojzij Potočnik, učitelj v p.; ! Simon Praprotnik, miz. mojster; Ant. Pritekelj, ! delavec; častni meščan Din ko Puc; Ivan Sever, j vrtnar; Albert Sič, profesor v p.; Ivnn Skubic, i knjigovez; Anton Sterlekar, tiskar; Andrej Šarabon, trgovec; Karel Tekavčič, trg. poslovodja; Ivan Tomažič, strojnik; dr. Fran Tominšek, od- fcšSfP' I <»• ...... "s ' ' vetnik; Ignacij Vehar, miz. mojster; dr. Fran Windischer, glavni tajnik ZOI v p.; Ivan Zajc, starinar in krojač; Vinko Zajc, tiskar; Matija Zalar, pek. mojster; Anton Zgonc, sobni slikar; Henrik Zirkelbach, tiskar; častni meščan Oton Župančič; inž. Franc žužek, gradb. svetnik v p. Pet častnih, petdeset navadn h meščanov S petimi častnimi meščani vred ima torej Ljubljana danes samo še 50 meščanov, vendar se pa častni meščani dr. Anton Korošec, Oton Župančič in dr. Dinko Puc prav za prav ne imenujejo več častni meščani, pač pa po § 17. zakona o mestnih občinah častni člani mestne občine ljubljanske, ker so bili z najvišjim odlikovanjem našega mesta počaščeni šele po 22. sept. 1. 1934, ko je stopil v veljavo ta zakon. Mestna občina ljubljanska se zaveda pomena meščanske časti in bo zato odslej počastila vsakega meščana ob njegovi smrti tudi s tem, da bo izobesila na poslopju meščanske imovine, torej na kresiji žalno zastavo. Kakor iz seznama vidimo, so med meščani zastopani najrazličnejši stanovi, saj si tudi naj-priprostejši občan lahko pridobi velike zasluge za mestno občino s svojo požrtvovalnostjo tu ali tam. Nova razmejitev med Sovjeti in Nemčijo na Poljskem Berlin, rt oktobra. Po novi določitvi nemško-sovjetske ineje na Poljskem so sovjetske čete začele zapuščati kraje okoli Suvalkija. Po tem dogovoru so že v četrtek začele v te kraje marširati nemške čete. Nemci bodo zasedli okraj Suvalki v treh razdobjih. V sredo so se sestali zastopniki Nemčije in Rusije v poslopju carinarne vzhodno-pruskega obmejnega mesta Merunen. Nemški podpolkovnik in poveljnik sovjetske brigade, čigar vojaštvo je zasedlo okraj Suvalki, sta se v tovariškem razgovoru sporazumela glede načina predaje in prevzema teh krajev. V četrtek so sovjetske čete začele zapuščati te kraje, nemška pehota in pionirji so pa na štirih krajih prekoračili mejo. V nekaj urah so nemške čete prispele na določeno mejo. Danes je na programu zasedba Suvalkija, 7. oktobra bo pa vsa pokrajina do litovske in ruske meje v nemških rokah. Podpredsednik vlade dr. Maček je priredil čl anom vlade večerjo na Avali. Poleg ministrov se je večerje udeležil tudi predsednik senata, slovenski voditelj dr. Anton Korošec (drugi od desne). Poleg njega je dr. Maček, nato pa predsednik vlade Cvetkovič > v.*-..-v' « • t Pred vrati, izza katerih ni vrnitve. Sence čuvajev postave pričajo o tem, da je vse poskrbljeno, da bo zločinec plačal kazen na električnem stolu... — Zaključna slika iz romana »Angeli garjevih lic«, katerega bomo začeli priobčevati v našem listu jutri. Na sliki sta dve glavni osebi iz romana: Ganster Rocky in njegov mladostni tovariš duhovnik Jerry, ki ju je živ]je. nje po tisoč pretresljivih preobratih združilo pred temi usodnimi vratmi. Sem duhovnik edini spremlja svojega mladostnega tovariša, zločinca, čigar smrt pa pomeni rešitev za cel roj mladih izgubljencev Nemški zunanji minister razlaga Japoncem namen in pomen zveze s Sovjeti Nemški zunanji minister von Ribbentrop je te dni imel razgovor z dopisnikom dveh največjih japonskih listov. Razgovor se je nanašal seveda na zadnje dogodke v Evropi, zlasti na sovjetsko - nemško zvezo, ki je na Japonskem kakor v Italiji — zbudila razumljivo presenečenje. Japonska o pripravah za to zvezo ni bila nič obveščena. Nemški zunanji minister je povedal naslednje: Zelo sem zadovoljen z razvojem in uspehi nemško - sovjetskih pogajanj, ker so razčistili položaj na bivšem Poljskem in v vsej Vzhodni Evropi. Ponovna uvedba reda in miru na tein področju ne služi samo koristim narodov, ki žive na tem prostoru. Odstranitev tega ognjišča neredov služi v veliki meri tudi evropskemu miru. Vsi vojni hujskači na svetu naj iz tega izvajajo sklepe. Miroljubni narodi s simpatijami pozdravljajo to ureditev. Nemčija in .Sovjetska Rusija sta dali skupno izjavo in prepustili Angliji in Franciji, da se odločita za vojno ali mir. Zahodni velesili se morata odločiti. Nenavadno sem zadovoljen tudi z rusko-japonskim dogovorom, podpisanim pred nekaj tedni. Prepričan sem, da je ta dogovor začetek končne pomiritve na Daljnem vzhodu. Nemčija bo s simpatijami sprejela vse ukrepe za utrditev^ miru med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Nemško-sovjetski dogovor in prijateljstvo med Nemčijo in Japonsko lahko samo koristita temu razvoju. Nemčija si je zmerom želela miru in nikoli vojne. Kljub vsem razumnim ponudbam fiih-rerja smo morali iti v vojno na Poljskem. Na zahodu niso bili Nemci tisti, ki so napovedali vojno, temveč Angleži in Francozi. Nemčija je še zmerom pripravljena na mir. To ni novo dejstvo, toda zahodni velesili se morata odločiti. Njunim brezumnim grožnjam o uničenju hitlerizma, ki pomeni z drugimi besedami samo uničenje nemškega naroda, bomo postavili nasproti geslo Nemčije: uničenje angleške de- mokracije, to je uničenje britanskega cesarstva — grožnja, ki se mi zdi prav tako brezumna. Važnost Japonske kot velesile na Daljnem vzhodu je prispevek k vsem velikim odločitvam v svetovni politiki. Nedvomno žive v mnogih državah vojni hujskači, ki hočejo pravo vojno na zahodu. Listi kažejo, kje žive ti hujskači, posebno po objavi nemško-ruske mirovne izjave. Ti ljudje hujskajo danes angleški in francoski narod proti Nemčiji. Jutri se pa ne bodo ustrašili misli, da izzovejo vojno med Japonsko in USA. Prepričan sem, da Japonska razume ta dejstva in zato verujem, da je tudi japonskemu narodu do tega, da se obnovi mir v Evropi.« Program radio Ljubljana Sobota, 7. oktobra: 12 Venček pisan in vesel, v vas ho dobro voljo vnel (poišče brez napovedi) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2o Venček pisan ln vesel, v vas bo dobro voljo vnel (plošče brez napovedi) — 14 Napovedi — 17 Oofroška ura: a) dr. B. Magajna: Račko in Lija (prvo branje); b) Gašperček — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.4-0 Kaj je našega in tujega v slovenskih ljudskih običajih ( g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročila —• 19.4o Nac. ura — 2o O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 2o.3o Živalski krog: Pisan večer, pri katerem sodelujejo člani rad. igralske družine, Jožek in Ježek. Vmes nekaj pločč — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 7. oktobra: Zagreb: 20 Gledališki prenos — Bratislava: 19.25 Slovaške narodne, 20.30 Spevoigra. — Sofija: 20 Instrumentalni koncert., 2U.30 Vokalni koncert, 21.20 Lahka glasba — Ankara: 19.30 Orkestralni koncert, 20..% Jazz — Beromiinster: 19.45 Švi-caske narodne, 20.50 Igra — Budimpešta: 20 Harmonika, 20.25 Orkestralni koncert, 23 Ciganski orkester — Bukarešta: 19 S-aJonski orkester, 20.15 Plesna glas-ha, 21.25 Valčki — H orby-Stockholm: 19.45 Plesna gl., 20.45 Pisan koncert. 22.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 21 Opera — Rim-Bari 20.30 Vokalni koncert, 21 Pesmi in plesi, 22.10 Igra — Florenca: 20.30 Igra, nato plesna glasba — Oslo: 20.10 Igra, 22.40 Violončelo — Sot-tens: 20 Pisan spored, 20.30 Vojaški večer. Lojze Pajtler: BEG IZ NOSKE nm VifraSkov, ki j« bil bolj hude krvi kakor jaz, se ni mogel premagovati. Zavijali smo ravno okoli vogla, cesta se je med arabskimi hišami nekaj 6tesnila. Tam je pred v6eimi drugimi ljudmi stal debel Evropejec, zamolkle polti, podoben tistim neštetim zavaljenim Špancem, ki jih človek srečava po marokanskih mestih iti nikdar ne ve, s čim se ravno bavijo, s prodajo cementa ali belega blaga. Možak je žvečil kratko cigaro in se nenadno zakrohotal ko žrebe. Začel se je tolči po trebuhu, da mu je kar pas odjenjaval, z roko pa je zdaj pa zdaj pokazal na Vitračkove hlače Vitračkov je bil res v vsej Legiji najbolj raztrgan in to na najkočljivejšem mestu svojega neskromnega ozadja, toda takole svinje le ni imelo pravice režati se na račun ubogega, zdelanega le' gijonarja. Vitračkov je bil docela te mi sli in se mu ni ljubilo poslušati. Planil je za korak iz vrste nazaj, 6e samo okrenil in zavpil: »Voila! Na!« Ko se je okrenil, je sunil s kopitom puške oni debeli mrhi naravnost v go-bec. Ne vem, kaj je bilo potem, toda sme ha ni bilo slišati nobenega več, ne od Španjolca, ne od koga drugega. Kapitan na konju ga je videl, vendar ni dobil niti dan zapora, podčastniki pa so to celo na glas odobravali. Puške z bajoneti 6mo nosili na ramah, da 60 se bajoneti svetlikali na soncu, pred nami pa je vojaška fanfara, »clique« igrala poskočne koračnice, da so se nam trdi hrbti, sključeni od težkega nahrbtnika, strumno zravnali in nismo kar nič več čutili toliko strašne utrujenosti. Neverjetno, kako godba človeka poživi. Nikoli bi 6i ne mislil. Točno sredi mesta, na trgu, je sedel na konju polkovnik Mandoz. Mimo njega smo vojaki, zagorelih obrazov in krepkih postav, toda v raztrganih in umazanih uniformah, defilirali. Kadar je kompanija prišla do njega, 6e je komandant dvignil v stremenih, prezentiral s 6abljo, častnikom 60 roke šinile h kepi-ju (smešni francoski vojaški čepici), mi pa smo ga pozdravili z okre-tom glave. Lep pogled je moral biti tol Leigijo-narji sami smo to čutili, zato nas ni bri- I gala utrujenost, ampak so se nam noge, prej težke kakor svinec, kar same od se- be dvigale v paradnem koraku. Vsakemu pravemu vojaku je srce zadrhtelo ob pogledu na to moč. Da je to res, smo čutili iz polkovnikovih pogledov. 22. oktobra torej smo prispeli na cilj po toliko bojih, pohodih, stradanju in žeji. Po reviji smo Sli v vojainico. Pravzaprav to ni bila nobena vojašnica, ali V6aj enotna stavba, na kakršne sem bil prej navajen. Bilo je več malih, nizkih poslopij. Vsako je imelo po dve 6obi. V sobo so nas namestili po 25 mož. Vseh stavb skupaj je kakih osemnajst z skladišči vred. Značilno pa je bilo, da so skoraj polovico vsega prostora za- vzele pisarne, ki jih je nešteto. K sreči je bila tukaj tudi lepa in precej dobro založena točilnica, ki je legijonarji hodili po apelu, ko je odtro-kraj, kjer 6e lahko po svoji volji zabava. Kadar smo imeeli prosto, 6mo lahko opazovali promet po cesti, ki je peljala ravno čez sredo vojašnice. Bila je lepa cesta, ki je vezala mesto z novo moderno bolnišnico. Vojašnica ni bila ograjena, zato tudi ni moglo biti take kontrole ob izhodu. Straža je bila sicer pri glavnem vhodu, a je malokdo hodil mimo nje. Zato smo elgijonarji hodili po apeiu, ko je odtro-bilo spat, v mesto vedno brez dovoljenja in si za primer, če bi prišel kontraapel ponoči, napravili posteljo tako, da bi vsak mislil, da kdo v njej spi. Če pa 6e ti je pripetilo, da je dežurni častnik ali podčastnik to zapazil, 6i bil pa seveda precej hudo kaznovan Dobil si takoj 14 dni zapora. Če 6i se hotel izogniti patrolam, ali pa uiti nevarnosti, da te vidi kdo od starešin — kajti častniki in podčastniki so imeli svoje vile prav zraven kasarne — si se vsedel v omnibus, ki se je menda prav iz tega razloga ustavljal tik zraven vojašnice. Torej, kakor vidite, čisto znosna kasarna ... Ko smo mi prispeli v vojašnico, je bilo v 6obah že vse urejeno in pripravljeno za sprejem novih gostov. Vendar nismo 6meli takoj notri. Ustavili so na6 na dvorišču, nam pobrali orožje, čevlje in še V6e tiste dele obleke, ki še niso bili čisto raztrgani, V6e drugo «oio morali zmetati na kup, ki so ga nato zažgali. Ta način očiščevanja vojakov mi je zelo ugajal, to moram reči. Nato 60 nas pa peljali pod prho, kjer smo se temeljito umili z gorko vodo. Šele nato smo lahko šli v sobe, kjer_je že vsakdo dobil obleko na postelji, takoj potem so nam vsakemu prinesli ce-trtinko zavretega vina, kave pa, kolikor jo je kdo hotel. Zvečer smo pa dobili tako tečno večerjo, kakor jo že me6ece I niemo jedli Tudi pozneje je bila hrana vedno prvovretna. Življenje 6e nam tu torej ni obetalo preveč slabo Po večerji se je pa le nekaj legijo-narjev napotilo v kantino, niso mogli zdržati. Ostali 6mo komaj čakali, da 6e zleknemo zopet enkrat po čisti postelji. Neverjetno, kako prijeten občutek ima človek, ki tedne in tedne spi pod šotori in na trdih tleh, ki ga žrejo komarji in pikajo škorpijoni, ko umit in očiščen ter v svežem perilu leže v mehko posteljo. Ni se ti treba bati, da te bodo iz najtršega spanja zbudili 6 6treli, brez 6krbi si, da boš moral jutri narediti petdeset kilometrov in to vrh vsega še pri pomanjkljivi hrani! Tako legijonarjenie bi še šlo! Drugo jutro se je lahko vsak oglasil, da je bolan, če je le malo čutil, da mu ni kaj prav. In zares se jih je toliko oglasilo, da jih je bilo sprejetih v bolnišnico kakih petdeset, največ zaradi ranjenih in ožuljenih nog. Vsi ostali so dobili prosto po teden ali štirinajst dni. Za bolne 60 6e priglasili največ taki, ki so imeli tako razbolele noge, da je zdravnik sam rekel, da če6a takega še ni videl. Vsi tisti, ki niemo bili sprejeti v bolnišnico in smo imeli prosto, bilo treba delati nič drugega, ko iti med tem časom enkrat na 6tražo. Mene je ta dolžno6t doletela takoj drugi dan. Ni bilo ravno preveč hudo, 6aj si lahko podnevi sedel, edino ponoči si moral vedno hoditi ker je bilo strogo prepovedano stati ali zaspati — razumljivo! Za Jueoslovnnsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: ini Jože Sodja. — Urednik: Mirko .Tavornik "®Tr?,čamo- «rl«w« „li,. • »Slovenski dom« iibaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inoiemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva ulic« 6/IIL Telefon 40(11 do 4005. Uprava: Kopitaneva ulica 8 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana