Oktober 2013 brezplačno

03/2013

Štorski občan

   



     


   

K U LT U R N I D O M D O B I VA Z A K L J U Č N O P O D O B O
I N KAM–AIZJAVE
L U B O NOSILCA
S L U Ž I L NKMETIJSKEGA
AMENU
GOSP
za leto _____

ƒ

 



­




 





 
Investicija »Obnova kulturnega doma Štore, pri kateri se upoštevajo gočiti organizacijsko pestro kulturno in turistično dejavnost društev
okoljski vidiki«, katere naročnik je občina Štore, je v zaključni fazi.
in drugih organizacij.
Temeljni razlog za investicijsko namero je temeljita obnova in ure- Izpostavimo naj še, da operacijo delno financira Republika Slovenija,

ditev obstoječega kulturnega doma. Tako je izbrani izvajalec del, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za
podjetje CE-Invest d.o.o. iz Trebnjega, s katerim je bila podpisana kmetijske trge in razvoj podeželja in Evropska unija iz sredstev Evropgradbena pogodba v bruto vrednosti 436.831,91 EUR, v zaključni skega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Ukrep Obnova in razvoj

fazi izvedbe gradbeno-obrtniških del, ureditve zaodrja, energetske vasi, Obnova kulturnega doma Štore, pri kateri se upoštevajo okoljski
  
obnove inštalacij ter energetsko varčne ureditve fasade. V sklopu in- vidiki, Ukrep št. 322. Delež sredstev v celotnih javnih izdatkih znaša
vesticije bo kmalu dokončno urejena tudi zunanja okolica s parkirišči, 75 %.
nabavljena bo tudi osnovna oprema.
Otvoritev kulturnega doma Štore bo v četrtek, 7. 11. 2013,


Kulturni dom bo kmalu služil svojemu namenu, kateri je zagotoviti
ob 16 uri. Vljudno vabljeni.
‚

prebivalcem občine prostore za medgeneracijsko druženje ter omoBenja Hrvatič
   









Štorski občan
KAZALO:
AKTUALNI DOGODKI .........................................................................................................4
ZANIMIVOSTI........................................................................................................................9
KMETUJMO SKUPAJ............................................................................................................16
ZGODILO SE JE....................................................................................................................17
O DELU DRUŠTEV................................................................................................................22
SREBRNE NITI......................................................................................................................28
DUHOVNE STRANI..............................................................................................................30
DOGAJANJE V DOMU LIPA................................................................................................31
UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................32
VABILA................................................................................................................................44

OBČINA ŠTORE
Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE
e-mail: tajnistvo@store.si
Tel.:
03/780 38 40
Fax:
03/780 38 50
http://www.store.si
Uradne ure in uradne ure po telefonu:
ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00
sreda:
od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00
četrtek:
odprta samo sprejemna pisarna
petek:
od 9.00 do 13.00
Uradne ure župana Mirana Jurkoška:
ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00
sreda:		
od 15.00 do 17.00
KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA
Svetina 6, 3220 ŠTORE
Tel.: 03/577-41-06
Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina:
ponedeljek:
od 15.00 do 16.00

Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in
krajšanja prispevkov, če je le to potrebno.
Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na
elektronski naslov: tajnistvo@store.si
Zaradi predvidenega izida naslednje številke v decembru
pričakujemo vaše prispevke do 20. 11. 2013.
Odgovorni urednik:		

Dušan Volavšek

Prispevke lektorirala:

Manca Mirnik

Uredniški odbor:		
Ivanka Tofant, Jože Kragelj,
			
Mojca Korošec, Dušan Volavšek,
			
Manca Mirnik, Emil Kačičnik,
			Daša Dolenec.
Prispevke zbrala:		

Sabina Firšt

Logotip:			Unigrafika Štore
Oblikovanje,
priprava za tisk:		
Grafika Gracer, d.o.o.
			Lava 7b, Celje

Štorski občan izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št.
89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost.

AKTUALNI DOGODKI

ŠTORSKI OBČAN

POVZETEK ZAPISNIKA
16. redne seje občinskega sveta občine Štore,
ki je bila v sredo, 18. 9. 2013 2013, ob 17.00 uri v veliki sejni sobi občine Štore
DNEVNI RED:
1. Potrditev zapisnika 15. redne seje občinskega sveta;
2. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o
spremembah v javnem podjetju Simbio, družba za ravnanje
z odpadki d.o.o. – hitri postopek;
3. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o
spremembah v javnem podjetju Vodovod - kanalizacija
d.o.o. – hitri postopek;
4. Predlog pravilnika o podaljšanju obratovalnega časa v
gostinskih obratih;
5. Seznanitev s tekočimi zadevami v občini;
6. Pobude in vprašanja.

Občinski svet je na 16. redni seji dne 18. 9. 2013:
- potrdil zapisnik 15. redne seje z dne 22. 5. 2013;
- sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
spremembah v javnem podjetju Simbio, družba za ravnanje
z odpadki d.o.o.;
- sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
spremembah v javnem podjetju Vodovod - kanalizacija
d.o.o.;
- sprejel pravilnik o podaljšanju obratovalnega časa v
gostinskih obratih;
- sprejel rebalans plana porabe najemnine za staro
infrastrukturo za leto 2013.

Delovanje občinske uprave
O

b kadrovskih spremembah v občinski upravi občine Štore, o katerih ste bili seznanjeni že v prejšnji številki Štorskega občana,
vas obveščamo, da je v občinski upravi poleg župana, ki svojo funkcijo opravlja poklicno, trenutno zaposlenih šest javnih uslužbencev.
Zaposleni so zadolženi za naslednja delovna področja:
- Lidija Buser za premoženjsko-pravne in kadrovske zadeve,
- Maja Čagalj Godec za družbene dejavnosti in stanovanjske zadeve,
- Vesna Dobrijevič za računovodstvo in finance,

Obvestilo
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Spoštovani občani, obveščamo vas, da lahko v prostorih občine
Štore vsako sredo med 16. in 17. uro koristite brezplačno pravno
pomoč. Pomoč obsega nudenje nasvetov in informacij z vseh pravnih področij (prometni prekrški, odškodninski zahtevki, delovna
razmerja in drugo).
Pravno pomoč izvaja Primož Kramer, univ. dipl. pravnik
(tel.: 040/842 014).
4

- Sabina Firšt za administrativne zadeve,
- Benja Hrvatič za investicije, javna naročila in javne finance ter
- Jože Šepec za zadeve s področja okolja, prostora in komunale.
V režijskem obratu občine Štore sta zaposlena dva javna uslužbenca,
in sicer Branko Mlakar in Vinko Horjak.
Občinska uprava je občanom na voljo v času uradnih ur na sedežu
občine, na tel. 03/780 38 40 ali na el. pošti: tajništvo@store.si.
Hkrati vas obveščamo, da še vedno deluje spletna stran UPRAVNO-INFORMACIJSKEGA SERVISA Celje (UIS), ki jo najdete na naslovu:
www.uis.si. Upravno-informacijski servis je interaktivna, javno dostopna storitev, s katero želimo organi državne uprave in občin celjskega območja (Celje, Štore, Dobrna in Vojnik), povezani v koordinacijski sosvet načelnika Upravne enote Celje, strankam na enem mestu
ponuditi odgovore na splošna vprašanja v zvezi z našimi upravnimi
področji.
Kljub okrnjenemu številu zaposlenih in vedno večjemu številu nalog,
ki jih zakonodaja nalaga občinskim upravam, se bomo vsi zaposleni
še naprej trudili, da bomo delali v dobrobit občine in vseh občanov.
Lidija Buser
OKTOBER 2013

Po Bojanskem pokajo, mar ne?!
P

redsednica pečovskega »Rudarja« Leonida mi je izrazila željo, naj o gornji temi
(za božjo voljo) nekaj napišem. Še posebej
vsled dejstva, ker v tem gozdnem delu Pečovja in Laške vasi tudi sam doživljam nočno
streljanje bogve iz kakšnega orožja. Vodja
lovskega revirja Srečko tega pač še ni mogel
ugotoviti, kot tudi ni odkril osebe, ki se na
takšen nelegalen način izživlja, moteč nočni
mir ljudem in živalim. Lovci tega seveda ne
delajo, saj so strogo zavezani etičnemu kodeksu, ki več prepoveduje, kot dovoljuje. Toda
kaj naj o zadevi več napišem? Samo prosim
naj občana – strelca, naj tega več ne poče-

nja, če ima še kanček vesti. Če rad strelja, je
to mogoče početi v strelskem društvu (zato
ga imamo) in pri Petričku v Celju. Močno pa
dvomim, da bo tudi ta moja prošnja naletela
na posluh in plodna tla.

postajo Šentjur sterilizirati in kastrirati pet
takšnih ubogih živalskih osebkov in sama
plačala ves strošek. Bojda pa imajo vse občine sredstva za to?! Ne vem, nisem vprašal. Ne
morem si predstavljati človeka z zaničevalnim odnosom do živali, prav gotovo ima takšen osebek slab odnos do soljudi! Potem pa
imaš ljudi, kot je Jura Kačičnik, ki s svoje hiše
v Javorniku v petek in svetek hodi hranit izgubljene mačke v oddaljen Almin dom. Redno.

V naši občini pa verjetno še v kakšni pa je prisoten še en nemoralni in nehumani »šport«,
odmetavanje malih in večjih mačk iz avtomobilov v naravo, v bližino tujih naselij. Kakšno
vest imajo takšni ljudje? Da ne bo bralec tega
pisanja mislil, da moraliziram in drugim ob- Dajte, občinski organi, pogovorite se kdaj še o
čanom »solim pamet«, moram povedati, da tej, vsaj zame, zelo aktualni temi. Bodimo in
je moja soproga do zdaj dala v veterinarsko ostanimo LJUDJE!
Jože Kragelj – JOK

Varna pot šolarjev v šolo in domov
S

eptember se je končal, šolarji so se ponovno vrnili v šolske klopi. Zlasti v začetku šolskega leta je na cesti mnogo razposajenih
otrok, ki niso pozorni na dogajanje na cesti in razmišljajo o igri z
vrstniki. Tudi mladina je bolj osredotočena na svoj mobilnik kot na
okolico in cesto, po kateri se giblje.
Vozniki smo odgovorni, da predvidimo nenadne reakcije in nepozornost mladine in otrok ter s svojo umirjeno vožnjo poskrbimo za
varnost najbolj ranljivih udeležencev v prometu. Posebna pozornost
in prilagojena hitrost voznika naj bo v naseljih in blizu osnovnih šol.
Še posebej pozorni moramo biti zlasti v jutranjih urah prihoda v šolo
in opoldne v času odhoda domov.
O varnosti svojih otrok razmislite starši:
- opremite otroke s svetlobnimi telesi, zlasti v prihajajočih jesenskih in zimskih dneh,
- pospremite jih na njihovi poti v šolo in se z njimi pogovorite o
pravilnem vedenju na cesti in v prometu,
- znanje cestnoprometnih pravil uvajajte z lastnim zgledom.
O varnosti otrok razmišljajmo vsi vozniki, vsak dan:
- v naseljih prilagodimo hitrost,
- na pot odhajajmo pravočasno, da nam zaradi pomanjkanja časa

OKTOBER 2013

ne bo potrebno hiteti,
- upoštevajmo cestnoprometne predpise,
- predvidimo neustrezne reakcije šolarjev.
Policija je kot vsako leto bila prisotna v prvih tednih septembra in s
stalno navzočnostjo usmerjala in umirjala promet v bližini šole. Otrokom smo pomagali z nasveti in jih učili vedenja v prometu. Tudi v
prihajajočih mesecih bo naša prisotnost v kraju kar najpogostejša.
Skupaj z vami, vozniki, bomo skrbeli, da bo prihod in odhod naših
šolarjev v šolo kar najbolj varen.
Rudolf Kresnik,
vodja policijskega okoliša

DAN ODPRTIH VRAT V DOMU LIPA ŠTORE
18. 10. 2013 od 10. DO 16. ure
- ogled razstave izdelkov, nastalih pri delovni terapiji;
- brezplačno merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka;
- voden ogled doma in oskrbovanih stanovanj.
VABL JEN I !

5

AKTUALNI DOGODKI

ŠTORSKI OBČAN

AKTUALNI DOGODKI

ŠTORSKI OBČAN

Zdravstvena postaja Štore, Cesta kozjanskega odreda 2, 3220 Štore, tel. 03/780 23 10

ORDINACIJSKI ČASI AMBULANT
V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠTORE
Dr. MARGARETA SELIČ AMON, dr. med.,
spec. medicine dela, prometa in športa,
spec. družinske medicine
Ponedeljek: 7.30–14.30
Torek: 		
7.30–14.30
Sreda: 		
7.30–14.30
Četrtek:
13.00–20.00
Petek: 		
7.30–14.30

Dr. SANJA BULATOVIĆ, dr. med.,
spec. družinske medicine
Ponedeljek: 7.30–10.30
Torek: 		
7.30–10.30*
Sreda: 		
16.00–20.00
Četrtek:
7.30–10.30*
Petek: 		
7.30–10.30
* V oktobru in novembru bo ambulanta ob
torkih in četrtkih odprta med 11.30 in 14.30.

Asist. mag. MARJAN HRUŠOVAR, dr. med.,
spec. medicine dela, prometa in športa,
spec. družinske medicine
Ponedeljek: 13.00–20.00
Torek: 		
7.30–14.30
Sreda: 		
7.30–14.30
Četrtek:
7.30–14.30
Petek: 		
7.30–14.30

FIZIOTERAPIJA
Ponedeljek: 7.30–14.30
Torek: 		
13.00–19.30
Sreda: 		
7.30–14.30
Četrtek:
7.30–14.30
Petek: 		
7.30–14.30

Dr. STANKO OŠEP, dr. med.,
spec. splošne medicine
Ponedeljek: 7.30–14.30
Torek: 		
13.00–20.00
Sreda: 		
7.30–14.30
Četrtek:
7.30–14.30
Petek: 		
7.30–14.30
Dr. ERIKA POVH JESENŠEK, dr. med.,
spec. splošne medicine
Ponedeljek: 7.30–14.30
Torek: 		
7.30–14.30
Sreda: 		
13.00–20.00
Četrtek:
7.30–14.30
Petek: 		
7.30–14.30

MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA
Ponedeljek: 7.30–14.30
Torek: 		
7.30–14.30
Sreda: 		
7.30–14.30
Četrtek:
7.30–14.30
Petek: 		
7.30–14.30

Navedeni ordinacijski časi veljajo od 1. 9. do 31.
5. v letu.
V juniju, juliju in avgustu je ordinacijski čas vseh
ambulant dopoldan, torej od 7.30 do 14.30.
S 1. 10. 2013 začne v ZP Štore delati dr. Sanja Bulatović, ki bo nadomestila asist. Marka Dreščka.
Paciente dr. Dreščka prosimo, da čim prej opravijo novo izbiro zdravnika.
Hvala za razumevanje!
							
Margareta Selič Amon, dr. med.,
predstojnica ZP Štore

6

OKTOBER 2013

Z županom o preteklosti in prihodnosti
V drugem mandatu svojo župansko funkcijo opravlja profesionalno in se pogumno podaja v boj
s starimi dolgovi, novimi investicijami in vsakdanjimi težavami krajanov naše občine. Miran Jurkošek je po poklicu inženir gradbeništva in diplomirani ekonomist, sicer pa tudi ljubitelj glasbe
in jadranja. Povprašali smo ga, kakšni so njegovi cilji v prihodnosti.

K

oliko svojih predvolilnih obljub ste uresničili v zadnjih sedmih letih, odkar ste
na čelu občine Štore?
Po moji oceni kakšnih 60 do 70 odstotkov.
Ena od največjih še neuresničenih je športna
dvorana, a še vedno upam, da bo to nekoč uresničljivo. Če bi pred prvo kandidaturo vedel, da
bo po prevzemu funkcije iz omar naše občine
padlo toliko okostnjakov, najbrž ne bi kandidiral, a zapustiti barko, ki še vedno pluje, bi bilo
nekorektno do občanov.
Govorite najbrž o dolgovih naše občine, v
katere jo je pripeljalo prejšnje vodstvo?
Seveda. Iz naslova poroštev izhajata približno
dve tretjini dolga, za katerega prej nismo vedeli. Potem so bile tu še obresti in zneski so
poleteli v višave. Od 21. 9. 2007 do 22. 5. 2010
smo imeli blokiran transakcijski račun, kar je
pomenilo, da smo lahko razpolagali samo s
tistimi sredstvi, ki so nujno potrebna za opravljanje temeljnih nalog in dejavnosti občine
(sofinanciranje ekonomske cene vrtca, plačilo
domske oskrbe za občane, plačilo materialnih
stroškov za osnovno šolo …) Veliko dolgov

OKTOBER 2013

odplačujemo še danes in jih bomo še dolgo, a kohezijskih skladov, a projekti za kanalizacijo
pomembno je, da se naš dolg zmanjšuje.
so bili pripravljeni že desetletje nazaj. Na Svetini smo asfaltirali skoraj kilometrski odsek ceBodo prejšnji župan Franc Jazbec, vodja ste, tako da se trudimo investirati enakomerno
občinske uprave Irenca Ocvirk in direktor po vseh zaselkih. Veliko sredstev nam pobere
podjetja Hudournik Stanko Zakelšek po tudi izvajanje zimske službe; če so zime mile,
vašem mnenju kdaj odgovarjali za svoja ostane več denarja za druge projekte, če niso,
dejanja?
ga je pač manj.
Kot vem, že potekajo postopki proti njim. Konec avgusta je bil prvi predobravnalni narok, ki Kakšna je po vašem mnenju vloga župana
se ga je, kolikor sem seznanjen, udeležil samo v posamezni občini?
Zakelšek, druga dva sta se opravičila. Upajmo, Župan ne hodi samo na sestanke in otvoritve, v
da bo pravici nekoč zadoščeno.
mojem primeru pokrivam celotno področje komunale, torej problematiko cest, kanalizacije,
Kaj so največji stroški občine?
vodovodne oskrbe … Nekatere občine imajo
Poleg investicij je največji strošek doplačilo za to področje posebej zaposlenega človeka.
ekonomske cene vrtca. Naj samo povem poda- Sicer pa je na naši občini zaposlenih sedem ljutek, da je imel vrtec Lipa ob nastopu mojega di, od tega eden s polovičnim delovnim časom.
mandata 6 oddelkov in je bil strošek doplačila
235.000 evrov, danes pa jih ima 11 in je zato v Kaj menite o nedavnih predlogih vlade, da
letošnjem letu predvideno, da bomo samo za bi se občine ponovno združevale?
doplačilo ekonomske cene v vrtcu Lipa porabili Seveda sem proti, saj menim, da je bilo, odkar
približno 428.000 evrov proračunskih sredstev. smo občina, veliko več narejenega kot prej v
Poleg tega so veliki stroški z letnim in zimskim dvajsetih letih. Na pobudo občine Podlehnik se
vzdrževanjem cest, saj v naši občini vzdržu- že pripravlja skupni elaborat občin, ki bo predjemo kar 72,5 km občinskih cest, pa javne stavljen predsednici vlade in ministru Virantu
razsvetljave itd. Slabšanje socialne slike naših o tem, kaj so samostojne občine naredile v teh
občanov se pozna tudi v občinskem proračunu, letih samostojnosti. Mislim, da je tudi večina
saj se večajo stroški za doplačilo domskega naših občanov zadovoljnih, da imamo svojo
varstva naših starejših občanov, obveznega občino, čeprav jih je bilo na referendumu o
zdravstvenega zavarovanja, pomoči družini na samostojni občini leta 1994 kar 67,5 % proti.
domu itd.
Ali držijo podatki, da imate po upokojitvi
Glede česa slišite največ očitkov?
sedanjega ravnatelja osnovne šole že izGlede tega, da preveč investiramo na Lipi, dru- brano njegovo namestnico, ki prihaja iz
gi zaselki pa naj bi bili zapostavljeni. A vrtec je vrst vaše liste?
pač lociran na Lipi, prav tako trgovski center, Ne, to ne drži. Ravnatelja imenuje 11-članski
a uporabljajo ju vsi krajani Štor. Menim, da so svet zavoda, v katerem so samo trije predstavinvesticije kar sorazmerno urejene. Mogoče so niki lokalne skupnosti, pet je predstavnikov
v zadnjem času v prednosti Kompole, saj smo delavcev šole in trije predstavniki staršev. Potam uredili kanalizacjo s pomočjo sredstev iz tem mora imenovanje ravnatelja odobriti tudi
7

AKTUALNI DOGODKI

ŠTORSKI OBČAN

ŠTORSKI OBČAN

skupaj z obrestmi narasel na 450.000 evrov.
Zdaj so v zaključni fazi pogovori s stečajno
upraviteljico o odkupu terjatev v višini 150.000
EUR, s čimer bo končno prišlo do zaključka te
zgodbe.

Ministrstvo za šolstvo, lokalna skupnost pa
poda mnenje, seveda pa mora biti izbran na
podlagi javnega razpisa. Sicer pa ima sedanji
ravnatelj Franjo Rumpf mandat do leta 2014 z
možnostjo podaljšanja, tako da je do imenovanja novega ravnatelja še daleč.
Pred kratkim je občina Štore izgubila tožbo
proti podjetju Hudournik inženiring. Zakaj
je do tega prišlo, če so bili dokazi v prid občine?
Podjetje Hudournik je na podlagi izvršb občini Štore v letu 2004 dolgovalo približno 60
milijonov takratnih tolarjev in ker podjetje
tega dolga ni nikoli plačalo, se je trakrat vodstvo občine dogovorilo, da bo podjetje dolg
»oddelalo«. Zato so se s podjetjem Hudournik
inženiring (prvotno podjetje Hudournik del ni
moglo izvajati, saj je bilo v stečaju) v letu 2006
dogovorili, da bo izvajalo sanacijo ceste na
Svetini, v Svetlem dolu, v vrednosti tega dolga,
ki bo tako poravnan. Ko so bila dela končana,
je podjetje izdalo račun, ki ga občina vsled dogovora ni plačala, saj naj bi šlo za poravnavo
dolga. Podjetje Hudournik inženiring tudi ni
želelo podpisati kompenzacije oziroma pogodbe o odkupu terjatev ter je tožilo občino Štore
za plačilo. S tožbo so bili uspešni, saj sodišče ni
uvidelo, da je šlo za sorodni podjetji (direktor
prvega je bil oče, drugega pa sin, celo vodja
gradbišča v obeh podjetjih je bila ista oseba).
V letu 2007 je Hudournik inženiring zahteval
izvršbo, ki jo je sodišče zavrnilo, občina Štore
pa je vložila pritožbo in prišlo je tako daleč,
da smo vložili zahtevo za revizijo na vrhovno
sodišče, ki pa do danes še ni bila opravljena. V
letu 2012 pa je stečajna upraviteljica podjetja
Hudournik inženiring ponovno podala predlog
za izvršbo. Dolg je s prvotnih 270.000 evrov
8

Prejšnji mesec vas je zapustila tudi vodja za
investicije Alenka Obrul, ki je prevzela mesto direktorice zdravstvenega doma Celje.
Kdo bo po novem opravljal njene naloge,
predvsem tiste iz naslova pridobivanja
evropskih sredstev?
Obrulova nikoli ni skrivala želje po napredovanju in ko se ji je ponudila priložnost, je le to tudi
izkoristila, kar popolnoma razumem.
Njeno delo se bo porazdelilo med zaposlene na
občini, saj sta se dve sodelavki vrnili s porodniškega dopusta, poleg tega pa so naši zaposleni
že prej sodelovali pri pripravi projektov, tako da
jim to delo ni tuje. Obrulova večkrat poudari,
da se je na občini Štore zelo veliko naučila in
nam je ponudila pomoč tudi vnaprej, kar bomo
po potrebi z veseljem sprejeli. Nihče pa ni nenadomestljiv in menim, da se bomo po njenem odhodu dobro znašli. Rad bi pa poudaril
tudi to, da odlično sodelujemo s sosednjimi
občinami in si ob nastopu kakšne dileme med
seboj pomagamo.
V naši občini deluje 43 društev. Glede na to,
da slišimo le za nekatera, imate podatek,
kaj ta društva počnejo, saj dobivajo denar
iz občinskega proračuna?
Vsako leto je objavljen razpis, na katerega se
prijavijo društva. Tista društva, ki prejmejo denar iz občinskega proračuna, morajo vsako leto

občini oddati vsebinsko in finančno poročilo o
porabljenih sredstvih, letos smo jih tudi pozvali, da so tem poročilom priložili račune, kako
so porabili prejeta sredstva. Nekaj društev je
majhnih in prejmejo samo nekaj deset evrov,
nekaj pa je takšnih, ki prejemajo več kot 1000
evrov na leto. In ta so tudi precej aktivna. Sicer
pa vse vloge obravnava posebna komisija, ki
jih skladno s sprejetimi merili tudi točkuje in
jim dodeli proračunska sredstva. (Seznam je
na voljo pri avtorici članka ali na občini Štore.)
Kakšni so vaši naslednji projekti?
Predvidoma oktobra oziroma v začetku novembra bo otvoritev kulturnega doma, ki
bo sedaj popolnoma obnovljen s sodobnim
prezračevanjem, zaodrjem in osvetlitvijo ter
dodatnimi prostori za druženje. Čaka nas tudi
ureditev kanalizacije na Lipi, to je investicija,
vredna 670.000 evrov, od tega bomo črpali iz
sklada za razvoj regij 497.000 evrov. Evropska
direktiva nas namreč zavezuje, da morajo biti
vsi objekti do leta 2017 priključeni na javni
kanalizacijski sistem ali imeti lastne majhne
čistilne naprave, greznice pa se ukinejo.
Kakšen je položaj prebivalcev naše občine
glede na vseobsegajočo krizo?
Socialni status naših krajanov se je nedvomno
poslabšal, več je brezposelnih, nekateri res
težko živijo. A kljub temu mislim, da sodimo
v slovensko povprečje, da nam ne gre slabše
kot prebivalcem drugih občin. Težki časi so, a
upam, da bo sčasoma šlo na bolje. Na občini
Štore se bomo vsekakor trudili za to.
Manca Mirnik

REKREACIJA ZA ODRASLE NA OŠ ŠTORE v šol. l. 2013/14

VELIKA TELOVADNICA

ponedeljek 19.00–20.00

SPLOŠNA VADBA ZA VSAKOGAR

začetek 7. 10. 2013

ponedeljek 20.00–21.00

AEROBIKA

že poteka

četrtek 18.00–19.00

PILATES

začetek 3. 10. 2013

ponedeljek 20.00–21.00

ZUMBA

že poteka

sreda 18.00–19.00

TELOVADBA ZA UPOKOJENKE

začetek 2. 10. 2013

sreda 20.00–21.00

ZUMBA

že poteka

ponedeljek 19.00–20.30

JOGA

začetek 7. 10. 2013

četrtek 18.00–19.00

TAI CHI

začetek 26. 9. 2013

MALA TELOVADNICA

PODRUŽNICA KOMPOLE

OKTOBER 2013

ZANIMIVOSTI

ŠTORSKI OBČAN

Matija Mernik zdravi po
metodi Zdenka Domančića
B

ioenergija je življenjska, kozmična energija, brez katere ne bi bilo mogoče živeti.
Imenujemo jo tudi prana, chi, bioplazma,
itd., prihaja pa iz vesolja in iz zemlje. Človek
skozi celotno življenjsko dobo črpa to energijo, ta pa kroži v organizmu. Ob pomanjkanju
ali povečanju potenciala bioenergije energijsko telo postane neskladno in pojavijo se
lahko bolezni. Bioenergijo imajo vsa živa bitja
in bioenergija ni posebna moč, ni nič nadnaravnega, ima jo vsakdo, poseduje pa jo vsak v
določeni meri.
Zdravljenje s pomočjo bioenergije sodi v
Sloveniji na področje alternativne medicine,
s katero se zdravniki v Sloveniji ne smejo
ukvarjati. Pri nas se k temu načinu zdravljenja največkrat zatekajo bolniki, pri katerih
je klasična medicina izčrpala svoja vedenja.
Povsem drugače je v ostalih državah Evrope.
V ZDA in Evropi različne načine in oblike zdravljenja uporablja 40 % ljudi, medtem ko se
po metodah vzhodnjaške medicine po svetu
zdravi približno 3−4 milijarde ljudi. Po statističnih podatkih naj bi se v svetu s pomočjo
t.i. ortodoksne, šolske medicine zdravilo le
1,5 milijarde ljudi.
Besede ozdraviti neozdravljivo so se tudi
meni še pred petnajstimi leti zdele nenavadne, ko pa sem prvič postal priča dejstvu, da

OKTOBER 2013

nekaj nerazložljivega, povsem nemogočega
postane mogoče, nisem spremenil mnenja
o …, temveč sem začel razmišljati. In toliko
let tudi je minilo, da sem v sebi začutil to moč
in stopil na pot izobraževanja o bioenergiji
ter tehnikah in metodah zdravljenja z njeno
pomočjo, zdravljenja po metodi Zdenka DoMatija Mernik z mamo
mančića. Na poti v tej smeri sem srečal soseda, ki je bil na nek način tudi vzpodbuda, vega«, preprostega, po poti narave in njenih
da sem tudi sam krenil po poti »nerazumlji- danosti.
Tudi Matija Mernik, tisti Matija iz Štor, iz stolpnice na Lipi, ki je, kot kar nekaj vas, hodil v
isto osnovno šolo in tekal po Lipi, ima te danosti. Danosti, s katerimi že 13 let nesebično
pomaga ljudem in uspešno zdravi različne
bolezni, tudi tiste, ki bi se jih po razlagi ortodoksne medicine ne dalo zdraviti, bolezni,
ki so ocenjene kot neozdravljive. In o Matiji in
njegovi ženi Simoni, s katero skupaj zdravita
bolne in pomoči potrebne ljudi, se veliko piše,
veliko govori v slovenskih medijih. Matija se
torej že 13 let profesionalno ukvarja z zdravljenjem po zaenkrat še edini v svetu potrjeni
metodi zdravljenja z bioenergijo, po metodi
Zdenka Domančića. Zanjo pravi, da je to ena
najlažje učljivih in uporabnih metod zdravljeMatija in njegova žena Simona ob
nja s pomočjo bioenergije. Dostopna pa je
Zdenku Domančiću
prav vsem.
Metoda Zdenka Domančića je bila razvita že
pred več kot 35 leti. Zaradi njene učinkovitosti in preprostosti je znanstveno potrjena in
prakticirana po celem svetu. Vrača zdravje, ko
vsa ostala sredstva zatajijo. Uspešnost metode je bila leta 1985 preizkušena na 300 pacientih z gangreno. Po obsevanju z bioenergijo
je bilo pri vseh vidno izboljšanje in amputacija ni bila potrebna pri nobenem. Preizkus je
bil podrobno dokumentiran in je na voljo v
knjigi z naslovom “Healer Domancic” avtorja
D. Jakcina. Uspešnost metode so tudi potrdili
znanstveniki inštituta Jožefa Štefana.
Matija Mernik 13 let uspešno stopa po poti
Med terapijo zdravljenja ljudi po metodi Zdenka Doman9

ZANIMIVOSTI

ŠTORSKI OBČAN

čiča, zdravitelja, ki je skozi svojo dolgoletno
prakso pomagal že verjetno več kot milijonu
in pol ljudi po vsem svetu. In kot je dejal, ni je
službe na tem svetu, ki bi si je želel bolj kot te,
ki jo opravlja sedaj – njegov poklic, njegova
pot je POMAGATI LJUDEM.

boste ugotovili, ko boste to poiskusili.
»… in beseda je meso postala - energija
je postala snov.«

»Za zdravje ljudi prosijo bogove.
Matija Mernik in Zdenko Domančić
Da je v lastnih rokah njegovo ohranjame spremljale skozi sistem šolanja v ustanovi
nje, na to niti ne pomislijo.«
Zdenka Domančića, ki se ukvarja z izobra					
ževanjem kadrov, ki se bodo v prihodnosti
(Demokrit)
ukvarjali z uporabo njegove metode zdravljePazi, kaj misliš, ker to, kar misliš, delaš, to, nja.
kar delaš, postane tvoja navada, tvoje na- Pa še nekaj, pomislite na to, kaj je najnaravvade oblikujejo tvoj značaj, tvoj značaj pa je nejši odziv ko vas nekaj boli. Vam odgovorim?
tvoja usoda. To so bile besede učitelja, ki so Na to mesto položite roko, zakaj je tako, pa

Viri:
- Turk Z. Uvodnik. Integrativna medicina: da ali ne?
Zdrav. Vestnik 2011: jan: 1-5.
- STARC, Radovan, Zdravljenje z bioenergijo – po
metodi Zdenka Domančića; Ljubljana, SIRIUS-AP;2012
- STARC, Radovan, Zdravljenje z bioenergijo?: Človek
v vesolju, Ljubljana, SIRIUS-AP; 2011
- www.mernik.org
- www.bioterapija-koper.si
- http://www.bioterapija-metoda-zdenka-domancica.com/

Emil Kačičnik
Foto: Matija Mernik

Zastava občine Štore na vrhu
Skandinavije
M

ed tritedenskim potepanjem po Skandinaviji sem osvojila tudi najvišji vrh te
prečudovite pokrajine.
Gora Galdhopiggen (Norveška), visoka 2469
m, se nahaja v občini Lom v narodnem parku
Jutunheimen. Vzpon na vrh gore ni prezahteven. Posebno doživetje pa je prečkanje ledenika Styggebrean. Razpoke v ledeniku, ki
smo jih prečkali, so ponekod globoke tudi do

10

100 m. Seveda smo bili v navezi, pod budnim
očesom nepalskega vodiča, ki se je izkazal
kot zelo dober sogovornik, prijatelj, človek,
na katerega lahko računaš in se nanj zaneseš.
Po večurnem vzponu po kamenju in snegu pa
je bil ves trud poplačan s prečudovitimi razgledi, ki ti vzamejo sapo. Nebo je bilo oprano,

vse je bilo kot v pravljici − okoli nas čudovite
gore, pokrite s snegom, pod nami v daljavi pa
ledeniško jezero, ki se zdi kot otrok, izgubljen
med velikani. Prelepi, nepozabni trenutki, v
katerih je bila z nami tudi občinska zastava.
Jožica Videc

OKTOBER 2013

Vrata
A

li zato tako rad pogledam lepa vrata, ker so ženskega spola?
Morda, ali pa je to nekako v meni, da rad pogledam kaj lepega. No, verjetno vsakega nekaj. Kakor koli, vrata so tako pomembna
stvar, da so vredna pozornosti, nekoliko nežnosti in tudi veliko nege.
Vrata kot vrata, bo kdo rekel. Sicer res, vendar »poslanstvo« vrat je
tako pomembno, tako veliko, tako veličastno, da jih preprosto ne
smemo kar tako prezirati in celo poniževati. Ponavadi so lesena, iz
različnih vrst lesa, pa kovinska in plastična. Meni so najbolj všeč masivna in hrastova. V notranjosti stolpnic, blokov in v hišah so vrata
v glavnem narejena po nekem standardu in so več ali manj povsod
enaka. Ponekod pa so vhodna vrata prave mojstrovine in tako si dajo
duška tisti, ki jih znajo narediti, in predvsem tisti, ki si jih lahko privoščijo. V zadnjem času nekateri dajo velik pomen vratom na ograjah.
Kovaški mojstri jih izdelajo tako lepo, da so prava paša za oči. Jaz pa
sem nekako zaljubljen v tista mogočna velika in hrastova, kot sem
omenil na začetku, ki jih premorejo cerkve, nekatere vinske kleti in
druge velike zgradbe. Vsaka si temeljito pogledam, jih občudujem,

celo malo pobožam in blagoslovim tistega, ki jih je naredil. Če bi ga
srečal in poznal, bi se mu globoko priklonil. Neverjetne mojstrovine
naših preprostih in skromnih ljudi. Mizarstvo je na nek način umetniško delo in kapo dol pred dobrim mizarjem. Poleg tega, da nam vrata
krasijo vhod v hišo, varujejo tudi naše premoženje. Kakšno pomembno vlogo smo jim namenili, se pravzaprav nikoli dobro ne zavedamo.
Pravimo, da ima srečo tudi tisti, ki zna odpreti prava vrata ... Ampak
to je že druga zgodba. Kolikokrat jih odpremo in zapremo čez dan,
praktično nihče ne šteje. Skozi njih sprejemamo ljudi, ki nas obiščejo
in ki jih imamo radi. Veseli smo tudi trenutka, ko odide skoznje nekdo, ki nam ni najbolj po godu. V zadnjem času nekatere ustanove prirejajo dneve »odprtih vrat«, da si lahko ljudje ogledajo njihove prostore in delovanje v njih. Takšnih in podobnih dni si verjetno ne bodo
nikoli privoščili v zaporih. In nazadnje, kar želim na koncu omeniti,
na vrata nekateri obesijo ob praznikih in svečanih trenutkih različne
predmete. Tudi ob prihodu novorojenčka jih nekateri okrasijo. Ti trenutki so nepopisno lepi in eni najlepših v življenju. Najtežji in najbolj
žalosten pa je tisti trenutek slovesa, ko ti skozi domača vrata gre nekdo, za katerega čutiš in veš, da se ne bo nikoli več vrnil, ali pa če skozi
njih odnesejo k večnemu počitku človeka, ki ga imaš neizmerno rad.
Srečko Križanec

Gasilec in trener
S

em Matej Križnik in sem poklicni gasilec
in licenčni trener IBFF bodybuilding-fitnes.
Že od otroštva me je šport navduševal, saj
prihajam iz športne družine. Vse skupaj se je
začelo z igranjem nogometa, in to s sedmimi
leti. Vztrajal sem vse do 18. leta, vendar mi
je poškodba preprečila oziroma onemogočila
nadaljevanje. Začutil sem željo po utežeh,
ki jih je oče hranil v garaži in ob prebiranju
njegovih revij iz časa SFRJ, člankov o Petru
Čeliku, sem se navdušil za dvigovanje uteži.
Bili so to časi pred desetimi leti, ko smo trenirali doma po kleteh, garažah, kasneje pa
sem začel obiskovati fitnes centre. Po približno štirih letih treniranja v fitnesih sem stopil v stik z Duškom Madžarevičem in se leta
2011 udeležil prve tekme. Bilo je nepozabno,
saj sem zmagal v dveh kategorijah in postal
IBFF mednarodni šampion. Istega leta sem

OKTOBER 2013

se udeležil tudi svetovnega prvenstva IBFF in
v svoji kategoriji dosegel sicer 6. mesto, vendar postal slovenski podprvak. Leto kasneje
sem v Taranu v Italiji osvojil dve drugi mesti,
letos pa se mi je ves trud poplačal, saj sem v
svoji kategoriji zmagal in postal svetovni prvak IBFF.
Po vseh letih treninga in tekem sem se odločil, da svoje izkušnje in znanje delim tudi
z drugimi in tako naredil izpit za trenerja fitnesa.
V največje veselje mi je dejstvo, da se moj poklic gasilca in najljubši hobi med sabo dopolnjujeta, saj oba zahtevata psihično in fizično
pripravljenost, hkrati pa sta postala tudi moj
način življenja, katerega opravljanje mi je v
največje veselje in zadovoljstvo.

Matej Križnik
11

ZANIMIVOSTI

ŠTORSKI OBČAN

ZANIMIVOSTI

ŠTORSKI OBČAN

Primer dobre prakse sodelovanja in
vizije razvoja lokalne skupnosti
E

den zadnjih velikih dosežkov lokalne skupnosti, kateremu smo
bili pred kratkim lahko priča v Radečah, je otvoritev TRC Savus,
na obrobju reke Save, naše najdaljše reke (po ozemlju RS je poteka
220 km). Z njim pa odprta vrata nadaljnjemu razvoju turizma in posledično dodana vrednost gospodarski rasti v občini Radeče. Od ideje
do izvedbe je poteklo pet let in velik del pri tem je imelo tudi znanje
iz pridobivanja evropskih sredstev.
Ob otvoritvi se je dogajalo še marsikaj zanimivega, predstavitev
splavarske gostilne Savus in potopitev buteljk žlahtnega vina v Savo.
Penino so po zaključenem postopku polnjenja v Savo potopili z na-

menom, da v naslednjem letu ali
letu in pol dozori ... Nadalje je zanimiva vizija vinarja Mastnaka, da
s podobno gesto poveže največja
mesta ob reki Savi. Njegova naslednja poteza, naslednji korak je
Zagreb, za njim pa je že v dogovorih z županom Beograda, kjer reka
Sava zaključi svojo pot z združitvijo v Donavo. Načrtovane povezave kažejo tudi na gospodarsko
usmerjen razvoj in povezovanje
malih krajev in ljudi, a z velikim
srcem in idejami.
Na otvoritvi je slavnostno odprtje
spremljal tudi 5kvartet iz Štor, ki je
zadnja tri leta prav tako skoraj stalnica na podobnih prireditvah in
obletnicah.
Emil Kačičnik
Foto: KTRC Radeče
Vir: http://www.vinamastnak.com
http://www.ktrc-radece.si

Osti jarej!

»Slovenka, Slovenec, kjerkoli si – tu je tvoj temelj, osnova, od tu je
tvoje seme, izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva. Osti jarej – ostani
mlad in zdrav.«

T

o je najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav. Je tudi napitnica
– zdravica. Star je več kot 2500 let, uporabljali so ga naši predniki
Veneti, dokaz je napis na najdenem pivskem vrču leta 1911 v Škocjanu na Krasu, na ogled je v tržaškem muzeju.

Prvo besedo »osti« uporablja še danes kraško narečje kot »uosti« in
pomeni ostani, medtem ko ima druga beseda »jarej« širši pomen.
Besedni koren »jar ali jare« pomeni mlad, nov in zdrav, pomladen,
močan. Slovenci imamo torej na voljo lep, staroslovenski pozdrav,
namesto tega pa se pozdravljamo z »adijo« (italijansko) in »serbus«
Starodavni zgodovinski viri navajajo ljudstvo, ki je poselilo srednjo (madžarsko, latinsko) s pomenom – Sem tvoj suženj!?
Evropo in se je imenovalo Veneti. Bili so Slovani in Benetke so poimenovane po njih. V Italiji je pokrajina Veneto in je Venetski zaliv Povzel po švedski reviji »SLOVENSKA BLADET, O. B.«
v Jadranskem morju, katerega sestavni del je Tržaški zaliv. Veneti so Veliko več v knjigi patra Ivana Tomažiča Etruščani in Veneti (Editiones
nam zapustili tudi čudovito situlo iz Vač, najdeno v geometrijskem Veneti, Wien)
središču RS (Geoss-u), kateremu so posvečene naslednje besede:
Jože Kragelj - JOK
12

OKTOBER 2013

Restavrator Franci s Pečovja
V

Vsega se v šoli ne da naučiti. Kje ste črpali
znanje in izkušnje za vaše delo?
Največjo popotnico znanja in izkušenj mi je
dal pokojni oče in starejši svak. Oba sta bila
izučena mizarja. Veliko pa sem se naučil tudi
v svoji prvi službi v Mizarstvu in strugarstvu
Celje. Izdelovali smo pohištvo po naročilu;
predvsem spalnice in kuhinjsko opremo. Izdelovali smo pohištvo na star način. Omeniti
velja postopek končne obdelave – šelak poFranci, kako se je začela vaša poklicna liranje.
pot?
Izučil sem se za mizarja. Obiskoval sem šol- Kaj sploh pomeni ta obdelava?
ski center Borisa Kidriča v Celju, kjer so poleg S krpami in žimo se je na izdelek nanašala
profila mizarja izobraževali še tiskarje, sliko- smola šelak, ki je bila v večjih grudah. Ta se
pleskarje, frizerke. Srednjo šolo sem obisko- je topila s špiritom. Tako je bilo obdelano
val v letih 1963/64. Poleg teoretičnega dela pohištvo v premožnejših stavbah, kot je bila
smo imeli tudi praktični del pri mojstrih, ki so občina in sodišča in tudi na gradovih so imeli
opravljali delo, za katerega smo se šolali.
vso pohištvo tako narejeno. V moji prvi službi
smo to staro pohištvo obnavljali in iz tistih čaKako je bil v tistih časih videti zaključek sov izvira ta ljubezen po obnovi starih stvari.
šolanja?
Ob zaključku šolanja smo morali opraviti Katere stvari restavrirate?
praktični del pri mojstru, kjer smo opravljali Restavriram predvsem sakralne stvari. Tu gre
prakso. V mojem primeru je bilo to pri mizar- za različne nabožne kipe, ki se nahajajo v cerju Kerinu iz Gaberja. Narediti sem moral mizo kvah in kapelah. Za cerkev na Žusmu sem obin kotno klop. Na voljo sem imel pet dni. Pri novil tri kipe in napravil nov ambon, oltarno
izdelavi pa je bilo potrebno opraviti vse faze mizo in stole. Obnovljene stvari se da videti
dela, od razreza do končne obdelave. Teore- od Konjic, Ptujske Gore do Laškega. Dva kipa
tični del pa sem opravil na obrtni zbornici v sta celo v Biogradu na moru. Obnavljam pa
Celju.
tudi pohištvo; omare, mize, stole.
prijetnem naravnem okolju se da uživati.
Takšnim užitkom se predaja tudi Franci
Antlej s Pečovja. Pred časom sem ga obiskal,
da sva malo pokramljala o luknji, ki se je pojavila ob njihovi posesti praktično čez noč. Takrat sem po naključju ugotovil, da se upokojeni mizar ukvarja s prav posebnim hobijem
− restavrira oziroma obnavlja stare predmete. Beseda je tekla ravno o teh stvareh.

Kakšen je postopek obnove kipa? Za kako
dolgo se lahko poveča uporabnost takega
kipa?
Postopki obnove so različni. Odvisni so od
ohranjenosti kipa. Generalno pa je postopek
sestavljen iz prekuhavanja kipa, razstrupitve
insektov in njihovim izpihovanjem. Kip je
potrebno primerno posušiti in ga očistiti. Če
manjka kakšen del, ga na novo naredim in
vgradim v kip. Pomeni, da naredim kakšen
prst, roko, del obraza. Sledi brušenje in čisto
na koncu še barvanje. Obstaja še nekaj skrivnosti, ki jih zase čuva vsak mojster in jih ne
želi razkriti.
Življenjska doba kipa pa se poveča za okrog
30 let.
Ali se da živeti oziroma preživeti s to dejavnostjo?
Nikoli nisem delal tega profesionalno, v smislu, da bi se preživljal z dejavnostjo ohranjanja starih stvari. To mi je bil svojevrsten hobi.
Vsekakor pa sem dobil povrnjene stroške
materiala, pa še za kakšen košček tortice je
ostalo.
Nikoli pa se nisem hvalil s tem svojim hobijem. Saj bi me prejšnji režim ožigosal kot osebo, ki dela proti državi.
Opazil sem tudi vitrino z mizarskim orodjem. Na videz ima zgodovinsko vrednost.
Za kakšno vrsto orodja gre in kako je našlo to častno mesto?
Resnično gre za orodje, ki ima zame posebno
spominsko vrednost. Orodje mi je podaril oče
pri njegovih petinosemdesetih letih in mi zaželel, da ga tudi naprej uporabljam in čuvam.
Najstarejši kos v zbirki pa nosi letnico 1777,
uporabljalo pa se je pri izdelavi sodov.
Prijeten sprejem sem doživel na Pečovju. Z
zanimanjem sem prisluhnil pripovedovanju o
hobiju gospoda Franca Antleja. Želim mu še
obilo obnovljenih kipov in užitkov, ki ga spremljajo pri tem delu.
Dušan Volavšek

OKTOBER 2013

13

ZANIMIVOSTI

ŠTORSKI OBČAN

ZANIMIVOSTI

ŠTORSKI OBČAN

Marjan Račnik,
naš sokrajan

Z

a tokratno številko Občana sem se pogovarjala z Marjanom Račnikom iz Prožinske vasi.
Na vrhu hribčka nad gasilskim domom sta si z
ženo Darijo zgradila hišo, ki je malce drugačna
od drugih v okolici, saj je lesena. V pogovoru
izvem, da osnovna lesena konstrukcija izhaja iz
Litve, gradnjo lesenega dela hiše pa je izvajal
podjetnik iz Kompol s skupino podizvajalcev.
Mi lahko za začetek poveste o sebi kaj splošnega, da bodo bralci vedeli, kdo ste in od
kod ste?
Izhajam iz kraja Remšnik v občini Radlje ob
Dravi. To je vas, ki se nahaja ob meji z Avstrijo.
Rojen sem leta 1964. Odraščal sem na kmetiji z 9
hektarji strmine, kjer smo še do mojega 23. leta
starosti uporabljali za delo volovsko vprego, oče
je hodil v službo in seveda v prostem času delal
tudi na kmetiji, doma je za večino kmečkih opravil in za vzgojo nas treh otrok skrbela mama.
Eno od prvih skrbi sem staršem nakopal, ker se v
prvem razredu osnovne šole dolgo nisem uspel
naučiti brati. Črke sem poznal, sestavljanje črk
v zloge in besede pa je bil takšen izziv, da sem
moral ostajati v šoli po pouku in vaditi branje.
Od drugega razreda naprej pa sem šel v drugo
skrajnost, postal sem navdušen bralec, kar sem
še dandanes. Trenutno izmenično berem tri knjige, vsako z drugega področja.

iz praktičnih razlogov vpisal v poklicno triletno
šolo in postal obdelovalec kovin oziroma kovinostrugar. Šola je bila precej blizu, v enem od lokalnih podjetij sem dobil kadrovsko štipendijo, ideja, da bom pri svojih 18 letih že imel nek poklic in
službo, je bila bolj zanimiva od ideje, da bi postal
arheolog, kar je pred koncem osnovne šole burkalo mojo domišljijo. Razlog za to navdušenje je
bila knjiga, v kateri je bilo v obliki zgodbe opisano, kako so v Egiptu odkrivali grobnico faraona
Tutankamona.
Ste kdaj obžalovali, da ste se odločili za poklic kovinarja in ne arheologa?
Sploh ne. V resnici mi je delo strugarja bilo dolgo
zelo všeč. Ko sem imel v kovinski panogi skoraj
18 let delovne dobe, pa sem se odločil za drugo
delovno področje, prodajo. Že nekaj časa pred
tem sem v šoli ob delu pridobil izobrazbo za
ekonomskega tehnika in tako sem dobro leto
delal v neposredni prodaji, kasneje pa sem dobil zaposlitev kot komercialist in pospeševalec
prodaje v tujem veleprodajnem podjetju. Ta
zaposlitev mi je bila 4 leta sanjska, saj sem po
dolgem in počez prekrižaril celotno Slovenijo in
prihajal v stik z velikimi industrijskimi podjetji,
pa tudi z manjšimi obrtnimi podjetji. Ta izkušnja
mi je kasneje, leta 2008, zelo koristila, ko sem se
samozaposlil, predvsem pri tem, kako poslovati
z velikimi podjetji.

Midva, Marjan, sva se spoznala leta 2004,
ko ste na Ljudski univerzi v Celju vodili študijski krožek o javnem nastopanju, ki smo se
ga udeležili člani našega turističnega društva. Bi lahko za naše bralce povedali nekaj
o teh krožkih in kako ste postali mentor?
Študijski krožki so neformalna oblika izobraževanja, kjer se 'učenci' učijo skozi praktično
izkušnjo. Leta 1994 sem bil kot prostovoljec
Je to vaše navdušenje nad branjem kaj vpli- na različnih področjih delovanja povabljen na
usposabljanje za mentorja te oblike izobraževavalo na vašo poklicno pot?
Odgovor je hkrati da in ne. Po osnovni šoli, kjer nja. Šlo je za usposabljanje, kjer so nas naučili,
sem sicer imel solidne ocene, sem se predvsem kako organizirati in voditi to obliko učenja, ki se
14

izvaja izključno z odraslimi oziroma osebami,
starejšimi od 15 let. Kot mentor sem npr. povezal
interesno skupino ljudi, ki jih je zanimalo neko
področje. Najsi je šlo za področje etnologije,
pridelave in predelave domačih izdelkov, fotografije, sakralne in kulturne umetnosti, igranja
na ljudska glasbila … Vse, kar je širilo znanje,
je lahko bila tematika krožka. Kot mentor sem
vodil srečanja, povezoval člane naših krožkov
z drugimi skupinami po Sloveniji ter skrbel za
administrativni del krožkov v obliki poročil na
Andragoški center Slovenije ter na Ministrstvo
za šolstvo. Kmalu bo že 20 let, kar so se ti krožki uveljavili v Sloveniji in v marsikaterem kraju,
kjer so mentorji tudi danes zelo aktivni, so vidni
izjemni rezultati. Nam najbližji kraj, kjer se je s
študijskimi krožki izjemno motiviralo lokalno
prebivalstvo, je kraj Svibno v bližini Radeč. V
tem kraju je v krožke bila aktivno vključena tudi
moja žena Darija. Ko sva se leta 2003 spoznala
in je beseda nanesla na področja zanimanja ter
hobije, je spoznanje, da sva oba navdušena nad
študijskimi krožki in da imava precej podobnih
vrednot, odločilno vplivalo na to, da sva se odločila za skupno življenje.
Ob neki priložnosti ste dejali, da so vas najbolj izoblikovale tri stvari: prostovoljno delo
v lokalni skupnosti, študijski krožki in NLP, ki
je kratica za nekaj, kar ne pomeni neznanih
letečih predmetov.
Da, res je. V letih do 1994, ko sem postal mentor študijskih krožkov, sem aktivno deloval v več
društvih v bližnji okolici. Zanimalo me je precej
stvari in pri tem sem se nezavedno izkustveno
učil novih veščin. Ko sem spoznal koncept študijskih krožkov, ki je zelo preprost in se glasi: »Vsak
človek se rad uči, se zna nekaj naučiti in se zmore
nekaj naučiti, ko ima za področje učenja močan
interes in ko ima možnost nova znanja osvojiti skozi praktično izkušnjo«, sem ugotovil, da
sem zelo učljiv človek in da to velja za kogarkoli.
Oznaka, da je kdo butast, neumen, nezmožen
se česa naučiti je površna označba za osebe, ki
niso uspele zadostiti kriterijem formalnega izobraževalnega sistema, katerega so zasnovali
akademiki. Ker se akademiki najraje učijo skozi
opazovanje in razmišljanje ter to tudi cenijo in
ocenjujejo, se zaradi tega dela krivica osebam, ki
so praktiki in se učijo skozi izkušnjo. Da se ljudje
stvari naučimo na različne načine, da smo vsi inteligentni, da so poleg razumske inteligence (IQ)
za človekov razvoj ter osebno rast pomembni
tudi čustvena inteligenca (EQ) in duhovna inteliOKTOBER 2013

deliranje, ki praktično pomeni raziskovanje neke
uspešne osebe, to osebo imenujemo model, za
katero ugotovimo, kaj so njene ključne nezavedne lastnosti. Ko poznamo te ključne vzorce, jih
lahko s tehnikami mentalnega treninga v precej
hitrem času učinkovito prenesemo na osebo, ki
je v vlogi učenca.

genca (SQ), sem spoznal pri nevrolingvističnem
programiranju, ki se z mednarodno kratico imenuje NLP.
Kaj sploh je NLP in kakšno korist nudi?
Nevrolingvistično programiranje ali skrajšano
NLP označuje več področij človekovega zavednega in nezavednega delovanja. Izraz NLP sta
leta 1973 ustvarila preučevalca zelo uspešnih
psihoterapevtov tistega časa, Richar Bandler
ter John Grinder iz Kalifornije. Za razliko od
klasičnega učenja, kjer so npr. pri proučevanju
uspešnih oseb poudarjali njihovo opazno vedenje ter izraženo vsebino, se NLP ukvarja z vzorci
in procesi, ki niso očitno opazni in potekajo na
nezavedni ravni. Rezultat njunega dela je bil,
da so se nove generacije psihoterapevtov lahko
zelo hitro naučile uporabljati najbolj učinkovite
metode Virginie Satir (družinska terapija) Fritza
Perlsa (gestalt terapija) ter Miltona Ericksona
(hipnoterapija). Ko sta preučevala te tri osebe,
sta odkrila, s kakšnimi vprašanji in jezikovnimi
vzorci se pri ljudeh aktivira sposobnost, da sami
odkrijejo rešitve za svoje probleme. Vsak človek
ima že sam vse rešitve za svoje probleme, je pa
res, da do njih spontano ne zna dostopati, še
posebej je to izziv, kadar je v stresu. In tukaj je
naslednja zanka, ki jo NLP uspešno rešuje. Oseba, ki je v stanju stresa, se počuti ogroženo, to pa
je trenutek, ko se v možganih vklaplja celoten
nevrološki sistem za tri oblike odziva: boj, beg
ali zamrznitev. S pomočjo NLP-ja lahko osebi,
ki čuti nek strah, bojazen, zaskrbljenost, ima
kakšno fobijo, ki na telesnem nivoju zaznava
neprijetne občutke, pomagamo v 30 minutah
ali še hitreje, da slednje popolnoma izgine ali pa
se krepko omili.
To je zelo približna in hitra predstavitev osnovnega koncepta NLP, katerega je v naslednjih desetletjih dopolnilo še mnogo uspešnih vzorcev ter
modelov s področja psihologije, lingvistike, sistemske teorije, kibernetike ter poslovnih praks
ter teorij. Ena od temeljnih veščin NLP-ja je moOKTOBER 2013

Če prav razumem, je NLP uporaben še kje
drugje kot v terapijah?
Poleg uporabe na področju terapevtsko–svetovalne prakse je NLP vstopil na področje vzgoje in izobraževanja, profesionalnega športa,
podjetništva in politike. Ker se je na svoji poti
splošnega uveljavljanja v osemdesetih letih
prejšnjega stoletja NLP najprej zelo udomačil
v tako imenovanih »New age« gibanjih, so ga
tradicionalni terapevti ter razni strokovnjaki s
področja psihologije nekaj časa označevali tudi
za veščino manipuliranja ter za pretirano in preveč populistično disciplino. V devetdesetih letih
prejšnjega stoletja so ga pričeli vse bolj množično uporabljati v poslovnih okoljih za potrebe
vodenja in upravljanja, za uvajanje sprememb,
za izboljševanje prodajnih veščin, za timsko in
projektno delo, za razvijanje inovativnosti itn.
Pred dobrim desetletjem je NLP vstopil v vrhunsko politiko, saj so izjemne retorične spretnosti
ter skladnost telesne in verbalne govorice Billa
Clintona, Tonya Blaira in še posebej zelo izrazito
ter všečno javno nastopanje Baracka Obame za
nas, ki to področje zelo dobro poznamo, izraziti
in tipični primeri uporabe veščin NLP. Uporaba
premorov, naglašanje nekaterih besed, telesna
govorica izražajo visoko karizmatičnost, katere
ne moremo osvojiti zgolj z učenjem vedenja ali
posnemanjem vzornikov, temveč gre tudi za
izgradnjo osebnosti na nivoju nezavednega. Pri
tem je NLP izjemno učinkovit. Za področje profesionalnega športa je vsem, ki spremljajo tenis,
dobro znan Andre Agassi, malokdo pa ve, da je
prave uspehe pričel dosegati šele ob pomoči
NLP-ja.
Očitno je, da NLP poznate, kako pa ste se ga
naučili in kako ga praktično uporabljate?
Z NLP-jem sem se prvič srečal leta 1997, ko sem
bil kot mentor študijskih krožkov povabljen na
tridnevno dodatno usposabljanje, kjer smo se
učili, kako upravljati s konflikti, kako voditi sestanke, kako postavljati in dosegati cilje, kako
v komunikaciji bolje razumeti telesno govorico
itd. Način učenja ter kopica novih spoznanj ter
uvidov me je navdušila. Najprej sem mislil, da

se bom NLP-ja lahko naučil iz knjig, kar pa se je
izkazalo za neučinkovit pristop. Med leti 2002–
2006 sem opravil vsa ustrezna izobraževanja ter
postal trener NLP ter leta 2011 tudi »coach« NLP.
Danes kot trener izvajam standardne treninge
za NLP praktike ter NLP mojstre. Pravzaprav te
treninge izvajava oba z ženo Darijo, saj je tudi
ona trenerka in »coach« NLP. Oba z ženo sva vsebine NLP tudi prilagodila potrebam v poslovnem
okolju ter se bolj specifično ukvarjava z razvojem
vodstvenega kadra. Izobraževanja ter usposabljanja so lahko skupinska ali pa individualna.
Izvajamo ga v naših prostorih v Prožinski vasi
38. V zadnjih dobrih šestih letih, kar se ukvarjava
s tem, sva delala v večjih industrijskih podjetjih,
pa tudi v manjših družinskih podjetjih.
Za konec bi vas še vprašala, kako doživljate
trenutno situacijo v državi. Imate za naše
bralce kakšno priporočilo ali nasvet?
Situacijo v državi doživljam kot manj ugodno,
a bomo s tem na takšen ali drugačen način prisiljeni preživeti. Že pred kakšnimi osmimi leti
sem nehal spremljati televizijske novice v obliki
dnevnika ali podobnih oddaj, da ne govorim o
oddajah, kjer se kot gledalci lahko zgolj razburjamo, storimo pa bore malo. Izjemno sem selektiven pri spremljanju novic, a se imam kljub
temu za informiranega. Razlog, da ne gledam
televizije, je v tem, da je gibljiva slika ob dramatičnem komentarju izjemno močno sporočilno
sredstvo. Ker se mediji borijo za našo pozornost,
postajajo slike ter besedilna sporočila čustveno
vse bolj intenzivna ter populistična. Pri dramatiziranju ne zaostaja tudi najbolj brani dnevni
časopis, ki že zjutraj v kiosku pritegne pozornost z velikim naslovom v črnem okvirju. Našo
trenutno gospodarsko in politično situacijo v
državi bolj kot dejstva in številke hromijo stres,
negotovost in strah. Pes v stanju strahu ugrizne, človek prizadene ali pa naredi neumnost,
ki je lahko majhna ali velika. Ko postane strah
množico ljudi, je lahko možnosti za neumnosti
hitro mnogo preveč. Dnevno si prizadevam, da
imam z ljudmi, s katerimi se srečujem, kvalitetne odnose in da se iz vsega, kar se mi dogaja,
naučim česa novega. Verjamem v dobro v ljudeh
in da vsak skozi svoje vedenje zgolj želi zaščititi
svoje interese ter vrednote. Kadar se interesi prekrivajo, smo se ljudje vedno zmožno dogovoriti
za rešitve, ki so sprejemljive za vse vpletene. To
se nanaša tako na svetovno, državno, občinsko,
vaško kot tudi družinsko skupnost.
Mojca Korošec
15

ZANIMIVOSTI

ŠTORSKI OBČAN

K M E T U J M O S K U PA J

ŠTORSKI OBČAN

Čebelarjeva opravila poleti
V

maju je paša v polnem razcvetu. Panji so polni mladih čebel in
zanje zmanjkuje prostora in dela. Čebelarji smo v tem času precej več v čebelnjaku, kot smo morali biti do sedaj. Skrbno moramo
spremljati razvoj čebel v panju. Če ne bomo s premeščanjem satov
z zalego in hrano naredili čebelam dovolj prostora, bomo namesto
medu lovili roje po bližnjih drevesih.
Hitro se zgodi, da postanejo matica in njene spremljevalke utesnjene
in omejene z gibanjem. Pri procesu rojenja, ki traja skupaj tri tedne,
čebele delavke spodbudijo svojo matico, da zaleže jajčeca v posebne,
za to pripravljene in preparirane celice. Te posebne celice se po obliki razlikujejo od običajnih celic, v katerih odraščajo delavke in troti.
Namesto šesterokotnih celic, vgrajenih v satovje, so celice za matice
okrogle, po dolgem potegnjene in visijo na robu satovja z odprtino
navzdol.
Čebele krmilke hranijo bodoče matice izključno in obilno s krmno tekočino, matičnim mlečkom. Po šestnajstih dneh se mlade matice izležejo. Čebele manj krmijo staro matico in jo s tem prisilijo, da zmanjšuje zaleganje. Postaja vedno bolj vitka, zato lahko zleti z rojem. Na
dan rojenja se čebele, ki bodo skupaj s staro matico zapustile panj,
najprej napijejo vode, ki jim služi kot rezerva, dokler si ne najdejo
novega domovanja. Ko iz panja izleti več kot polovica čebel, izleti
tudi matica. Roj, ki se najpogosteje dvigne med 10. in 14. uro, leti za
matico, ki se navadno usede na vejo bližnjega drevesa. Čebele sedajo
druga na drugo, da se izoblikuje »grozd«.
Posebno opravilo je ogrebanje roja. Običajno ga opravimo tako, da
pod roj postavimo ogrebalnik in nato močno udarimo po veji, na kateri sedi. Roj pade v ogrebalnik, vendar obstaja možnost, da gredo
čebele iz ogrebalnika nazaj na drevo, če pozabijo na matico. Težje
dostopno mesto lahko ogrebemo tako, da damo v ogrebalnik sat z
mlado zalego, ki privablja roječe čebele. Ko se čebele v ogrebalniku

obrnejo z glavo v smeri njegovega dna, pomeni, da je matica že
v ogrebalniku. Kmalu bodo šle za
njo še preostale čebele. Tako pridobljen roj je zelo delaven in lahko
zgradi veliko lepega satja, če najde
pašo ali pa če ga krmimo.
Večina čebelarjev se skuša z raznimi metodami izogniti rojenju, kajti
družine, ki se rojijo, ne naberejo
toliko medu kot tiste, ki se ne.
V juniju in juliju pride čas za naše
najljubše opravilo, ki ga čakamo
vse leto. Pravi užitek je videti zadovoljnega čebelarja, ki iz panja
povleče poln sat in iz njega potoči
med. To je največje plačilo za naš Rojenje je naravno razmnožeceloletni trud. Vendar tudi to opra- vanje čebeljih družin.
vilo zahteva nekaj znanja in orodja
(obleko, rokavice, dleto, omelo, vedro s čisto vodo, kadilnik, stolico,
posodo za satje, ometalnik, cedilo za precejanje medu, vilice, nož,
posode za med ter posodo za odkrivanje satja). Preden se lotimo točenja medu, je potrebno vse pripomočke dobro očistiti. Med se lahko
toči takrat, ko v satu dovolj dozori. Točimo v toplem prostoru, da med
lažje izteče iz satja. Najprej odpremo eno stran satja, ga delno iztočimo, nato pa odpremo še drugo stran in ga iztočimo v celoti. S tem
preprečimo lomljenje satja.
Po končanem točenju, pri nas je to nekje konec julija oziroma v začetku avgusta, se že pričnejo priprave na zimovanje, kar pa bo tema za
našega naslednjega Občana.
Leopold Bukovšek
Foto: Valentin Bukovšek

Satovje
16

OKTOBER 2013

ZGODILO SE JE

ŠTORSKI OBČAN

O štafeti in
prostovoljnem delu
V

odboru za časopis občine Štore, ki mu
ne gre oporekati delavnosti, »migam«
podpisani zdaj že skoraj 19 let, torej vse od
začetka naše občine. Sedemčlanski sestav
organa je v vsakem mandatu imenovan od
občinskega Sveta, njegovi člani pa zastopajo
vse politične stranke v naši lokalni skupnosti.
Člani se razumemo med seboj in ustvarjamo
časopis, čigar vsebina je enim občanom všečna, drugim spet ne.
Maja letos smo pripravljali novo številko
»Občana«, ki je potem izšla sredi junija, po
občinskem prazniku. Hkrati z njo pa članek
vnetega dopisnika Srečka Križanca, ki se v
njem »poigrava« z nekaterimi zgodovinskimi
datumi, predvsem tistimi, ki zadevajo zgodovino štorskega življenja, kar je hvale vredno.
V članku omenja datum, ko je prvič in zadnjič
šla skozi Štore Titova štafeta – 15. maja 1963.
Seveda Srečko ne pove, kdo so bili akterji te
edine štafete. To smo odborniki tudi ugibali,
pa sem se javil, da sem to bil jaz, oblečen v
plavžarja, asistiral mi je Vlado Š. in nekaj deklet iz železarne. Na avtobusni postaji smo
sprejeli šentjursko štafeto, na slavnostno
okrašenem odru sem povedal govor in potem
oddal palico osnovnošolski deklici, ki jo je ponesla do meje s Teharjem, od tam dalje so jo
ponesli teharski gasilci. TITU v Beogradu jo je
predala moja sošolka Stanka Gorišek (pozneje Kovačič).
Tudi to je zgodovina, ob kateri se dandanes
politično sovražen Slovenec namrdne. Zato
sem kolegom v odboru, ko so me odkritosrčno animirali, naj o tem pišem, odgovoril, da
si bom s tem nakopal še kakšnega sovražnika, saj že zdaj veljam za »rdečega« občana!
Prav zaradi tega dejstva tudi nikoli nisem
nikomur razlagal, da sem bil brigadir na dolenjski avtocesti (1957), na cesti bratstva in
enotnosti Paračin–Niš (1958) in v Črni gori
Bijelo Polje–Kolašin (1962). Bil sem brigadir
OKTOBER 2013

s krampom, komandir in komandant. Iz vsake
od teh akcij s po eno udarniško značko. Sicer
pa smo štorski mladinci obvezno – prostovoljno delali v šestdesetih in sedemdesetih
letih in pomagali kraju dati sodoben infrastrukturni obraz. Na MIŠ je bila norma za
vsakega dijaka pri delu na štorskem štadionu
350 ur, vodili smo javni grafikon in ker sem
načeloval mladinski organizaciji, sem seveda
moral biti zgled – opravil sem 500 ur fizičnega dela. Potem smo v letih 57−58 taborili v
šotorih pri Lovskem domu in delali cesto Štore–Svetina po cel mesec. Vodil nas je inženir
Rujek, ki je cesto kar sproti trasiral. Pozneje je
bilo še veliko dela na periferiji Štor, nam mladim ni bilo nikoli dolgčas in kljub zavzetosti z

JOK, oblečen v planšarja, čaka na sprejem
štafete v Štorah.

neprestanimi akcijami smo bili zdrava in vesela mladina. Če vse to premislim, me pa res
ni treba biti sram, da sem bil akter dogodka
edine Titove štafete skozi Štore – ne fetišiziram tistega časa, ga pa ohranjam v lepem
spominu.
Jože Kragelj − JOK

Najboljši pri županu

Ž

upan občine Štore Miran Jurkošek je v
prostorih občine Štore sredi junija gostil
devetošolce, ki so v šolskem letu 2012/2013
dosegli najboljši učni rezultat in si tako priborili odličen uspeh. Seveda jim je tudi v
prihodnje zaželel čim več takšnih uspehov.

Tako so Mateja Kužner Čelešnik, Nikodin Sedlarevič, Aljaž Šumej, Primož Vogrinc, Žarko
Dobrijević, Katja Jernejšek, Miha Koren, Lejla Veladžić in Žiga Volavšek uspešno končali
osnovno šolo v Štorah in zdaj že hitijo novim
izzivom naproti.
Nena Kopinšek
17

ZGODILO SE JE

ŠTORSKI OBČAN

Priznanje, ki nekaj šteje
V svojem življenju se nisem praktično nikoli posebej pehal za javna
priznanja, različna odlikovanja, plakete, pa diplome. Vse je prišlo
tako spontano, nevsiljivo, skoraj potihoma. V letih, ki se vztrajno seštevajo, pa se jih kljub vsemu nabere kar lepo število. Vsa priznanja
so izjemne vrednosti in vredna globokega spoštovanja. V njih je del
tebe, ogromno tvoje energije in ogromno porabljenega časa, ki se ga
ne da ovrednotiti. Nekateri tvojega dela ne poznajo, nekateri ga celo
ne razumejo, veliko pa se jih iz tebe na žalost tudi preprosto norčuje
ali kako drugače dojema tvoje delo. Prepričan sem, da bodo bralci
razumeli, da imam v mislih prostovoljno delo oziroma delo v društvenih dejavnostih. Tega ni nikoli dovolj in ga nikoli ne zmanjka.
Na kratko in kar najbolj skromno bom opisal le del te moje poti prostovoljstva. Osredotočil se bom na zadnja leta. Obdaja me občutek,
da brez tega ne gre več in je del mojega življenja. Prostovoljno delo,
ki ne pozna delovnega časa, nobenih privilegijev in nobenih plačil,
se v človeku zakorenini do te mere, da brez njega preprosto ne moraš več živeti. Kljub kritiziranju nekaterih članov, da bi bilo potrebno
postoriti to in ono, da o pomanjkanju finančnih sredstev niti ne govorim. In opozarjanje nekaterih državnih ustanov, da smo kazensko
odgovorni, da moramo vse voditi transparentno ... In mi prostovoljci
to ponižno prenašamo, brez plačil in brez privilegijev. Ker smo tako

vzgojeni, ker smo človeški in predvsem pošteni. Mi se ne pehamo za
denarjem, za volilne glasove in ne delimo se na naše in na vaše ter
leve in desne. Mi smo prostovoljci, to šteje.
Na predlog Zveze veteranov vojne za Slovenijo sem sodeloval v natečaju Prostovoljec leta 2012 in na Brdu pri Kranju dobil tudi to visoko priznanje. Tisti, ki so me predlagali, poznajo moje delovanje v
veteranski organizaciji in v drugih društvih, ki jih je kar nekaj in kjer
sem po svojih najboljših močeh poskušal vedno delovati na najboljši
možni način. Tako sem med drugim tudi vedno izpostavil ime kraja, iz
katerega izhajam in ga promoviral v najlepši luči, tudi z izdajo svojih
knjig. V njih sem svoj rojstni kraj Štore predstavil tako, kot si zasluži. Ob različnih akcijah vedno primaknem kakšen evro tistim, ki so
pomoči najbolj potrebni. Skupaj s hčerko Nino sva finančno podprla
tudi dve dekleti iz Ugande, da sta se izšolali. In nazadnje, kar mi ostaja nekako na dolgu. Brez iskrenega razumevanja svojih domačih in izjemnega sodelovanja članov in članic društev, ki jih trenutno vodim,
vseh teh priznanj ne bi bilo. Veselje in zahvalo za priznanje delim z
njimi. Hvala vam. Ponosen sem na svojo prehojeno pot in na tiste,
ki znajo to pot spoštovati. Naj jim bo namenjen moj globok poklon.
Srečko Križanec,
predsednik veteranov občine Štore

Ob prazniku krajevne skupnosti in
njenem delovanju
K

rajevna skupnost praznuje svoj praznik
29. avgusta, ko se spominjamo odprtja
šole leta 1875 in prihoda prvega učitelja Janeza Rupnika na Svetino. Bil je doma iz Šmarij
pri Jelšah. Letos smo v skupni praznični dan,
ki je bil v soboto, 7. septembra, prvič združili
praznovanje krajevne skupnosti z zaključkom
pohoda po Anzekovih poteh in drugim srečanjem pihalnih godb iz občin Laško, Šentjur in
Štore. To so godbe, s katerimi je bil povezan
domačin, ljudski godec Ivan Ulaga, znan pod
imenom Vrhovski Anzek. Godbeniki so se v
velikem številu udeležili najprej sv. maše v
Marijini cerkvi, nato pa združili pihalne moči
18

in razveseljevali udeležence prireditve s starimi in tudi novimi skladbami. Posebno pozornost so namenili gostu iz Nemčije, Kasparju
Braudnerju, ki jim je podaril note za koračnico Tolcer Schucenmarsch.
Veseli smo, ker se pohod po Anzekovih poteh
ohranja in krepi. Poleg društva Možnar, ki
je glavni organizator pohoda, nam pri tem,
poleg prvih pobudnikov, družine Sikovšek iz
Ojstrega, pri organizaciji in izvedbi pomagajo
še občina Štore, občina Laško, krajevna skupnost Svetina in kulturno društvo Godba na
pihala Svetina.
O pomenu praznika krajevne skupnosti sta

zbranim spregovorila predsednik KS Leopold
Vrbovšek in župan občine Štore Miran Jurkošek, pohodnike pa je pozdravil tudi župan
Laškega Franc Zdolšek.
Krajevna skupnost Svetina je edina KS v občini
Štore, ima 455 krajanov. Na področju krajevne skupnosti je nekaj bolj ali manj strnjenih
naselij, kot so Javornik, Svetli Dol in Kanjuce.
Središče je v vasi Svetina, kjer je tudi sedež
krajevne skupnosti. V vasi stojita znamenita
gotska cerkev Marije Snežne in pred kratkim
obnovljena cerkev sv. Križa. Vas je znana tudi
po starih lipah. Na lepo urejenem krajevnem
pokopališču je grob popotnice Alme Karlin.
OKTOBER 2013

Po krajevni skupnosti je urejenih več pohodnih poti, ki so obiskane vse leto. Hotel Almin
dom, ki je nad vasjo, pa je žal že nekaj časa
zaprt. Asfaltirano cesto iz Štor preko Svetine
do Laškega imajo radi tudi kolesarji. Od spomenika padlim borcem NOV pelje cesta tudi
do Lovskega doma in do naselja vikendov
Romanca.
Krajevno skupnost predstavlja osemčlanski
svet krajevne skupnosti, iz vsakega naselja po
dva člana. Svet vodi predsednik. Redno se sestajamo na sejah in dobro sodelujemo z vodstvom občine Štore. Ukvarjamo se predvsem
s komunalno problematiko, sodelujemo pri
organizaciji raznih prireditev, ki potekajo na
Svetini, ter rešujemo razne probleme v sodelovanju z lovskim društvom in drugimi. V
kraju deluje prostovoljno gasilsko društvo in
krajevni Rdeči križ. Kulturno društvo Godba
na pihala, brez katerega ni nobenega krajevnega in cerkvenega praznika, pa se odziva
povabilom za nastop tudi iz drugih krajev.
Kljub težkim časom se vsako leto v okviru
občine izpelje tudi kakšna posodobitev v
krajevni skupnosti Svetina. Tako je letos občina Štore asfaltirala odsek krajevne ceste v
spodnjem Svetlem Dolu v dolžini 900 m, pre-

OKTOBER 2013

ZGODILO SE JE

ŠTORSKI OBČAN

plastila pa je tudi najnujnejše dele krajevne
ceste v Kanjuce in v zgornji Svetli Dol. V celoti
so bili obnovljeni tudi nekateri deli krajevnih
makadamskih cest.
Imamo pa tudi nekaj težav. Največjo vidimo
v zaprtih objektih v vasi Svetina. Najprej je tu
bivša podružnična šola. Zaprli smo jo, ker se
večina mlajših staršev vozi na delo v dolino,
predšolske otroke vozijo že v vrtec v Štore.
Posodobljena šola v Štorah nudi šolarjem
boljše pogoje za pouk. Navsezadnje razdalja
7 km v današnjem času res ne predstavlja posebnih težav za avtobusni ali osebni promet.
Stavbi bivše šole je potrebno poiskati novo
namembnost.
Drugi problem predstavlja stavba v tistem
delu, kjer je bila prej trgovina. V delu stavbe še vedno obratuje bistro. Tudi prostorom
bivše trgovine bi bilo potrebno najti drug
namen. Lastnik zaprte trgovine objekta ne
vzdržuje in zato vse bolj kvari podobo vasi.
Omenil bi še, da državna cesta Štore − Svetina − Laško na nekaterih odsekih kaže zelo
slabo stanje. Za toliko lukenj v asfaltu pač
ni več dovolj samo občasno krpanje. Skrajni
čas je, da se nekateri najbolj kritični odseki v
celoti preplastijo. Skrbi nas tudi, kako bomo

zadostili zakonu, ki v letu 2017 zahteva ureditev kanalizacij.
Občani Štor in krajani Svetine smo tudi zelo
zadovoljni z delom občinske komunalne službe, ki v okviru svojih možnosti vzorno skrbi
za urejenost naselij. Poleg požrtvovalnih delavcev komunalne službe se mora tudi vsak
krajan zavedati, kako pomembno je urejeno
in čisto okolje in storiti vse, kar je potrebno,
da bodo naši kraji vzor urejenosti. Pohvalil bi
rad tudi organizacijo zimske službe, kar je za
težje zimske razmere v naših hribovitih področjih zelo pomembno.
Krajani Svetine smo tudi uporabniki novejših
pridobitev v kraju Štore. Mislim na nadvoz,
novo trgovino, nov vrtec, pa tudi na prireditve
v kulturnem domu in na vse druge ustanove,
ki jih prav tako koristimo. Poudariti želim še
to, da krajevna skupnost Svetina podpira občino Štore v njeni sedanji samostojnosti in z
zaskrbljenostjo spremlja pobude nekaterih
politikov o zmanjševanju števila občin.
Na koncu velja omeniti še to, da je k dobremu
vzdušju prispevala tudi ekipa, ki je pripravila
odličen golaž.
Hvala vsem in na svidenje v prihodnjem letu!
Leopold Vrbovšek
19

ZGODILO SE JE

ŠTORSKI OBČAN

Ultramaratonec Hilarij prikolesaril
tudi v občino Štore

U

ltramaratonec Radovan Skubic Hilarij je
v okviru svojega projekta »211 lipovih
listov za zeleno Slovenijo« obiskal vseh 211
slovenskih občin, med njimi tudi občino Štore.
Svoj podvig je pričel 23. julija 2013 v Cerknem, in sicer tam, kjer se mu je lansko leto
med kolesarjenjem pripetila nesreča in je
moral projekt po samo štirih dneh prekiniti.
Kolesarsko pot, dolgo približno 2.800 kilometrov, je zaključil 3. avgusta 2013 v Zagorju.
Radovan Skubic Hilarij je v letošnjem letu
praznoval svoj 60. rojstni dan. Je ljubiteljski
ultramaratonec, ki je nanizal že veliko zavidljivih podvigov. Med tekaškimi izstopajo
osvojeni vrhovi Mont Blanca, Matterhorna,
Monte Rosa in Škotskega višavja. Obkrožil je
slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana, pretekel pot od Bohinjskega
jezera do črnogorskega Črnega jezera ter od
GEOSS-a do grške gore Olimp. S kolesom se je
odpravil na 10.000 km dolgo pot na olimpijske igre v Peking itd.
Hilarij je ob postanku v Štorah županu Miranu
Jurkošku predal simbolno zeleno sporočilo Iz
srca Slovenije, s katerim je na poti opozarjal
na pomen povezovanja in varovanja okolja.
Eden od namenov poti je bila tudi promocija
kolesarskih poti Srca Slovenije za družinsko,
cestno in gorsko kolesarjenje. Poleg župana
so Hilarija sprejeli še člani ŠD Kovinar.
Lidija Buser
20

OKTOBER 2013

Požar na ŠKIMCU

še kar nekaj objektov v naši občini kazi njen
ugled. Očitno pa je pribežališče tudi marsikomu, ki se doma in v okolici ukvarja z nečednimi posli. Po fotografijah sodeč bi lahko rekli,
da gre za malenkosti, samo majhen objekt
ob delu zidu. K sreči neodgovorno ravnanje
nekoga v okolici ni pustilo hujših posledic,
glede na velikost objekta pa bi bile lahko tudi
drugačne.
Slišali so klic NA POMOČ in prišli. HVALA!
Emil Kačičnik

Č

lovek bi ob zavijanju siren, opazovanju
mimovozečih gasilskih vozil in lokaciji dima najprej pomislil na nedolžno vajo,
kot so bi le tiste NNNP iz preteklih časov, ko
smo morali biti ljudje vedno pripravljeni na
nekaj, karkoli bi se že lahko zgodilo. Zdi se
mi, da je »res davno tega«. No, k sreči so na
vse, predvsem pa na požare, še vedno in zelo
dobro pripravljeni gasilci, kar so dokazali tudi
tega dne, ko je nekdo podtaknil ogenj v stavbi bivšega ŠKIMC-a. Morda je naključje, da je
ravno tam zagorelo, vsekakor pa informacije
občanov, ki so krožile med pogovori tega dne
po požaru, nakazujejo na to, da se za šolo

marsikaj dogaja. Kljub opozarjanju se v smeri
varnosti občanov ni naredilo nič. Dejstvo, da
je zapuščeni objekt idealno zatočišče različnim osebkom, pa je nesporno. Obiskovanje
objekta se kaže že na zunanjosti, ki tako kot

SONČEK SE BO OHLAJAL S KLIMO
Oskrbovanci enote Sonček v Štorah so pripravili dan odprtih vrat in z zadovoljstvom pokazali novo pridobitev za svojo enoto. V devetih prostorih so namreč dobili klimo, ki so
jo nujno potrebovali. Več let so skupaj z občani zbirali odpadni papir in zamaške ter si
tako priskrbeli nekaj evrov. Razliko so dobili iz donacij. Po slavnostnem govoru in močnem
aplavzu prisotnih je sledilo druženje in zaigral je harmonikar. Želimo jim prijetno bivanje.
Verica Štante

OKTOBER 2013

21

ZGODILO SE JE

ŠTORSKI OBČAN

O DELU DRUŠTEV

ŠTORSKI OBČAN

Poletno dogajanje
v ŠKD Straža
Š

portno-kulturno društvo Straža je bilo ustanovljeno v letu 2009
kot rezultat večletnega skupnega delovanja krajanov pri različnih
aktivnostih in druženjih. Društvo deluje že peto leto in vključuje več
kot 100 članov. Z ureditvijo športnega igrišča smo pridobili tudi težko
pričakovani osrednji prostor za skupna druženja krajanov, v letošnjem
letu pa smo ob igrišču dokončali tudi skupen objekt. Tako bo naše delovanje še lažje in vaško življenje še bolj kvalitetno. Uradna otvoritev
objekta bo v soboto, 12. oktobra 2013, ob 15. uri. Vsi že zdaj prijazno
vabljeni na otvoritev, ko bo v Straži spet zelo veselo!
V ŠKD Straža skrbimo za ohranjanje in spodbujanje športnega in

Starejši člani in članice so nam predstavili način žetve, ki je že skoraj
pozabljen.

22

V Straži smo prepričani, da stari običaji ne bodo pozabljeni, saj so
delo z zanimanjem opazovali tudi naši najmlajši.

kulturnega udejstvovanja v kraju. Organiziramo številne dogodke in
aktivnosti, nekatere so postale že tradicionalne.
Eden izmed najbolj zanimivih dogodkov je prikaz starih običajev in
kmečkih opravil. V lanskem letu smo organizirali žetev ajde na Krofličevi kmetiji, letos pa nadaljevali z žetvijo pšenice po starem običaju.
Dogodka na »Primoževi njivi pri Sonji« se je letos udeležilo približno
50 članov našega društva in nekaj obiskovalcev iz okolice. Sodelovanje mlajše generacije in otrok je bilo nadvse dobrodošlo (nikoli ne veš,
kdaj znanje prav pride). Vsekakor si vsi želimo, da bo nekaj znanja in
veselja ob opravljanju starih opravil ostalo v spominu tudi našim najmlajšim generacijam. Ob številnih rokah in dobri volji je delo hitro
minilo. Kot se za delo na kmetih spodobi, smo se na koncu še dobro okrepčali, tokrat z bogračem izpod rok naših vaških mojstrov in
s svežim domačim kruhom. Posladkali smo se s sladkimi dobrotami
naših gospodinj, tudi petja in plesa ni manjkalo. Društveni ansambel
je poskrbel, da je bilo v naši vasi veselo še dolgo po končanem delu ...
Petra Tratnjek, UO ŠKD Straža

OKTOBER 2013

Maksov pohod na Resevno
T

radicionalni poletni dogodek ŠKD Straža je tudi Maksov pohod
na Resevno −že četrto leto smo se 13. avgusta odpravili peš na
Resevno v spomin na našega člana – glasbenika in pohodnika Maksa
Mastnaka. 30 pohodnikov se je odpravilo z igrišča v Straži in kljub
nalivu, ki nas je ujel med potjo, dobre volje prispelo do planinskega
doma na Resevni. Na cilju so nas (kot se za Maksov pohod spodobi)
pričakali muzikantje, ki so ogreli premočene pohodnike. Po dobri malici smo se podali nazaj v dolino. Nasvidenje prihodnje leto!
Petra Tratnjek

Občinsko strelsko
tekmovanje

Zaplešimo polko,
šotiš, rašplo
P

S

trelsko društvo Kovinar Štore je organiziralo strelsko tekmovanje
z zračno puško. Tekmovanje je bilo izključno namenjeno prebivalcem občine Štore. Tekmovalo se je v štirih strelskih skupinah: pionirji
od 8 do14 let, mladinci od 14 do 18 let, seniorji od 18 do 50 let in
veterani nad 50 let.
Razpis tekmovanja je bil objavljen v Štorskem občanu. Za vsako starostno skupino so bile pripravljene po tri medalje. Tri starostne skupine so bile zastopane, za mladinsko ni bilo nikogar. Vsi prisotni so
bili pogoščeni, kar je naredilo veselo vzdušje do poznih večernih ur.
Naslednje leto bomo organizirali enako strelsko tekmovanje. Želimo,
da se ga naslednje leto udeleži še več občanov v vseh štirih navedenih
starostnih skupinah.
Vabljeni!
Vlado Bogdanović, predsednik SDK-Š
OKTOBER 2013

oznavalec ljudskega izročila bo
ugotovil, da gre za
plese, ki so jih plesali naši predniki.
V folklorni skupini
Kompole se trudimo
ohranjati to izročilo.
Trenutno se s poustvarjanjem in odrsko
predstavitvijo trudita dve skupini, otroška in mladinska. Vaje imamo
vsak petek, kjer najprej Nataša poučuje otroke prve in druge triade
osnovne šole. Za njimi pa imajo vaje starejši osnovnošolci in mladinci
pod mentorskim vodstvom Dušana.
Svoj trud z nastopi pokažemo v domačem kraju, občini in bližnji okolici. Tako smo v tem letu pripravili samostojni nastop v Kompolah,
sodelovali smo na proslavi ob kulturnem prazniku, prazniku občine
Štore, sodelujemo pa tudi z drugimi društvi v naši občini.
Z druženjem na vajah in nastopi bomo nadaljevali tudi v tem šolskem
letu. Vsi, ki si želite druženja in vesele družbe ter spoznati kakšen
ljudski ples, ste prisrčno vabljeni ob petkih v osnovno šolo Kompole.
Današnji čas pa si težko predstavljamo brez elektronskih medijev in
dostopa do informacij preko njih. Če imate možnost, si oglejte našo
spletno stran (http://kud-fs-kompole.cu.cc/), kjer boste ulovili naš
mladostni utrip.
Dušan Volavšek
23

O DELU DRUŠTEV

ŠTORSKI OBČAN

O DELU DRUŠTEV

ŠTORSKI OBČAN

Poslanstvo planinstva
G

ore so izjemen naravni ekosistem in so življenjski prostor rastlin,
živali in ljudi. Podoba gora je kot kraljestvo neomejene svobode.
Planinstvo je v Sloveniji postalo vrednota, torej nekaj, kar tudi tisti,
ki ne hodijo v gore, cenijo in upoštevajo. Priznavajo mu kakovostno
vsebino, ki obsega odgovorno skrb za lastno varnost, krepitev zdravja, spoznavanje gorske narave, pa tudi druženje, veselje, užitek in
zadovoljstvo. Planinstvo je lahko način življenja. Predvsem gre za
gibanje, sestavljeno iz hoje in plezanja, ki je enako učinkovito kot tek,
kolesarjenje, plavanje, igre z žogo, le da za isti učinek porabimo nekaj
več časa. Vpliv hoje v gore dobro deluje na organizem: krepi mišice,
okostje, sklepe, srce, ožilje, dihala, kri, centralni živčni sistem ... V primerjavi z drugimi športi ima hoja v gore (zlasti po lahkih planinskih
poteh) nekatere pomembne prednosti:
- z njo se je mogoče ukvarjati skoraj povsod in vse leto;
- hodiš lahko sam ali v (organizirani) skupini;
- je med najcenejšimi športnimi dejavnosti na prostem;
- na voljo so številne urejene in vzdrževane planinske poti različnih
zahtevnosti;
- izbiramo lahko med različnimi oblikami dejavnosti – izleti, pohodi, turami, turno smuko, plezanjem;
- na voljo nam je v vseh življenjskih obdobjih (od otroštva do visoke
starosti) in je primerna družinska dejavnost;
- za hojo ni nikoli prepozno – začeti je mogoče v katerem koli življenjskem obdobju;
- hodijo lahko tudi tisti, ki se nikoli niso ukvarjali s športom;
- planinstvo spravi v gibanje vsakogar – tega za večino drugih
športov ni mogoče vedno trditi.
S planinstvom se ukvarjamo v prostem času, najpogosteje ob koncu
tedna. Za ohranjanje kondicije je pomembna tudi redna vsakodnevna

24

vadba, s katero se pripravljamo za napore v gorah. Pri tem razvijamo
in ohranjamo splošno vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje in koordinacijo gibanja.
V gore je lepo hoditi s svojimi starši, saj takrat oboji premagujemo
enake napore, imamo čas za sproščen pogovor, igro in utrjevanje vezi.
Svet gora ni zanimiv samo za odrasle planince in planinke, ampak
tudi za najmlajše. Če upoštevamo vodilo »od majhnega k velikemu«,
bomo - ob kobacanju in prvih korakih - spoznali skrivnosti travnikov
in logov, ki nas bodo v vrtčevskem obdobju popeljali na bližnje griče,
v šolskem obdobju obiskali prenekatero planino in čisto prave planinske koče, nato pa prerasli prve planinske čevlje, spoznali spoštljiva
prepadna severna ostenja in se povzpeli na prvega izmed več kot
dvesto slovenskih dvatisočakov.
Gore bodo postajale vedno višje, planinske koče nas bodo tudi čez noč
vzele pod streho. Takrat bomo odrasli spremljevalci veseli in zadovoljni, da smo otrokom in mladostnikom dali največ − ljubezen do gora,
veselje in zadovoljstvo.
»Videl boš, kar drugi ne vidijo. Slišal boš, kar drugi ne slišijo.
Čutil boš, kar drugi ne čutijo. Iskal boš, kar ni bilo nikoli
izgubljeno. Lovil boš, kar ni nikoli ušlo.«
Joža Vršnik – Robanov
Betka Jelen,
planinska vodnica, planinsko društvo Železar Štore
Foto: Marija in Boris Štupar
Vir: http://www.gore-ljudje.net

OKTOBER 2013

O DELU DRUŠTEV

ŠTORSKI OBČAN

Tura na Mrzlo goro
M

rzlo Goro smo že nekajkrat hoteli dati v
program našega društva, pa zaradi zahtevnosti ture tega nismo storili.
Tura na Mrzlo Goro ni odvisna samo od vremenskih razmer, pač pa od izredne psihofizične pripravljenosti in zelo dobre kondicije
gornika (strah, vrtoglavica, oklevanje tu ne
pridejo v upoštev).
Člani našega društva, sekcija pohodniki, smo
se naše ture lotili z vsem spoštovanjem in z
veliko previdnostjo. Naš načrtovalec tur Rajko je preveril vse potrebno okoli vremenskih
razmer in situacije razmer na naši poti. In ker
se je vse poklopilo, smo se v nedeljo, 15. 9.
2013, podali na našo turo. Iz Štor smo krenili
proti Mozirju in nadaljevali z našo vožnjo do
pod vznožja slapa Rinka (930m). Tu smo ob
7,40 uri začeli z našim vzponom. V slabi uri
smo prišli do koče v gradnji alpinistov Matice
iz Celja.
Nadaljevali smo pot proti Kamniškemu sedlu,
Krajnski koči na Ledinah, Češki koči in Savinjskemu sedlu. Prečili melišče pod štajersko
Rinko, se povzpeli po travnatih pobočjih do
razpotja levo Križ, Savinjsko sedlo, desno
Mrzla Gora. Tu smo malicali in občudovali lepote narave, iz sten nad Turskim žlebom pa
je odzvanjalo zabijanje klinov plezajočih alpi-

OKTOBER 2013

nistov. Vzpenjali smo se po poti čez redko ruševje, prečili preklane plošče (tu smo si nadeli
čelade) in grape in po dveh urah hoje prišli
pod steno. Pot je na začetku varovana s klini in jeklenico, nadaljevanje poti pa je prosto
plezanje. Po nezavarovanem pristopu smo
priplezali na vrh stene, ki je v obliki »piramide« - tu dobiš občutek, da si že osvojil vrh oziroma da si že na cilju, pa temu ni tako. Prečili
smo naravno poličko širine 60 cm in dolžine
dva metra brez varoval (vrtoglavica odpade).
Od tu naprej se pot obrne v levo po zelo strmi

steni naravnost navzgor. Prišli smo na greben,
ki je prav tako zelo izpostavljen(nevarnost
sunkov vetra), zavili desno in po dobrih 30
minutah prostega plezanja osvojili naš vrh.
Za vzpon smo potrebovali vse skupaj 3 ure in
pol. Vremenske razmere so bile menjajoče enkrat sonce, megla in močan veter. Na vrhu
gore smo bili sami in občutkov ob osvojitvi
tako zahtevne gore se ne da opisati.
Razgled na okoliške gore − Ojstrico, Planjavo,
Križ, Rinke, Jezerski vrh, Babo − je bil na trenutke čudovit, saj so se sončni žarki mešali z
meglo. Lahko bi rekel na trenutke mistično.
Z izredno previdnostjo smo se po isti poti spustili z gore. Na Okrešlju smo se malo odpočili
in se nato veselo podali v dolino. Z veseljem
in dobrimi občutki in seveda z vsem spoštovanjem do osvojene Gore (z veliko začetnico)
smo zaključili našo turo, katero smo opravili
v 7 urah.
Tura na Mrzlo Goro v Savinjskih Alpah je ena
najtežjih tur pri nas in osvojitev njenega vrha
nam bo ostal v nepozabnem spominu.
Goro smo osvojili: Rajko Grosek, Stane Lešek,
Peter Doberšek, Nevenka Korene, Betka in
Valter Jelen.
Valter Jelen
Predsednik in planinski vodnik planinskega
društva Železar Štore
25

O DELU DRUŠTEV

ŠTORSKI OBČAN

Uradna otvoritev prostorov krajevne
organizacije RK Štore

V

okviru občinskega praznika je bila junija uradna otvoritev prostorov KORK Štore.
V novembru 2012 smo dobili od občine v najem dva prostora, ki pa
sta bila potrebna temeljite obnove. Pol leta smo se trudili, da smo
prostore preuredili tako, da sedaj služijo svojemu namenu. Imamo
prostor za skladiščenje še uporabnih oblačil in prostor za delitev prehrambnih paketov ter za urejanje dokumentacije. Vodi se evidenca o
izdanih paketih in o izdanih še uporabnih stvareh. Iz stare drvarnice
smo preuredili prostor za shranjevanje velikih kosovnih še uporabnih
predmetov.
Da so bili prostori potrebni, je pokazala statistika, saj smo v pol leta

razdelili 3 tone hrane, ogromno oblačil in drugih uporabnih stvari.
Kot veste, smo za prvo obletnico obstoja organizirali dobrodelni koncert, ki bo postal
tradicionalen, saj so priprave
za koncert v januarju 2014 že
stekle. Sredstva, pridobljena s koncertom, so bila namenjena za prehrambne izdelke socialno
šibkim krajanom, del sredstev pa smo namenili za nakup učbenikov
šoloobveznih otrok v Štorah. In tako bo tudi v prihodnje.
Na otvoritvi so se nam pridružili predsednica dela KORK-ov v območnem združenju Celje, Marija Kavčič, sekretar RKS-OZ Celje Igor Poljanšek, župan občine Štore Miran Jurkošek, veliko podpornih članov in
ansambel Rudija Močnika.
S prijetnim druženjem smo potrdili naš velik dosežek, ki bo v pomoč
ljudem v stiski.
Iščemo pa tudi prostovoljko, ki bi bila v času uradnih ur pripravljena
pomagati pri sortiranju in urejanju stvari, ki jih darujejo dobri ljudje.
Oglasite se spodaj podpisanemu.
Stane Štefanec

Kulturna prireditev na konjeniškem
poligonu v Kompolah
smo se na vse tiste, ki jim je igralska umetnost bila včasih zelo blizu
in so hodili po odrskih deskah ter jih na prireditev posebej povabili.
V čudovitem ambientu v Gajski hosti je gostovalo amatersko gledališče iz Šentvida pri Grobelnem s komedijo Boter zmeda ali Micka
premisli si. Kljub neugodni vremenski prognozi je bil obisk zadovoljiv.
Odlično odigrana komedija nas je dobro nasmejala, med odmori pa
pozabavala glasbena skupina Veseli jahači.
Glede na odziv nam je uspelo popestriti večer vsem, ki so se nam v
Gajski hosti pridružili.
Konjeniško društvo prireja tradicionalno štorsko konjenico, ki bo prvo
e kar nekaj časa smo konjeniki načrtovali, da na oder povabimo nedeljo v oktobru z zaključnim blagoslovom ob 15. uri.
v goste amatersko gledališče. Tako smo letos, ko je naš kulturni Vabljeni!
Emil Bučar
dom v gradbeni sanaciji, prireditev pripravili na prostem. Spomnili

Ž
26

OKTOBER 2013

O DELU DRUŠTEV

ŠTORSKI OBČAN

Priznanje mladinkam PGD Prožinska
vas – bronasta plaketa GZ Celje
Š

pela Kolar, Tamara Štor in Urška Dobovišek so kljub svoji mladosti članice prostovoljnega gasilskega društva Prožinska vas že
deset let. Že kot šestletne so pričele prihajati
na vaje pionirjev, kjer so se najprej srečale z
vedrovko in vozli. Vso pionirsko dobo so bile
članice pionirske ekipe in že takrat so pričele z
osvajanjem pokalov.
Poleg praktičnega usposabljanja pa so se
vedno rade udeležile tudi priprav na kviz,
kjer se pridobiva teoretično znanje. Redno se
udeležujejo tudi vseh taborov, ki jih organizira društvo ali gasilska zveza Celje, kjer so si
pridobile znanja iz različnih gasilskih veščin,
gasilskih značk, letos pa tudi za čin mladinec.
Vseskozi se v društvu aktivno vključujejo tudi
v druge aktivnosti, ki jih organizira mladinska
komisija, kot so nastopi ob raznih prireditvah,
delavnice, vedno pa so pripravljene priskočiti
na pomoč tudi drugim ekipam.

Njihovi uspehi pa so se z vstopom v mladinske vrste iz leta v leto le stopnjevali. Tekmovanja, kot sta kviz in orientacija, so jim pisana
na kožo, saj so to tekmovanja trojk. Letošnje
državne podprvakinje v gasilski orientaciji
v kategoriji mladink niso postale naključno,
ampak je to sad truda in učenja vseh deset
let, še posebej zadnjih nekaj let. Že lani jim je
zmanjkal le kanček sreče, ko so bile na državnem v orientaciji pete, letos pa so si še zadnjič
kot mladinke želele dokazati, da zmorejo še
več in da si zaslužijo pokal.
V prihodnjih letih bodo s svojo predanostjo
krojile še marsikateri rezultatski vrh v kategoriji pripravnic, ne samo v zvezi in regiji,
ampak tudi na nivoju države še niso rekle zadnje besede.
Špela, Tamara in Urška so tudi gonilna sila in
glavne motivatorke mladinske ekipe, letos v
mladinski mokri vaji z hidrantom. Njihova

energija, zavzetost in predanost pa se prenaša tudi na gasilsko mladino v PGD Prožinska
vas, kar je, sodobno rečeno, dodana vrednost
njihovega dela. Marsikateremu pionirčku in
mladincu so vzor.
Njihova prizadevnost in njihova pozitivna
energija pa je velika vzpodbuda tudi članom
in vodstvu prožinskih gasilcev.
Da pa je njihov uspeh še večji, dokazuje dejstvo, da so zelo uspešne tudi v šoli, kljub času
in energiji, ki ju puščajo v gasilskem udejstvovanju.
Zaradi vsega tega so Špela, Tamara in Urška
letošnje dobitnice bronaste plakete GZ Celje,
ki jim je bila podeljena na slovesnosti ob dnevu gasilca v Narodnem domu v Celju v soboto,
28. 9. 2013. Priznanje so prejele iz rok predsednika GZ Celje Vinka Sentočnika in predsednika gasilske zveze Slovenije Jošta Jakšeta.
Kljub Špelini, Tamarini in Urškini prizadevnosti in entuziazmu bi verjetno ostale v povprečju, če ne bi bilo njihove mentorice.
Damjana Žnidar je članica PGD Prožinska vas
že od leta 1986. V času od pionirskih vrst do
danes se je vseskozi usposabljala. Med drugimi je opravila tečaj vodje enot, kar ji daje čin
gasilski častnik, poleg tega pa je postala tudi
mentorica mladine, pa tudi sodnica gasilsko-športnih disciplin. Pridobljeno strokovno
gasilsko znanje ter njen čut ter razumevanje
za otroke in mladino, njena praktičnost, pravičnost, natančnost in učinkovitost so pika na
i zagnanosti in trudu, ki ga v urjenje vlagajo
Špela, Tamara in Urška. Zaradi svojih uspehov
ji punce zaupajo ter jo spoštujejo.
Damjana je prav tako prejela bronasto plaketo GZ Celje.

Valter Popovič
OKTOBER 2013

27

SREBRNE NITI

ŠTORSKI OBČAN

Zlata poroka na Pečovju
Mladost so pesem sanje in ljubezen,
sreča vsak dan daje lahek ji korak,
a hitro pride dan, ko temen oblak zakrije sonca žar.
Tako zori mladost,ko se razvije v zrelost
in preudarnost zamenja sanje za realnost.
Ko juliji krasili mnoga so poletja
in doživela sta veliko mrzlih zim,
se vajina usoda je prepletla z rastjo pomladnih dni.

Sobota, 27. julija 1963 je bila deževen dan, vendar v srcih naših dragih
sosedov je sijalo sonce, prepletala se je sreča z ljubeznijo in izžarevala
iskrenost. To je bil dan, ko sta se poročila Milica in Branko Ožek. Pravijo, da če dežuje, dež prinaša srečo. Res je!
Lep sončen dan, sobota, 27. julija 2013, zlata poroka. Srečna, zdrava,
polna življenja in pričakovanja. Vedno skupaj – 50 let delita dobro in
slabo, sta vzor, kako se doživi vse to.
Življenje ni lahko, trdo delo in volja sta pripomogla k izgradnji hiške

na Pečovju. Ta hiška je vaš dom! Dom, kjer se radi ustavimo sosedje,
prijatelji, znanci, še posebej pa vajina družina. Sin Joži sedaj skrbi za
vaju in presrečni ste, ko vaš dom napolni smeh vajinih dveh vnukinj in
vnuka. Naj tako ostane še naprej.
Bodita srečna
in tista iskrica ljubezni v vajinih očeh
naj žari v sončnih in oblačnih dneh.
Leonida Cmok

Starejši za starejše
J

esen je čas, ko se pripravljamo na hladne zimske dni. Veliko nas je
takšnih, ki moramo poskrbeti za kurjavo, da bomo zimske dni na
toplem. Zagotovo pa so med nami tudi starejši krajani, ki to leto zaradi bolezni ali zaradi finančne stiske tega ne bodo zmogli. Preko prostovoljcev sporočite imena takšnih ljudi in poskušali bomo pomagati.
V teh težkih časih nam je v tolažbo, da so med nami še dobri ljudje,
ki želijo pomagati. Dober zgled nam je lahko Mercator v Celju, saj so
organizirali zbiranje hrane za socialno šibke Celjane. Odziv je bil presenetljiv in če bo potreba, bomo tudi v Štorah sledili takšni akciji.
Obveščajte nas, mi pa se bomo trudili, da bomo starejšim in nemočnim ljudem pomagali.

Z grenkim priokusom pišem tele besede in če lahko razmišljam naglas, se mi zdi nedopustno, kaj so naredili odgovorni z našo državo.
Ali se vračamo v moja otroška leta, ko so na javnih mestih posedali
berači in prosili miloščine za preživetje?
Ne dovolimo, da se to ponovi in stopimo skupaj ter pomagajmo, da se
ne bodo ponovila leta, kakršna so bila že dolgo nazaj.
Naj še spomnim, da smo pri društvu upokojencev s pomočjo krajanov
uredili knjižnico za tiste starejše, ki radi kaj preberejo. Prostovoljci
knjige prinesejo na dom in potem tudi poskrbijo, da prebrane knjige
vrnejo.
Ivanka Tofant

28

OKTOBER 2013

SREBRNE NITI

ŠTORSKI OBČAN

Osemdesetletnica Ludvika Leljaka
Ludvik sicer kdaj pa kdaj potarna, da ga boli
zdaj to in ono, a se na ta račun tudi rad pošali,
da bolečina ne pomeni nič slabega. »Je ostra
učiteljica in krepi. Nauči in spomni te dvoje,
da si še vedno živ in zdrav. In pred sabo imaš
ves ta čas, ves ta dolg dan, ki se ti ponuja.
Kaj si dolžan še storiti in komu? Vzemi si čas
zase!«
Pa še kako res je. Da človek pride do tega
spoznanja, so potrebna častitljiva leta in izkušnje. Torej Ludvik, vzemite si čas in še na
mnoga leta.
Vlasta Prevolšek

D

vaindvajsetega avgusta je imelo rojstni dan kar 5551 Slovencev in
med slavljenci je bil tudi Ludvik Leljak. Svoj visoki jubilej je praznoval v krogu svojih najbližjih, sorodnikov in prijateljev. Obiskala pa sta ga
tudi predsednik društva upokojencev Mirko Vešligaj in župan občine Štore Miran Jurkošek, zato se obema za lepe želje in prejeta darila najlepše
zahvaljuje.
Ludvik je vse do danes ohranil mladostnost, saj je poleg družine in službe
bil vedno zelo aktiven. In marsikaj počne še danes: ribiči, gasilci, Rdeči
križ in krvodajalske akcije, stranka, upokojenci … Še posebej rad vsakomur ustreže. Nikoli mu ni težko kaj narediti, pa naj bo to peka zavitka ali
orehove potice, ki je odlična in se lahko kosa z marsikatero potico dobre
gospodinje. Z njo so se sorodniki in prijatelji sladkali tudi ob praznovanju
njegove osemdesetletnic«. Za druge je spekel tudi na tone čevapčičev in
kotletov. Tudi za dobrobit družbe je veliko naredil. Ludvik je bil pobudnik
številnih delovnih akcij v vasi, v krajevni skupnosti in kasneje tudi v občini. Med drugim se je zelo pogumno izkazal davnega leta 1972, ko je
v železarni Štore zaprl plin, ki je uhajal in bi zaradi njega lahko v zrak
šle cele Štore. Za to je dobil tudi priznanje takratnega glavnega direktorja železarne Štore, Tugomerja Voge, na katerem je zapisano: »Ludviku
Leljaku za nesebično požrtvovalnost v nevarnostih pri reševanju ljudi in
skupnega imetja.« Sicer pa ima Ludvik takih priznanj za prostovoljno delo
pri Rdečem križu in s tekmovanj, predvsem na področju gasilstva in ribištva, še veliko.
OKTOBER 2013

Župan na obisku pri Mariji Plank iz Kompol, ki je prav tako
praznovala 80 let.
29

DUHOVNE STRANI

ŠTORSKI OBČAN

Skozi poletje v
Teharski župniji
V

župniji Teharje smo v poletni čas vstopili z oratorijem, ki smo ga
animatorji skupaj z župnikom Miho Hermanom že četrto leto
pripravili za osnovnošolske otroke. V času od 9. do 12. julija smo se
vsak dan zbirali in sledili bogatemu programu pod geslom Bog je z
nami. Dan smo začenjali z molitvijo, petjem, bansi in dvigovanjem
oratorijske zastave. Vsak dan smo si z zanimanjem ogledali odlomek
iz Narnijske zgodbe Potovanje jutranje zarje in ob njem v katehezah
odkrivali vrednote, ki so nam lahko trdna opora in zanesljiv kažipot
na življenjskem potovanju. V delavnicah smo razvijali svojo ustvarjalnost in dane talente ter se preizkusili v raznovrstnih spretnostih.
Oratorijsko dogajanje so redno spremljale tudi igre, med njimi najbolj
zanimive in predvsem mokre – vodne igre. Letošnji oratorij so popestrili posebni gostje. Prvi dan so nas obiskali celjski skavti in popoldne
preživeli z nami. Pokazali so nam nekaj utrinkov skavtskega življenja,
npr. kako zakuriti taborni ogenj, postaviti bivak in se na preprost način zabavno igrati. Drugi dan nas je obiskal Darko Đurić, paraolimpijski plavalec in svetovni prvak. Navdušil nas je z življenjskim optimizmom, odprtostjo in s smešnimi prigodami iz svojega otroštva. Četudi
je od rojstva brez obeh nog in leve roke, je znal odkriti lepoto življenja
in dosega številne uspehe tako na državnem kot tudi svetovnem področju plavanja. V njem smo prepoznali lep zgled iznajdljivega, pogumnega in vztrajnega borca, ki zna neustrašno, predvsem pa z dobro
voljo premagovati življenjske ovire.

žino – tokrat skoraj 50-tih otrok in 14-ih animatorjev prostovoljcev.
Čeprav že malo utrujeni smo po sv. maši korajžno nadaljevali pot proti
Teharju, kjer so nas pričakali starši. V zaključku smo jim predstavili
nekaj oratorijskih utrinkov in se polni vtisov odpravili domov – hvaležni Bogu in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri oratoriju, zlasti skrbnim kuharicam, ki so vsak dan poskrbele za slastno kosilo, in staršem
za »sladko« podporo našemu oratorijskemu dogajanju.
V mladostni razigranosti in hkrati v animatorski resnosti smo po oratoriju animatorji odšli na zaslužen potep po prelepi Gorenjski. Duhovno smo se obogatili na Brezjah, kjer smo se pri sv. maši zahvalili za
uspešen oratorij, zaupane otroke in pridobljene izkušnje, nato pa pot
nadaljevali proti Begunjam in Bledu. V prijetnem druženju in pojočem razpoloženju smo se popeljali na blejski otok, preizkusili »zvon
želja«, se osvežili v Blejskem jezeru in se naužili naravnih lepot v soteski Vintgar. Na poti domov smo v Podbrezjah obiskali našega oratorijskega gosta Darka Đurića in okusili gostoljubnost njegove družine ter
se polni lepih doživetij vrnili domov – z okrepljenimi medosebnimi
vezmi in pripravljeni na nove animatorske podvige.
Počitniški čas smo sklenili 31. avgusta z župnijskim romanjem na Svete Višarje, pomembno romarsko stičišče evropskih narodov. Skupaj
z drugimi evropskimi romarji smo imeli najprej trojezično sv. mašo,
nato pa smo se prepustili lepoti gorskega bisera in okušali »bližino
nebes«. Pot nas je vodila proti Mangartskim jezerom in nato do Kranjske Gore, kjer smo se telesno okrepčali in občudovali okoliške naravne
lepote ter nadaljevali pot do Planice. Na poti domov smo se ustavili
še na Brezjah in se Mariji Pomagaj priporočili za varstvo in pomoč pri
opravljanju vsakdanjih dolžnosti. Obogateni s pestrimi doživetji in
prijetno razpoloženi smo se vrnili v svoje vsakdanje okolje, da mu prinesemo vsaj delček vsega lepega, kar smo doživeli in videli na župnijskem
romanju po obronkih slovenske dežele.
Cvetka Rezar

Zadnji dan oratorija je bil tudi letos prav poseben, saj smo se odpravili
na izlet – s pesmijo na ustih in z nasmehom v očeh smo zakorakali
proti Staremu gradu. Drug z drugim smo premagovali vzpone. Na
Starem gradu smo začutili srednjeveško vzdušje, si ogledali staro vinsko trto, ki je bila tudi simbol oratorijskega dne, ter čudoviti razgled
na mesto Celje. Pot smo nadaljevali do cerkve sv. Jožefa, kjer smo se
najprej telesno okrepčali, nato pa še duhovno – s sv. mašo smo se
Bogu zahvalili, da nas je tudi letos povezal v veliko oratorijsko dru30

OKTOBER 2013

S

septembrom se odpre nov čas. Za družine z
otroki in mladostniki, za njihove starše in vse,
ki jim stojimo ob strani pri vzgoji in izobraževanju, se začne novo obdobje. Spet oživijo šole in
veroučne učilnice, okoli šol, igrišč in cerkva postane bolj živahno. Delovni ritem za mnoge se
z začetkom šolskega leta spremeni. Ta čas nosi
s seboj nove naloge, nova pričakovanja in skrbi.
Ni lahko vse uskladiti in z navdušenjem zagnati
v pravo smer.
Tudi v Cerkvi čutimo podobno, saj je velik del našega pastoralnega delovanja povezan z ritmom
šole in staršev. Verni starši želijo tudi na otroke
prenesti vrednote vere in krščanskega življenja.
Seveda je delež staršev pri vzgoji in vrednotah
temeljnega pomena, a se dobro zavedajo, da
sami ne zmorejo vsega, zato prosijo občestvo
Cerkve za sodelovanje in pomoč. V takem medsebojnem zaupanju in sodelovanju je možno
najti prave rešitve. Prelaganje odgovornosti in
dela le na drugo plat pa nikakor ne more prinesti
želenega uspeha.
S septembrom začenjamo po župnijah novo
obdobje tudi na širšem področju duhovno-verskega delovanja. Vanj se vključujejo delo z odraslimi in starejšimi, različna predavanja, duhovne
vaje, sodelovanje v molitveni, svetopisemski ali
izobraževalni skupini; delo z ministranti, cerkvenimi pevci, župnijskimi sveti in podobno. Skupno

temu rečemo: novo pastoralno leto. Če je bilo
lansko delo po naših župnijah obarvano z ugotavljanjem duhovnega in verskega stanja, želimo
letos gledati naprej in postavljati smernice in cilje za prihodnja leta. Tako se bomo trudili v duhu
krovnega dokumenta Cerkve na Slovenskem z
naslovom »Pridite in poglejte« tudi po župnijah
začrtati prednostne naloge in jih uresničevati.
Pri tem se zavedamo kriz vseh vrst, ki pestijo
našo družbo in Cerkev, od ekonomske, moralne,
družinske, verske … Ena od teh je vsekakor pomanjkanje duhovnih poklicev. Zmanjšuje se število duhovnikov, redovnikov in redovnic, starajo
se še številčno močne generacije le-teh, mladih
sil pa je premalo. Petindvajsetim župnijam v naši
škofiji, ki so bile že do sedaj brez svojega župnika,
sta se tako pridružili v letošnjem letu še dve, ena
od teh je tudi župnija sv. Lovrenca nad Štorami
– Kompole. Po odhodu prejšnjega župnika dr.
Vlada Zupančiča škof ni imel na voljo duhovnika,
ki bi ga lahko poslal za novega župnika, zato je
župnijo priključil v soupravo župniji Teharje, katere del je bila že nekdaj. Dosedanjemu župniku
dr. Vladu Zupančiču se lepo zahvaljujem za njegovo desetletno delo v župniji sv. Lovrenca in
mu želim zdravja in blagoslova pri nadaljnjem
delu na Svetini.
Izguba rednega župnika pomeni za občestvo
neko neprijetno situacijo. Ni več vsakdanje

Nastop ženskega pevskega
zbora Gotovlje
P

oleti so v Domu Lipa nastopile članice
Ženskega pevskega zbora Gotovlje.
V Gotovljah so predlani praznovali 130 let
glasbenega ustvarjanja. Najprej so ustanovili mešani zbor, ki se je čez nekaj desetletij
razdelil na ženski in moški zbor. Kasneje so v
mešani zasedbi zopet poskusili, pred 32 leti
pa so se spet ločili na ženski in moški pevski
zbor, kakor je ostalo do danes. Ženski pevski

OKTOBER 2013

zbor sestavljajo dekleta in žene, ki poleg vseh
življenjskih obveznosti ne morejo živeti brez
petja. Predlansko jesen so praznovale 30 let
neprekinjenega delovanja, kar so z veseljem
proslavile. V zadnjem obdobju so ženski zbor
vodile le ženske, tako se niso odločile, prišlo
je samo po sebi. Najprej Zdenka Markovič, ki
jo je nasledila Anja Jezernik, zdaj pa že četrto
sezono Špela Florjanič.
Stanovalcem doma so predstavile lepe melodije v materinem jeziku, saj se vedno bolj
posvečajo slovenski besedi. Med drugim so
stanovalce razveselile s pesmimi Vse rožice
rumene, Lastovke, Voščilo, Mati piše pismo
belo, Rasti rožmarin.
Snežana Batljan
31

DUHOVNE STRANI

V novo pastoralno leto

navzočnosti duhovnika v njihovi sredi, ne vsakdanjega bogoslužja in molitve občestva. S tem
pa je povezano tudi drugo delovanje. Župniku,
ki sprejme izpraznjeno župnijo v soupravo, se
pomnožijo skrbi, delo in odgovornost. Ostane
mu vse dosedanje domače delo, pridružijo pa se
številna opravila, skrbi in dogodki. Zato pomeni
tako stanje za vse drugačno situacijo, v kateri je
potrebno nekatere stvari opustiti ali spremeniti,
uskladiti ali na novo začeti. Pri tem nas mora vse
voditi želja po duhovnem in verskem napredovanju, medsebojnem poslušanju in spoštovanju
ter še bolj intenzivno vključevanje sodelavcev, ki
lahko v določeni meri dopolnjujejo redno delo ali
nadomeščajo duhovnikovo delo.
V veselje pa nam je, da bo prihajal v pomoč duhovnik Stanko Gajšek, ki je bil 38 let dušni pastir
za naše izseljence v Nemčiji in se je sedaj vrnil
v pokoj na svoj dom v Kostrivnico. Kot duhovni
pomočnik bo ob nedeljah in praznikih redno
prihajal v pomoč. Tako bo lahko nedeljsko bogoslužje ostalo neokrnjeno tako na Teharjah kot
tudi v Kompolah. Gospod Stanko od septembra
že prihaja med nas in nas je s svojo prijaznostjo,
preprostostjo in lepo besedo pri bogoslužju in ob
osebnem srečanju že nagovoril in povabil k bogoslužju in krščanskemu življenju.
Vse lepo pozdravljam in želim duhovno bogato
in uspešno pastoralno delo ter vabim k sodelovanju v letošnjem pastoralnem letu. Veselim se
naših srečanj ob oltarju, v veroučnih prostorih in
ob drugih priložnostih.
Miha Herman,
župnik na Teharjah in v Kompolah

D O G A J A N J E V D O M U L I PA

ŠTORSKI OBČAN

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

ŠTORSKI OBČAN

Uvajanje
novincev v
vrtec

Prvič v šoli

2.

september je bil za mnoge otroke malo
drugačen dan, saj so prvič prestopili
prag vrtca. Radovedno so si ogledovali igralnice, opazovali nove prijatelje ter navezovali
stik z vzgojiteljicami.
Ker so otroci stopali v novo, nepoznano okolje, je uvajanje potekalo postopoma. V začetku so bili poleg otrok prisotni starši, ki pa so
z vsakim dnem podaljševali čas odsotnosti iz
igralnice. Tako so se otroci postopoma privadili na bivanje v vrtcu.
Z vsakim dnem postajamo večji prijatelji in se
veselimo druženja drug z drugim.
Čeprav še tu in tam priteče kakšna solza, so
otroci veseli in zadovoljni ter radi prihajajo v
vrtec.
Barbara Močnik

MOJ KUŽA
Moj kuža Capi je priden,
ima štiri noge in rep,
včeraj pa je šel na potep.
Se premetava in kotali,
včasih tudi po hiši drvi.
Tudi brikete za njega imam,
za zajtrk in večerjo mu jih
dam.
Moj kuža rad grize,
a pazim, da nam cele mize ne
pogrize.
Če Capi jezi muco Maco,
mu ta takoj zasadi kremplje v
taco.
Jaz vem, da je muca Maca
še mala,
Capi pa še vedno najraje
laja na letala.

P

a smo končno dočakali prvi šolski dan! V
osnovno šolo Štore je letos vstopilo kar 42
prvošolcev. Po nekajletnem premoru imamo
spet 2 oddelka prvih razredov.
Zbrali smo se v mali telovadnici, kjer so nas na
odru že čakali drugošolci. Zaigrali so nam pravljico Vse si delimo. Po predstavi je novince
in njihove starše pozdravila pomočnica ravnatelja, gospa Andreja Jugović Hočevar. Nato

HUDOBEN IN
IZBIRČEN KLON
Živel je klon,
ki je sovražil bonton.
Rad je imel grofico,
sovražil je potico,
rad je imel dva krofa,
sovražil pa je grofa,
poljubljal je smeti,
a sovražil je ljudi.
Meščani so se dogovorili,
da mu bodo bonton kupili,
hudobnost in izbirčnost za
vedno prepodili.
Maj Juršinič, 5. B

smo si skupaj ogledali učilnici, kjer so otroke
pričakale figurice Lili in Bine, ter se posladkali
z jabolčno pito. Staršem pa smo medtem posredovale osnovne informacije.
Ta dan so učenci nasmejani odhajali iz šole,
v katero se bodo, upamo, z veseljem znova
vračali.
Mateja Turinek, Tatjana Mravlak,
Aleksandra Kovačič,
učiteljice 1. razredov

JESENSKI DAN
Bil je lep, sončen dan,
na nebu sonček nasmejan.
Ježek mali se zbudi, pomane
si zaspane oči
in po hruške odhiti.
Tudi srnice se prebudijo in
male srnjačke zbudijo.
Gozd se počasi že prebuja.
Lep bo ta jesenski dan, pisan
in s soncem obsijan.
Julija Zeme, 5. B

Alenka Dobnik, 5. B
32

OKTOBER 2013

Zaključna prireditev v vrtcu Lipa

L

etos smo zaključno prireditev v našem vrtcu poimenovali Druženje
treh generacij, nanjo pa smo poleg staršev povabil tudi babice in
dedke. Skupaj z vzgojiteljico Leopoldino Krevel sva si letošnje druženje zastavili malo drugače. Pripravili sva dve zahtevnostni poti: modra
pot je bila namenjena otrokom prvega starostnega obdobja, rumene
poti, ki je bila zahtevnejša, pa so se udeležili otroci drugega starostnega obdobja. Rumena pot je vsebovala naloge z vseh 6. področij

kurikuluma, postaje pa so bile postavljene na poti, ki je bila staršem
nova in zato tudi zanimiva. Prireditev smo popestrili z nadaljevanjem
druženja na vrtčevskem igrišču, kjer so se otroci zabavali ob animaciji
zumbe za otroke, zapeli ob spremljavi harmonikarjev (Jernej Z. in Damjan J.) in se posladkali z domačim sladoledom naših kuharic.
Bilo je lepo!
Karmen Gorjup Žgank

Cicibani na Boču
B

ila je krasna sobota, kakršno smo si Cici
planinci lahko samo zaželeli. Sonce je že
zjutraj prijetno grelo in pihal je rahel veter.
Odpravili smo se na izlet, na katerega so bili povabljeni tudi naši družinski člani. Naš cilj je bil Boč.
Zbrali smo se pred vrtcem, kjer nas je čakal
avtobus. Odpeljali smo se do Poljčan, kjer je
bil čas, da si oprtamo nahrbtnike in se pogumno podamo na pot. Pot ni bila preprosta.
Premagovali smo hrib, veliko drevesnih korenin, pa še zelo vroče je bilo. Ampak nič nas ni
ustavilo. S pomočjo dobre volje in vseh udeležencev smo po dobri uri hoje prišli do koče.
Ko smo si malo opomogli, so se najpogumnejši podali tudi do stolpa na vrhu hriba.
Ob vrnitvi v kočo smo imeli podelitev priznanj
in zahvalili smo se naši vodički Betki Jelen za
vodenje in dobro voljo na naših izletih.
Sedaj, ko se je novo šolsko leto že pričelo, kujemo načrte za nove podvige.
Edita Rednak

OKTOBER 2013

33

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

ŠTORSKI OBČAN

DUHOVNE STRANI

ŠTORSKI OBČAN

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK«
KULTURNI DOM ŠTORE

SEZONA 2013/2014
Informacije: občina Štore, 03/780 38 40, 031 367 889, tajnistvo@store.si

GLEDALIŠČE

KU-KUC
ČEBELICA DEBELICA
29. 11. 2013 ob 17. uri

PRAZNIKI NA MLEČNI CESTI
Božična predstava z
božičkovanjem
20. 12. 2013 ob 17. uri

SMETIŠČNI ŠKRAT
7. 2. 2014 ob 17. uri

PAKET PIKA NET
10. 1. 2014 ob 17. uri

MINEŠTRALALA
25. 4. 2014 ob 17. uri

Organizatorji: občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje, TD Štore in ŠD Kovinar Štore

Vpis abonmaja in prodaja posameznih vstopnic za leto 2013/2014 poteka
na občini Štore in 1 uro pred predstavo
Cena abonmaja otroci: 15 EUR * Cena abonmaja odrasli: 15 EUR * Cena posamezne predstave: 5 EUR
Otroci do 2. leta imajo brezplačen vstop, njihovi spremljevalci pa plačajo ceno abonmaja oz. posamezne predstave.

Letošnji abonma vključuje tudi božično predstavo z božičkovanjem, zato tistim, ki bodo kupili abonma, ne bo
potrebno posebej kupiti vstopnic za božičkovanje.
34

Info: 03/780 38 40, 031 367 889, tajnistvo@store.si

OKTOBER 2013

Športno kulturno društvo Straža
Cesta XIV. divizije 15
3220 Štore
skdstraza@gmail.com

VABILO
Vabimo vas na otvoritev skupnega prostora za druženje v
Straži,
ki bo v soboto,
12. oktobra, ob 15. uri na igrišču v Straži.

Prijazno vabljeni vsi vaščani in drugi, ki ste po svojih močeh prispevali k ureditvi
skupnega družabnega prostora v Straži. Na prireditev pripeljite tudi svojo družino,
prijatelje in znance.
Dogodek organizira Športno-kulturno društvo Straža. Za pogostitev udeležencev in
prijetno vzdušje bo poskrbljeno.
OKTOBER 2013

35
Primož Glavač, predsednik ŠKD Straža

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

ŠTORSKI OBČAN

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

ŠTORSKI OBČAN

Občina Štore, vinogradniško društvo Polič Štore,
kmetija Kroflič in ŠKD Rudar Pečovje

VABIJO
NA
MARTINOVANJE,
ki bo v ponedeljek, 11. 11. 2013,
od 15. ure naprej
pred trgovskim centrom Mercator na Lipi,
kjer boste lahko degustirali mlado vino.
Za popestritev bodo poskrbeli člani
Pihalnega orkestra štorskih železarjev.

VLJUDNO VABLJENI!
36

OKTOBER 2013

OKTOBER 2013

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

ŠTORSKI OBČAN

37

D O G A J A N J E V D O M U L I PA

ŠTORSKI OBČAN

38

OKTOBER 2013

Ko l e d a r d o g o d k o v d r u š t e v o b č i n e Š t o r e 2 0 1 3
ORGANIZATOR PRIREDITVE

DOGODEK

KDAJ

ŠD KOVINAR ŠTORE

NOGOMETNA TEKMA – ČLANI
NK KOVINAR : MONS CLAUDIUS

ŠKD STRAŽA

OTVORITEV OBJEKTA (HIŠKE)

SOBOTA
12. 10. 2013 popoldne
SOBOTA
12. 10. 2013 ob 15. uri

PLANINSKO DRUŠTVO
ŽELEZAR ŠTORE

KOSTANJEV PIKNIK

ŠD KOVINAR ŠTORE

NOGOMETNA TEKMA – ČLANI
NK KOVINAR : NK SLOVENJ GRADEC

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

ŠPORT

ŠTORSKI OBČAN

KJE

KONTAKT

NOGOMETNO IGRIŠČE NA LIPI

Primož Kaluža 031 340 678

NA IGRIŠČU V STRAŽI

Primož Glavač 051 633 622

SOBOTA
19. 10. 2013

DRUŠTVENI PROSTORI

Valter Jelen 041 815 159
Stanislav Urlep 041 927 370

SOBOTA
26. 10. 2013 popoldne

NOGOMETNO IGRIŠČE NA LIPI

Primož Kaluža 031 340 678

PARTIZANSKI GROBOVI

Srečko Križanec 040 614 330

TELOVADNICA NA LIPI

turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414

PROSTORI PGD PROŽINSKA VAS

Marko Kroflič 041 763 077

OBMOČNO ZDRUŽENJE
SREDA
KOMEMORACIJE PO PARTIZANSKIH GROBOVIH
VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
30. 10. 2013 ob 16. uri
ČETRTEK
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE
NOČ ČAROVNIC
31. 10. 2013 ob 16. uri
ČETRTEK
PGD PROŽINSKA VAS
NOČ ČAROVNIC
31. 10. 2013
ČETRTEK
OBČINA ŠTORE
OTVORITEV KULTURNEGA DOMA
7. 11. 2013 ob 16. uri
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

POTOPISNO PREDAVANJE
POTEPANJE PO SKANDINAVIJI

PETEK
8. 11. 2013 ob 19.30

ŠD KOVINAR ŠTORE

NOGOMETNA TEKMA – ČLANI
NK KOVINAR : NK ZREČE

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN
KLETARJEV POLIČ ŠTORE

MARTINOVANJE - STOJNICA NA LIPI

SOBOTA
9. 11. 2013 popoldne
PONEDELJEK
11. 11. 2013
od 15. ure naprej

GLASBENA ŠOLA CELJE

NASTOP UČENCEV DISLOCIRANEGA ODDELKA
GLASBENE ŠOLE CELJE V ŠTORAH

DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE

KULTURNI DOM ŠTORE
PROSTORI TD,
UDARNIŠKA 10

Občina Štore
03 780 38 40
turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152
Mojca 051 605 414

NOGOMETNO IGRIŠČE NA LIPI

Primož Kaluža 031 340 678

PRED MERCATORJEVIM CENTROM NA LIPI

Stane Ferenčak 041 903 567

TOREK
12. 11. 2013
ob 16.30 uri

KULTURNI DOM ŠTORE

Damjana Sevčnikar
041 358 707

SREČANJE UPOKOJENCEV

PETEK
15. 11. 2013 ob 15. uri

KULTURNI DOM ŠTORE

Mirko Vešligaj 031 518 312

PLANINSKO DRUŠTVO
ŽELEZAR ŠTORE

ŠENTJUNGERT-SV. JEDERT-PEKEL

PETEK
15. 11. 2013

ŠTORE-ŠMARTNO-ŠEMPETER

Stanislav Urlep 041 927 370

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR
PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK«
ČEBELICA DEBELICA

PETEK
29. 11. 2013 ob 17. uri

KULTURNI DOM ŠTORE

Občina Štore 03/780 38 40
tajnistvo@store.si

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE

MIKLAVŽEVANJE

PO OBČINI ŠTORE

Dušan Leskovar 041 644 363

ŠKD RUDAR PEČOVJE

BARBARIN POHOD

PLANINSKO DRUŠTVO
ŽELEZAR ŠTORE

ZAKLJUČNI POHOD V LETU 2013

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR
PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN
TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK«
PRAZNIKI NA MLEČNI CESTI
božična predstava z Z BOŽIČKOVANJEM

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASI

PGD PROŽINSKA VAS

BOŽIČKOVANJE

ŽUPNIJA SVETINA IN DRUŠTVO
PIHALNA GODBA SVETINA

POLNOČNICA

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE

BLAGOSLOV KONJ

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN
KLETARJEV POLIČ ŠTORE

PETEK
6. 12. 2013
SOBOTA
7. 12. 2013
SOBOTA
14. 12. 2013

Leonida Cmok 041 353 404
ŠTORE-LAŠKA VAS-ŠTORE

Valter Jelen 041 815 159

PETEK
20. 12. 2013
ob 17. uri

KULTURNI DOM ŠTORE

Občina Štore 03/780 38 40
tajnistvo@store.si

SOBOTA
21. 12. 2013 ob 17. uri

LAŠKA VAS

turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152
Mojca 051 605 414

PROSTORI PGD PROŽINSKA VAS

Marko Kroflič 041 763 077

SVETINA

Ivan Ulaga 040 746 780

ČETRTEK
26. 12. 2013

TEHARJE

Dušan Leskovar 041 644 363

ŽEGNANJE VIN V ŠENTJANŽU

PETEK
27. 12. 2013

CERKEV SV. JANEZA

Stane Ferenčak 041 903 567

DRUŠTVO PIHALNA GODBA
SVETINA

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT

NEDELJA
29. 12. 2013

SVETINA

Ivan Ulaga 040 746 780

PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH
ŽELEZARJEV

TRADICIONALNI KONCERT

NEDELJA
29. 12. 2013 ob 18. uri

KULTURNI DOM ŠTORE

Matej Mastnak 040 692 830

TURISTIČNO
ŠTORE
39 DRUŠTVO2013
OKTOBER

SILVESTERSKI POHOD NA SREBOTNIK

TOREK
31. 12. 2013 opoldan

ZBOR V PROSTORIH TD,
UDARNIŠKA 10

turisti@vstorah.si
39
Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414

Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremembe programa.

SOBOTA
21. 12. 2013
TOREK
24. 12. 2013

ŠTORSKI OBČAN

OKTOBER 2013