^iUMtixxjx.ir.r., fi spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom! AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 22, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL7III : C«, is mmi vesti sz slovensje i i (Došlo preko Trsta) TIZASI0VANJE MED PARS' ved« Znano -ie' da 80 Ru" ko nav? f'POvedovali svetu, ka- "i tekm1 sovjetski državlja- Nsto "i3630 med seboj' kdo b0 Nam/ 'Za Sov-ietijo. Pa lie le p in amPak tudi koih°- bajG t l kvarne in rudniki Nil pmujeJ°' kdo bo več na-Judi ' aTs° poskušali s tekmo Kledu jug0slaviji po ruskem Kiji še v i Je vo-iak v Jugosla-iačeli ! 0 prva osebnost, so Kovanj e.mami Pri nJ'ih- Tek" fco,san. bilo razglašeno med t°vdolZmmi brig«dami, katera r Han ?nem razd°bJu porabi- K^tiova - ne' krme itd" Teffa Pseli fnja seveda vojaki niso iWpar so že tako lačni'še 11 kmet T tega tekmovan.ia ve_ Sjt čen vojak več ukra- riA!°vARANl KOMUNI-In7i/ mn°gih krajih so te- 1. za l°TUnisti doma na tere" Sh) p r'°ček od onih v gozdo- |1Cakovali, da bodo po Ktije levoluc,ijj delili premo- . Kliubove,ma£anih- To so tudi IPiki 3 razr»im delomrzne- Kveti -iim pridružili. Njih . ■Ni <>n,J za "svobodo," kot so K, sovovil; , . ' R °rfiik' v m Partizanski ; P bod0 'iJU ^ v Za tem. : ft Poti (el,li* Sedaj so mnogi i fv«se PUhov ^očarani. Dr- ■ ilia J6 Slcer polastila premo- i m odKtOV in drugih, ki so; l^'^Hst ° Pr0ti roparskemu : K'-irn je Vu> toda komunistični pui^ j Vžel in dal državi ne pa Ido b ?uh°m, ki so hoteli pri- : r^lo ?Stva' Za vse je pač . ■ J?! W aTa bi Se dalo kar deliti. B88^j^TA_NAD VRHNI- P GROBOVI 1 |>0l PhCergol 1 ■ j(! Urn , Secib rahlega zdra- i |loti s n Joseph Cergol, stai ^Ujoč na 19711 Ar-ij0*. j,' v°'> Pri sestri Jennie it JohiVat|n- Zapušča tudi •ttia j in več sorodnikov. |f4;et)1 iz Loče na Pri-B ' zapušča sestro ! P^ikoy a Antona in več so-je bival 17 P^iie;' 11 zaposlen pri NYC 1 ft društva Slovenski iounn2- Potrreb b0 v če" m* p0 e ob eni iz Žele- Blesti 8lebnega zavoda na fa!i«če nU Hi*hland park po- I^>la -- relo L 8 zJtrave bodo bolj inline odslej K° kak — Na trgu so KSo8t f lz"ajdbe za večjo W %OH°fVeŠtVU- ZdaJ sk«ša" »cel° kravam. Ne- 'K;"ke napravil posebne Ikvav^avčuka, ki so za leži- m inv ,' Poskusi so pokaza- ' krave potem več __ ze na mehkem. ■ "ft&NA TISOČE NAŠIH m ®V V TUJINI t - KO. — Na Primorsko je pribe- - žal iz jugoslovanskega komuni- - stičnega raja Pavel žakelj iz št.1 - Jošta in med drugim pripovedo-) val: "Ko so nas domobrance vr-; nili iz Koroške in predali titov- - cem, sem tudi jaz šel skozi tr-; pljenje naših fantov. Usoda mi • je bila toliko mila, da se mi je i posrečilo pobegniti iz partizanskega ujetništva v Št. Vidu nad • Ljubljano. Skrival sem se potem še z nekaterimi drugimi v bližini domačega št. Jošta nad Vrhniko. 27. septembra seni se potem odločil, da grem čez mejo, kar se mi je tudi posrečilo. Ves Št. Jošt je proti novim gospodarjem kot je bil prej proti Nemcem in Lahom. Le na Bu-tajnovi imajo komunisti nekaj somišljenikov, ki sedaj strahu-jejo vso okolico. Do veljave so prišli razni delomrzneži. Tako je za načelnika tajne policije v Logatcu Češmeljev iz Logarš, ki zna komaj brati in pisati. Sedaj je major v Ozni (tajni policiji)." KAKO SE JE ZAČELA NESREČA V ŠT. JOŠTU. — 3. avgusta 1942 so v hiši št. Jošt 12 pQstrelili partizani gospodarja Šubic Jakoba, njegovo ženo, njeno sestro, deklo, dva hlapca in dva dninarja. Pred ljudmi so to i opravičevali s tem, da je ženin brat duhovnik večkrat govoril proti komunizmu. Malo kasneje so pri Bradešku, št. Jošt 46 zaklali v domači hiši očeta in mater petih otrok v starosti od treh mesecev do sedem let. Po teh , dogodkih je bilo ljudstvo prisi- ■ ljeno, da se z orožjem brani pred partizanskimi morilci. North American banka je izvolila sledeče uradnike za poslovno leto 1946 Iz urada slovenske banke se naznanja ,da so bilj na letni delniški seji izvoljeni ponovno vsi direktorji. Na mesto umrlega dr. Mallya je bil izvoljen dr.: August A.. Urankar. Vseh direktorjev je devet. Na direktorski seji 15. januarja je bil pa konštituiran sledeči odbor: predsednik Anton Gr-( dina, Sr., podpredsednik dr. Anthony J. Perko, izvršni poslovo-; dja Joseph H. Lackamp, poslovodja podružnice Math J. Grdi-na, blagajnik Ray Breskvar, tajnica Miss Rose G. Kovatch, pra-: vni svetovalec Charles Lausche. Nadaljni direktorji so: Frank M. Jakšič, Frank Mramor, August A. Urankar in John Zalar. Za osebna posojila je bil imenovan kot pomožni blagajnik Gerald Herbison, v izvršni odbor pa: Grdina, Jakšič, Fr. Grdina, Breskvar in Lackamp. Banka bo imela tudi v nadalje odprto za poslovanje vsak l petek večer od 6 do 8. Direktor-. ske se je so vsak 2. torek v me-sceu, izvršnega odbora pa vsak torek. -o- To farmo bodo pa dobro ) prekopali Goldsboro, N. C. — Jesse Griffin bo na pomlad svojo 5 akrov obsežno farmo temeljito prekopal. Svoji ženi je dal namreč $700 in ji naročil, naj denar " dobro spravi, žena je pa nenadno umrla in nihče ne ve, kam je skrila denar. Mož bo prekopal vsako ped farme, da bi našel de-9 nar. | Francija v politični I krizi radi odstopa gen. deGaulla ! • i II Pariz. — Z odstopom generala . de Gaulla kot predsednika fran-. coske republike, ki je med vse-. mi voditelji najbolj popularen, je . nastala v Franciji velika politi-čna kriza, ki bo imela morda ze-, lo težke posledice. De Gaulle je največ odstopil radi mahinacije komunistov, ki . so zahtevali, da naj bosta na krmilu samo dve politični stranki, komunisti in socialisti. Obratno je pa de Gaulle zahteval vse tri glavne politične stranke pri vodstvu, k prvima dvema namreč še popularno republikansko stran-ko. De Gaulle je rekel, da mu je dovolj tega političnega prebiva-; nja in je odstopil z izjavo, da se j za vselej umakne iz političnega ! življenja. Govori se, da bo na njegovo mesto imenovan komunist Tho-; rez, ki je ob času vojne z Nemči- J jo pobegnil iz francoske armade v Rusijo, ko je bil Stalin še za-' veznik Hitlerja. -o-- V Nemčiji so imeli prve svobodne volitve v zadnjih 13 Frankfurt. — V ameriški okupacijski coni so imeli v nedeljo prve svobodne volitve v 13 letih. Volitve so bile v vaseh z manj kot 5,000 prebivalstva in sicer so volili občinske odbornike. Naciji niso imeli volivne i pravice. Izid volitev še ni znan, toda govori se, da bosta dobili naj- i več mandatov socialno demokrat- , ska in katoliška stranka. Komu- | nisti bodo daleč zadej. Sovjetski poročevalec v Berliner Zeitung se je pritoževal, da , so bile te volitve dovoljene vse prekmalu. Prihodnjo nedeljo bodo volitve v mestih do 20,000 prebivalstva. -c- Poslovilni večer za Rev. Andreya v nedeljo je bil zelo lep Farani sv. Vida v Cleveland)! I so priredili v nedeljo zelo lep poslovilni večer Father Andreyu, ki je bil povišan v župnika ter poslan na faro žalostne Matere Božje v Peninsula, Ohio. Natrpano polna dvorana je pričala, kako zelo je bil Father Andrew priljubljen pri sv. Vidu. Kot edhodnico so mu farani izročili lep dar v gotovini. Ravno isti večer se je pa tudi , naznanilo, da je škof Hoban poslal k sv. Vidu novega začasnega kaplana v osebi Father Charles Patrick-a. Pred več leti je bil za . nekaj mesecev kaplan pri sv. Lovrencu, potem nekaj časa na drugi fari in zatem za župnika v c Youngstown, O. Zadnjih par let je bil pa vojaški kaplan v službi Strica Sama in je bil ravnokar odpuščen. ) -o- Najbrže je za konja dobro skrbel 5 Shawnee, Okla. — W. II. Mer-^ ritt je prodal svojega konja, ki - mu je delal 35 let. Gospodar se r je težkega srca vrnil domov, ker - se mu je tožilo po zvesti živali, e Komaj je bil pa dobro doma, je il že prigalopiral za njim konj. Pri !- novem gospodarju je razbil steno i v hlevu in jo ubral domov. NAJNOVEJŠEVESTI DETROIT — Ker General Motors ni sprejela ponudbe uni-i je CIO za 19i,4c priboljška na uro, je unija to umaknila in šla nazaj 11a svojo prvotno zahtevo 30% poviška v mezdi. LONDON — Danes se bo sestal k zasedanju angleški parla-. ment. V glavnem bo parlament v tem zasedanju skušal podržaviti vso premogovno industrijo v Angliji. PITTSBURGH — Bivši min 11 e-sotski guverner Stassen je tukaj izjavil, da je poravnava stavk v Ameriki povsem v rokah predsednika Zed. držav. NEW YORK — Newyorski nadškof Spellman in nadškof 1 Glennon iz St. Louis, Mo. sta j odpotovala z letalom v Rim, kjer bosta prejela kardinalski i klobuk, škof Spellman se bo I ustavil gredoč v svojem rojst- < nem kraju na Irskem, j -o-- Iz raznih naselbin i i j Girard, O. — Na 17. jan. sta' praznovala 25 letnico srečnega ' zakonskega življenja vsem pri- < ! ljubljena tukajšnja rojaka John 1 in Emma Zore, 118 Townsend ! Ave. Prijatelji so ju veselo pre- ] senetili na 12. jan. z "surprise 1 partijem" ter jima čestitali in . želeli še na mnogo let zdravja in ' sreče. ; t Sheboygan, Wis. — Med sta-'< rim in novim letom je našel ro- . jak John Kocjan, :<^ala m.ed, 10. < m 11. cesto na Indiana Ave. c Vredna so od 8 do 12 dol. Kdoiv jih je izgubil, jih dobi na 1013 1 Indiana Ave. ji -o-- Predsednik priporoča; znižanje vladnih izdatkov na polovico i; Washington. — Včeraj je po-' dal predsednik Truman kongre- j: su svoja priporočila za sedanje zasedanje. Kar je zbudilo največjo pozornost je bilo njegovo | priporočilo, da se v prihodnjem 1 fiskalnem letu znižajo vladni izdatki za polovico. V tem mu go- ! tovo noben kongresnik ne bo nasprotoval. Predsednik je tudi priporočal, naj pusti kongres nekatere stva- j ri še v vladnih rokah za eno leto, kot je na primer kontrola najemnine. Največ debate bo v kongresu vadi predsednikovega ponovnega priporočila, da kongres odobri imenovanje preiskovalnih | odborov v spornih slučajih v industriji in pa da se ustvari stalna komisija za polno zaposlitev. Temu zlasti nasprotujejo demokrati iz južnih držav. - --o-- Sodnik je star 88 let, pa še služi Salt Lake City. — Sodnik Tillman D. Johnson je bil 8. jan.-star 88 let. še vedno je čil in , zdrav in že 31 let na federalni sodniji, kamor ga je leta 1915 ■ imenoval predsednik Wilson. -o-- I, kdo jim pa brani? Piketna straža pri neki tovarni v Clevelandu je razobesila velik napis z besedami: "Pri vojakih več zaslužijo kot mi tukaj!" Vi- 1 dite in ameriška armada se 3 pritožuje, da ne more dobiti r dovolj prostovoljcev! Zakaj piketirati tovarne, ki slabo 2 plačajo, če je v armadi ta-i ko prijetno! Naj bi ti za- 3 menjali stare borce, ki si želijo domov po tolikih letih. Vlada je pripravljena, da zaseže mesno industrijo Vlada ima namen najprej zaseči mesno, potem pa jeklarsko industrijo, če ne bodo kmalu ustavljene stavke. '__I Washington. — Predsednik Truman je včeraj izjavil/ da vlada ne bo trpela zastoj v jeklarski industriji, ki ogroža zaprtje še drugih industrij, ki so odvisne od jeklaren in da ne more trpeti, da bi radi stavke dežela trpela pomanjkanje ; mesa. Te njegove besede si tolmačijo tako, da je vlada pri-j pravljena zaseči obe industriji v najkrajšem času. Fakt je, da bodo zaprte večinoma vse tovarne po deželi, če jeklarska stavka ne bo poravnana v dveh tednih, ali če jeklarske industrije ne zaseže vlada. Toda vprašanje je, če vlada zaseže jeklarsko industrijo, če bodo šli potem delavci nazaj na delo. Nobene sile namreč ni, ki bi jih k temu primorala v mirnem času. Unija CIO je ukazala svojim 750,000 članom v 30 državah oditi na stavko v pondeljek zjutraj ob 12:01, ker jeklarne niso hotele sprejeti posredovalnega predloga za 18 centov in pol poviška v mezdi. Kompanije vztrajajo pri 15 centih poviška. Prvotna zahteva unije je bila 25 centov poviška na uro, ali $2 na dan. Predsednik CIO, Murray, je včeraj po radiu apeliral na delavce- naj vztrajajo na stavki do zmage. Samo par jeklaren obratuje, med temi je Henry Kaiserjeva tovarna v Fontana, Kalifornija. Kaiser je podpisal pogodbo z unijo za 18poviška. * * "h Vsled stavke pri velemesnicah se po nekaterih krajih dežele že čuti pomanjkane mesa. Armour, Swift in Wilson klavnice so po-1 ponoma zaprte. Toda dežela bo I začutila pomanjkanje mesa šele proti koncu tega tedna, ako nc bo stavka prej poravnana. Zve-j za mesarjev na drobno poroča, J da je že čutiti 25% pomanjka-; nje mesa pod normalo. I V tej stavki je kakih 300,000 delavcev, članov CIO in AFL. Pred čikaškimi klavnicami so bile piketne straže ves dan v nede- j I ljo, čeprav navadno mesnice ne obratujejo ob nedeljah. Predsednik Truman je imenoval poseben preiskovalni odbor, da preišče položaj v mesni industriji. Toda predsedniku bo poročal o faktih šele na 16. febru-! arja. To se pravi, da bo trajala stavka v mesarski industriji še en mesec, če je ne zaseže vlada, ali če ne pride prej do sporazuma. MOSKVA JE VRGLA MRZEL CUREK NA ZBOROVANJE UNO London. — Na zborovanje organizacije združenih narodov (UNO) je vrgla včeraj Moskva, curek mrzle vode. Ob času, ko je delegacija mislila, da bo .šlo vse gladko na zborovanju, je Sov.jeti.ja prišla na dan z izjavo,1 zakaj da ne bo vzela svojih čet iz ; Perzije. Moskva pravi, da sme imeti Anglija svoje čete v! Grčiji in Indoneziji, zakaj bi jih j Rusija ne imela v Perziji. To je delegaciji zaprlo sapo in | kako bo zdaj načela ta trd perzijski oreh, še ni znano. Vse kaže, da je ta nova mirovna organizacija še daleč od cilja, da uredi svetske probleme v zadovolji-j stvo vseh. - Gevelandski župan je pojasnil vzroke stavke pri j lokalnih časopisih Cleveland, O. — Župan Burke je povedal sinoči na radiu položaj stavke strojnikov pri treh lokalnih dnevnikih, ki traja že 17 dni. župan je povedal, da se je trudil posredovati, pa dozda.j ni imel uspeha. Povedal je tudi,! da so tiskarski strojniki prelo-j mili pogodbo, ki so jo imeli s časo- j pisi, v kateri so se obvezali, da bodo v slučaju, če se ne morejo j v teku 30 dni sporazumeti 7, iz-. dajatelji časopisov, izročili spor v roke posredovalnemu odboru. V ta odbor bi unija' imenovala i dve osebi, časopisi dve in obe j stranki enega. Toda v vsem tem : času pa delo pri časopisih ne sme prenehati. župan Burke je apfeliral na strojnike, naj se vrnejo na delo, ker milijonsko mesto kot je Cleveland ne more biti brez dnevnega časopisja. Obenem pa naj ! izroče svoj spor v poravnavo posredovalnemu odboru, v katerega naj imenujejo osebe, ki jim bodo lahko zaupali. Razne vesti od nailh borcev v službi Strica Sama Pvt. Leopold Furlan, sin Mr. in Mrs. Leopold in Anna Furlan iz 1229 E. 60. St. je prišel domov od vojakov s častnim odpustom. Služil je 3 leta in 10 mesecev. V armado je prejemal sobotno Ameriško Domovino, ki mu je bila vedno v veliko razvedrilo. fft »JC Po dve leti in pol vojaške službe je dobil časten odpust iz armade Pfc. Joseph J. Stare, sin Mr. in Mrs. Joseph Stare iz 1096 Norwood Rd. Nahajal se je 21 mesecev preko morja. Služil je pri poljskem topništvu 79. divizije in se je udeležil mnogih hudih bojev vse od Cherbourga pa notri v Nemčijo. Jhfr^ INFANTILE 7 I PARALYSIS ' JANUARY 1431 lb* NaMtftoi Foundation for Infant]!« Parolytl j Razne drobne novice iz j Clevelanda in te okolice V bolnišnico— j John Brinšek iz 1064 Addison Rd. je bil odpeljan v Charity bolnišnico, kjer se je mo-;ral takoj podvreči operaciji. Obiski še niso dovoljeni. Pri a oble111 ica— I V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Andreja Vidergar v spoTnin pr-,ve obletnice njegove smrti. i Grob v domovini— John Stric iz 6713 Edna Ave. je prejel pismo od brata Alojzija, ki se je napol mrtev vrnil iz italijanskega ujetništva domov v Kozarišče pri Starem trgu. Sporoča mu, da so umrli oče Matevž Strle, posestnik in gostilničar v Kožariščah. Umrli so 2G. nov. 1945 v visoki-starosti 81 leti. Doma zapuščajo sina Alojzija ter hčer Reziko, ki se je tudi pravkar vrnila iz koncentracije v Italiji, moža pa so ji ubili Italijani doma in hišo zažgali. Tukaj pa zapuščajo gori omenjenega sina Johna. Naj bo dobrem očetu lahka domača gruda, preostalim izrekamo naše sožal.je. Graduacija— Danes bo graduirala iz John Hay višje šole gdč. Marian To-mažič, najmlajša hčerka poznane družine Helen in Frank Tomažič iz 8804 Vineyard Ave. Graduacija bo v šolskem avditoriju. Marian je dvoršila šolo z odličnim uspehom. Njena glavna predmeta sta bila knjigovodstvo in komptometrija. Za njeno posebno pridno učenje je prejela od šolskega vodstva zlat ključek. Zadnje leto je bila tudi blagajničarka razreda. Naše čestitke pridni Slovenki in želimo ji mnogo uspeha v njenem nadaljnem življenju. Pisma naj dvignejo— V našem uradu imajo pisma: Cecilija Randl, roj. Regali v Šmarinem pri Litiji. Menda se nahaja v Pitfeiburgu, Kans. Pi-Iše ji Ivan Regali. Dalje Mar-! tin in Marija Kolenc, piše !Amalija Povirk. i Peta obletnica— Danes ob 8:30 je bila darovali a v cerkvi Marije Vnebovzete j maša za pokojno Frances Ske-be v spomin 5. obletnice njene ' smrti. ! Zadusnica— 1 V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete J maša za pokojno Frančiško |Knaus, ki je umrla v Št. Ru-ipertu tekom svetovne vojne, i Bila je mati Mrs. Frank Zu-| pan i k iz 686 E. 157. St. Skupna dr. sv. Vida— i Jutri večer imajo skupna .društva fare sv. Vida sejo. Udeležijo naj se iste stari in novi zastopniki ter zastopnice. Pod ničlo— Danes zjutraj ob 7 je kazal toplomer v Clevelandu eno stopinjo pod ničlo. Toda čez dan se bo nekoliko ogrelo, zvečer bo pa zopet padtel toplomer na 5 nad ničlo. Jutri bo lepo in nekaj gorkeje. ; -:-o- Kitajska bo dobila 21 bojnih ladij čungking. — Kitajska vlada naznanja, da bo dobila od Zed. držav in Anglije 21 bojirh 1 a 1 i i. Amerika jih bo dala 8, ostale Anglija. 2 ameriška DOMOVTNA. JANUARY 22, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75_ Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 15 Tues., Jan. 22, 1946 Kaj se je dogajalo v Jugoslaviji Po odkriti sabotažni aferi v jugoslovanskem vojnem arzenalu v Kragujevcu leta 1937, ko so hoteli z enim udarcem uničiti večino jugoslovanske oborožitve, so komunisti uvideli, da se jim je enkratni močni udar proti vojski ponesrečil. Zato so morali metodo in taktiko v temelju spremeniti«* J%d tem, ko so budno pazili na ugodno priložnost za uveljavitev, so komunisti morali vojsko počasi podminirati, demoralizirati, vzeti ji njeno udarnost, zasidrano v njeni visoki nacionalni zavesti, s tem pa ji obenem vzeti njen velik ugled, ki ga je uživala v svetu, da bi svet nehal z njo računati in jo podpirati. — To so komunisti na vsej črti dosegli. Spočetka so se omejili samo na intenzivno protivojaško propagando, na pacifistične pridige in razpihovanje napak v notranji in socialni .politiki mlade jugoslovanske države. Počasi so tudi stopnjevali gmotno sabotažo; vendar spočetka še ne v toliki meri, da bi bilo upadljivo. Kmalu pa so se začele svetovnopolitične prilike, ki so se jim morali prilagojevati notranjepolitični dogodki, na vsej črti razvijati v prid ciljem, ki jih je jugoslovanskim komunistom določila mednarodna politična organizacija: Osvojiti najpomembnejšo balkansko pozicijo in s tem postaviti komunistično postojanko na Sredozemlje! Zanimivo je, kako so komunisti organizirali peto kolono v Jugoslaviji. Demoralizirali so delavske vrste in jih hujskali proti državi. Med delavstvom so razvili intenzivno propagando za. sezonsko delo v inozemstvu, kjer so jugoslovanski delavci prišli pod vodstvo komunističnih organizatorjev in provokaterjev. Zanimivo je, da so komunisti zadnja leta vabili jugoslovansko delavstvo predvsem na delo v Nemčijo, od koder so se delavci vračali polni hvale za nemške socialne in gospodarske ureditve in nacionalno demora-Lizirani, če ne že naravnost sovražno razpoloženi proti državi. Komunisti, ki jih je mednarodna centrala natančno poučila o toku mednarodnega političnega razvoja in jim dala temu primerna navodila, so pri tem imeli svoje račune. Svetovnopolitične razmere so se zaostrile. Vse države so se zaostrile. Vse države so se zabele intenzivno pripravljati. Jugoslavija je začela naglo graditi svojo "Rupnikovo linijo." V ta namen je klicala večje kontingente specialistov pod orožje in na orožne vaje. Kajpada ta ukrep ni predstavljal za jugoslovansko prebivalstvo nič prijetnega, posebej ko so se s stopnjevanjem svetovnih dogodkov orožne vaje začele spreminjati v aktiviranje. Ta neprijetni moment so komunisti do skrajnosti izrabili. Preplavljali so deželo z ilegalnimi letaki proti ukrepom vojaške oblasti, na utrdbenih delih so spletli celo verigo večjih ali manjših sabotažnih dejanj in razvili med vpoklicanci strastno propagando proti vojski in notranji državni ureditvi, ki da jo je treba spremeniti. V to je padel avgustovski pakt med Hitlerjevo Nemčijo in Rusijo. Tedaj je komunistična peta kolona, ki je bila izšolana na sezonskem delu v inozemstvu, začela z odkrito propagando proti vojni z Nemčijo, ki da hoče obenem z Rusijo ustvariti novi svet socialne pravičnosti. Tem bolj so napeli propagandno aktivnost za Hitlerja in SSSR. ko se je vojna zares začela. Začetek vojne so oni takrat imenovali "socializacijo sveta," češ, da se bo Hitlerju v borbi proti za-padnemu kapitalu kmalu pridružila tudi Rusija. Izraz "socializacija" je bil adekvaten izrazu — svetovna revolucija! Komunisti so potrebovali ne samo demoralizirano vojsko, ki bi v slučaju razsiri.tve konflikta na Balkan odpovedala, ampak tudi diskreditirano vojsko, ki ji noben zaveznik ne bo zaupal, kadar bodo začeli izvajati v Jugoslaviji "socializacijo"— komunistično revolucijo. Vedeli so, da se bo vojska sama v slučaju konflikta na Balkanu diskreditirala, ec bo dovolj demobilizirana. Prav zaradi tega so vložili ves svoj trucl v demoralizacijo in sabotaže v škodo nacionalne vojske. Obenem pa so v inozemstvo pošiljali stalna poročila o stanju v Jugoslaviji, ki Jugoslovanom ni bilo v čast, ki pa so ga komunisti sami povzročili. Krivdo so kajpada zvra-čali na diuge, predvsem na tiste, ki bi jim utegnili "socializacijo" Jugoslavije ovirati. Komunistična propaganda je razvila besno gonjo proti jugoslovanski vojaški pripravljenosti, češ, da nima smisla, upirati se novemu redu, ki ga bosta prinesli Nemčija in Rusija. Zato so istočasno razvili močno propagando za pro-nemškosovjetsko zunanjepolitično preorientacijo — proč od kapitalistične reakcije zapadnih demokracij. Vse to pod motivom "socializacije sveta"! Po prihodu ameriškega polkovnika Donavana v Jugoslavijo so komunisti — očividno po zapovedi internacionale — naglo organizirali dve garnituri,— "Uradno" je vodstvo komunistov, ki je vse doslej skrivnostno molčalo, začelo podpirati v Jugoslaviji globoko zakoreninjeno pro-anglo-amerisko politično tradicijo, med tem ko je mnogo močnejša "neuradna" komunistična garnitura razvila še hujAo propagando proti vstopu v vojno na strani "zapadnih kapitalistov." Ko se je vodstvo komunističnih strokovnih organizacij uradno izrekalo za solidarnost z drugimi skupinami v bodočih dogodkih, so organizacije same preplavile javno mnenje s parolami: "Hitler in Stalin nam bosta ustvarila pravični so- cialni red! —t Ne bomo dali niti kaplje krvi za zapadne kapitaliste in njihove hlapce, beograjsko čaršijo!" Vodstvo je namreč moralo pridobiti zaupanje, da ne bi bilo še pred samim začetkom "socializacije" diskreditirano ali celo odstranjeno! Zato pa mu je bilo prav tako potrebno, da je bila vojska razrvana in diskreditirana. Zaupanje je bilo komunistom potrebno zaradi protinacističnega nastrojenja prebivalstva, vojsko pa so morafi demoralizirati in diskrediti-rati, da jim ne bi bila na poti, kadar dozorijo načrti revolucije! Zato so 'uradni" komunisti dne 27. marca 1941, ko je belgrajski garnizon pod vodstvom generala Dušana Simo-viča odstranil vlado, ki je podpisala pakt s silami osi, stali na strani upornikov, in na strani čustvovanja jugoslovanskih narodov. Komunisti so namreč nujno potrebovali oboje: Razkrojeno vojsko in vojno — izgubljeno vojno! Oboje iz popolnoma enostavnega logičnega redosledstva. (Dalje prihodnjič.) -o- PROTEST članice Slovenske ženske Zveze št. 47. zbrane na glavni letni seji, dne 8. decembra 1945, obsojamo dopise v decernberski Zarji, stran 353 in 360, ter odločno zahtevamo, da oseba, katera jih je priobčila iste prekliče. Smo proti vsakem takem dopisovanju, da bi se glasilo zavzemalo in vmešavalo v umazano politiko, ter blatilo in napadalo nesrečne begunce, kajti njih usoda je dovolj žalostna brez napada nanje v Zarji. Med njimi je mnogo nedolžnih otrok, kateri so morali bežati pred krvoločneži, da si rešijo življenje, ali so tudi oni izdajalci? Vendar se zavedajmo in držimo katoliških principov ter naj se ne obsoja naših slovenskih sobratov in sosester, ako je kateri res kaj zakrivil, ga bo sodil Bog. Zahtevamo, da Slov. ženska Zveza in nje glasilo ostane na katoliškem temelju kakor je bilo ustanovljeno, ter naj se mesto napadanja na nesrečnike priobča več lepih izobraževalnih in pod-učljivih člankov, da bo res v korist in ponos vsem članicam in napredek organizacije. Hočemo imeti tudi pravo pojasnilo zakaj se je prejenjalo s članki Zvezinega duhovnega vodje Rev. Milan Slajeta. Nadalje odločno zahtevamo, da naša organizacija S. ž. Z. in nje glavne odbornice takoj izstopijo od SANSA, ker je nasprotne-'! ga mišljenja naše organizacije, ter nje voditeljice pač ne smejo j in ne morejo biti orodje, katero reže na dve strani. Isto zahtevamo, da se nam da zadoščenje s tem, da se naš protest priobči v glasilu Zarje in Ameriški Domovini, ako ga ne bo, ga bomo me obelodanile vseeno v dnevniku Ameriške Domovine. Za članice podr. S. ž. Z. 47. Predsednica: Terezija Bizjak; tajnica: Helen Tomazic; blagajničarka: Frances Bricelj. Pojasnile članicam I Gori priobčeni, protest je bil dostavljen na uredništvo ZAR-j JE dne 12. decembra ob enajstih dopoldne. *Ker je bil sklep de-| cemberske seje in še enkrat januarske, da se ga priobči v Ameri-! ški Domovini, odbornice zahtevo izpolnujemo, ter ob enem tudi ! dodamo pojasnilo urednice Zarje, kar se tiče glede protesta, za-| kaj da ni bil isti probčen. j Dne 12. januarja je predsednica sprejela sledeči odgovor, kateri se je isti večer tudi čital na seji: Protest, katerega je uredništvo prejelo dokaj pozno v decembru, ne bo objavljen, ker smo zadržali tudi odobravanja v dopisih in zato se ne more deliti priložnost. Ker se pa vsebina vašega protesta tiče glavnih odbornic, zato je bil protest poslan na glavni i:rad in bo predložen seji odbora direktoric, ki se vrši 28. januarja. »♦♦» « t'»»'M * »'M l BESEDA IZ NARODA Iz Noble, Ohio Precej časa je že odkar sem se zadnjič oglasila in napisala v naš vsega priznanja vreden list Ameriško Domovino. Večkrat sem bila že namenjena, da se oglasim, pa sem si mislia, da "kdor molči, se devetim odgovori . . ." Toda tudi molk ni vedno na mestu. Posebno ne, ko se glasilo SŽZ, ki je bila ustanovljena od katoliških žena in de-: klet in na katoliški podlagi po-! tegrje za komuniste in nasprot-! hike katoličanov, svoje rodne brate in sestre pa naziv ja "izdajalce. Tako nazivlja tiste sirote, katerih edina krivda je bila, da so se borili za svojo vero kot svoj najdražji zaklad, največjo svetinjo slovenske zemlje. Rajše so izgubili vse, kot pa bi prižigali lučko Stalinu in Titu, kar žalibog delajo nekatere voditeljice in uradnice tiste S. Zveze, ki je bila( rečem, ki jc bila in ni več) zveza katoliških žena in deklet. Tiste uradnice bi se morale zavedati, da nihče ne more služiti dvema gospodarjema obenem, če so ustanovile SŽZ na katoliški podlagi, čemu jo sedaj spravljajo pod rdečo marelo SANSa, ki je očiten nasprotnik katoličanstva in ga podpirajo; katoliškim beguncem pa odrekajo pomoč, že od zadnje konovencije se nekaj pa-li pri glavnem odboru, sedaj je pa že tako pripaljeno, da pre- cej hudo "diši." Na levo in desno prosijo podpore in prispevkov za uboge slovenske siromake, obenem se pa na Boga za-klinjajo, da slovenski begunci ne zaslužijo podpore. Ako tisti, ki radi vere in katoliškega prepričanja izgubi vse ne zasluži podpore svojih katoliških bratov in sester v Ame-I riki, kdo jo pa potem zasluži?! i Nihče vam ne brani, če hočete 1 podpirati preganjalce katoliške I vere in slovenskega naroda, le ! podpirajte jih na svojo roko in lig. pod okriljem Slovenske ženske zveze! To se pravi očitne , roit-evati se iz članic. Nikar se 1 ne sklicujte na Boga in njegovo pravičnost, ker On se ne pusti zasmehovat. Prej ali slej bodo dobili zasluženo plačilo oni, ki so uničili na tisoče in tisoče človeških življenj, da so ugladili j pot komunizmu in prav tako tudi oni, ki jih podpirajo in za-1 govarjajo. Toliko za danes. Mary Stušek, predsednica št. 49 SŽZ, Noble, Ohio. --o-- Hubbardske novice Staro leto nas je zapustilo in stopili smo v novo leto 1946. Leta pa res s tako naglico beže, da jih človek kar dohajati ne more. Saj sam sebi ne morem verjeti, da mi jih je smuknilo že 50 čez ramo, odkar sem zagledal to našo preljubo novo domovino. Bi rekel, da 50 let je v človeški debi že precej in ce bi bil star ob prihodu samo I par let, bi jih imel že čez 50, sicer pa sem ^prišel še mlad k očetu, ki je bil že prej tukaj. Torej, živim že v četrti generaciji v tej deželi po našem rodu. Prišel sem ravno na o-četovo "ohcet" ali poroko, ko se je bil ravno oženil. Mati mi pa še danes živi. Odkar je pa oče umrl, je že 40 let. Čudna zgodba, kaj ne, toda resnična. Ce bi imel čas, to se reče nobenega drugega dela, bi lahko že lepo izigod'Cvino napisal. Nekaterim kaj hitro potečejo leta in zopet drugi se pa dlje o-tepljejo na tem božjem svetu. Saj če je človeku slabo na tem svetu, je že vse eno, če se malo prej zmaže s tega sveta; tistim pa, ki jim je dobro in imajo vsega v izobilju in seveda tudi zdravje, pa ni nič kaj lahko, kadar pride čas slovesa. Kar se mene tiiče, nisem v svojem življenju nikdar živel v luksusu, ampak velik strah me pa še vseeno navdaja za tisto, kar še pride, pa čeprav še srednjih let nisem prekoračil. Ta strah imam za to, ker sem nekoč že skoraj stal pred sv. Petrom, pa me je nazaj pognal, češ, da sem še premlad za tja gori. Kaj naj bi pa danes počel, če bi me zopet nagnal nazaj, ko bi me nihče ne hotel sprejeti, ker nisem več mlad, seveda takrat sem bil mlad in so še dekleta "prežale" name. Torej je bilo lahko zame. i V zadnjem času smo dobili I več ščetincev, ki se poslavljajo ' j s tega sveta in prav nobenega pardona ni zanje. Oni dan so se bili zmislili pri našem sosedu Perparju in smo spravili kar dva na en dan v kraj. To sta vam bila ščetinca, da se reče. Seveda sem bil tudi jaz zraven, ker sem pa precej počasen in neroden, sem ščetinca komaj za rep prijel, pa je bilo že po njem. Nato sem se pa odstranil do časa, ko je že visel na "gaugah." Seveda sem pa kaj hitro pristopil, ko je Mrs. j Perpar prišla s tistimi dobrotami. Saj sem že večkrat povedal, kako je ona postrežljiva in dobrega srca. Zato pa zmeraj gledam, da sem kje v bližini ob taki priliki. Torej ima-! mo sedaj klobase vrh klobas. . l Prav žal mi je, da jih ne morem dati nekoliko našim prijaznim urednikom, spodaj in zgoraj tam doli. Rečem pa, da tistih prijetnih ; časov ob kolinah ni več na našem Hubbardu, kot je bilo to pred leti. Vse tako izgleda, da smo šli nekam s tira s to našo i deželo, oziroma so jo spravili, - saj sem že nekoč zapisal, da - imamo vse preveč te preljube - demokracije. Ko tako čitam i časopise, se mi. zdi, da smo kar nekam .iz vsega reda prišli in - vse tako izgleda, da vsak v svo-: jo pest piha, ker ni prave ko--imande. Glas iz Washnigtona ■I je jako "švoh" in nima nihče ! j dosti z a mar. Kam bomo pa pri-i i šli, če bo šlo tako naprej, — 'j štrajk na štrajk; vse zahteva ! j večje plače, tovarnarji pa tudi II nočejo zaostajati s svojim do-•, bičkom. Tako visoko bodo po-1J gnali vse, da dolar kmalu ne : bo imel nobene veljave več in 1 tistemu pravijo — inflacija. Le ■ kaj bedo pa počeli taki, ki ni-1 imajo nobenih dohodkov? In i j takih ni malo sedaj, ker jih je i mnogo, ki niso zmožni prijetij |Za kakšno pravdansko delo. j Že večkrat sem omenil, da je to jako slabo znamenje in če j i bo Washington samo kimal in j | pošiljal svoje zastopnike poj ! svetu, da bodo hodili samo dru-j !gim kimat, kot so to delali oni j j pred njimi, bo za našo deželo' i žalostno in je vse mogoče, daj se bo nekega lepega dne znašla : 1 druga oseba v Washingtonu. | Saj tudi tako izgleda, da se precej deluje na to. Saj sem bil tudi že zapisal, da je ne-! ka inteligentna oseba rekla, da j bo treba v Washingtonu teme-jijito pomest, in dvakrat ne bi rekel, da se bo kaj takega zgodilo v prihodnjih volitvah, za- kaj ameriški narod si tudi želi izpremembe v gotovem času. | Med božičnimi voščili, ki sem jih prejel, je bilo tudi voščilo od nekoga iz Richmonda, New York, ker se dotičnik ni podpisal, me bo sedaj lomil firbec do konca mojih dni. Vse eno pa se mu zahvaljujem za poslano kartico. Tudi za novo leto nisem bil pozabljen. Spominjali so se me naši domači in ob tej priliki se zahvaljujem tu'di Tončki moji svakinji za tiste sladke bonbončke, ki mi jih je poslala. No, saj z njo sva si itak vedno na roke, ker sva bila sošolca tedaj, ko sva pohajala v višjo šolo v Franklin, Kansas. Rečem pa, da se je njen talent dosti bolj izobrazil kot pa moj. Torej, lepa hvala vsem, ki ste se me spomnili v praznikih. — Vsem želim še dolgo življenje in potem pa srečno pot v nebesa. Pozdravljeni. Frank Leskovic. Beseda od svojcev ii domovine Drugo pismo od sestre Ivanke Strmole iz Višnje gore pa se glasi: 14. novembra 1945. Draga sestra Mary! Prejela sem Tvoje pismo, srčna Ti hvala. Bili smo vsi tako veseli, ko si spet lahko pišemo po tolikih letih. Ko sem prejela pismo, sem šla takoj na Ilovc, da sem ga dala še bratu prebrat. Opišem Ti samo malo po vrhu, kako je tukaj pri nas. Zdravi smo še vsi, hvala Bogu. Mati so zdravi in še precej trdni, kakor so že v letih. Oče so pa umrli lani 18. septembra. Bili so vse leto boleh-ni, a ležali pa so samo en teden. Saj so bili že 79 let stari. Brat France je doma in sedaj župan , v Stični. Bil je nekaj časa tu- • di v osvobodilni vojski. Moj mož je sedaj tudi doma in jc . bil tudi v osvobodilni vojski, sin Rudi je padel za domovino. Sedaj sva sama, nimava več otrok. To je najhujši u-, darec zame. Saj veš kako je, ko pridem odkod pa.,. . najdražjega kar svet premore ni. Karolina je na Ilovc, drugače pa stanuje v Stični. Mož je i pa nekje v Nemčiji, bil je inter- ■ niran in ne ve nič zanj. Mogo-i če so ga že ubili. Malči je u-: d'ova, njen mož je padel za do-i movino. Pepca je tudi udova, , kajti tudi njen mož je padel i za domovino in boljšo bodoč-; nost. -Malči ima dva otroka, i fantka in punčko; Pepca pa jih • ima šest in sicer tri fante in i tri dekleta. Julka je še v • Stični in tudi hčerka, imajo ■ svojo hišo jako lepo. Obe sta , zdravi. Mož je nameraval pri- • ti domov iz Meksike, pa že ni mogel več, ko je bila Jugoslavija že v vojski. j Main ar j ev France! je tudi i umrl lani o svečnici. Drugi so ! zdravi in teta tudi še kot, naša j mati in tudi teta iz Liskovca je j Še živa. Spa j i v Metnaj tudi | živi oče in mati, sin je na Koro-! škem. Beletincovi iz Stične j so' tudi tam, pa jim ni bilo I treba iti, ampak so kar zdivja-! li. Ko se je okupator umikal j iz naših krajev je bilo zelo hudo, veu'ni boji okoli Stične, Mekinj in Metnaj a. pa vse je mi-inilo in vsega je sedaj konec, j hvala Bogu, da smo osvobojeni. ! Bo že kaj boljši pozneje, ko se j bo enkrat vse uredilo, ker je I sedaj vse j ako razbito. Naš ' France ima že tudi tri otroke, j ta velika'je stra že 14 let, Jul-či pet in Fani dve in pol. So | .jako pridni. Ali so Tvoji bili | kaj v vojni? Beg daj, da dobiš to pismo, da boš potolažena. — Sprejmi od nas vseh najlepše pozdrave, tudi mati Te pozdravljajo in kaj kmalu piši. Tvoja ! sestra Ivanka Strmole, Gornja' Draga, Višnja Draga, Višnja j, gora, Jugoslavija. \ ssssass* w ~ I iiWW "Na ognjišču je ravno gorelo, da se je lahko raz|f 10 predmete po kolibi," sel! čel pripovedovati fantom® kaj se je godilo tam not''1 su, ko jih je zibala bogiW* vana v sladkih sanjah. "Kar se počasi odpi'<>' najprej samo za pedanj' prtinj zagledam iz teme p no žarečih točk, ko bi W v kočo z dlanjo polno ž*" oglja. Sprva sem mislil, da 11 kaki pozni drvarji, k' tukaj prenočili in drugi d* rana začeli z delom, že ^ hotel veselo pozdraviti s "dober večer prijatelji.' nekaj reče zapik. Po t^ oblije mrzel pot, kot bi ^ name eno polno kad nH'z'f Po hrbtu mi pa zagoni bi tam paradiralo tri i" mravelj, vsaka svoje domžalsko godbo, viftrjj parpori na čelu. Od h^ bilo čudno. Križ božji, saj to niso ki se drenjajo pri vrat'11 lijo v kolibo! Kaj ven1' jih je bilo, ker mi niti ^ ni prišlo, da bi jih šte'\ od njih pa nisem mogell. ti oči. Bil sem kot reče, saj njih postav i'8 teme nisem natančno j To sem pa natanko imeli vsi podobo kozla.' lo razliko, da so hodili !| njih nogah in ne po Na glavi vsakega sem n> razločil po dva izrastki videti nisem mogel, če > rožička zakrivljena nazaj. Vsak je bil oblečen * kožuh, ali pa je mar ta|j, dlaka pokrivala njih enem, ki se je stisnil skfjj postrani, sem natanko v, je nosil nazadej veliko0 je bil pa skoro gotovo J^ njev na nogah niso inJei'jj videl, in tudi parkljev pak konjska kopita. & vedel, če, so bili podko^, mi to ni bilo v danih r"' mogoče ugotoviti. Izpod čela sta pa vS^j rela po dva žareča og^j sem dokaj natančno vi ;)j je vsakemu puhal iz uS ^ ca, naj bo že kar h^e' , se mi je zdelo, da i111" duh po žveplu. "Dobro jo režeš, J^'S boš pisal domačo na|o^ to v zvezek in če bo» J dovolj vejic in pik, boš^ lo dober red," me Poll< ček Bernik. "Pa menda ne daj<^, pripovedovanj u p r a ^ ga močno užaljen pobgl ( "Kajada verjamem0' j pičice verjamemo," h^'J "kaj ne, fantje?" "Absolutno!' 'je ^ j Basajevih in Mohorif | j "In kaj potem?" ukaže'; daljevanje. "Kaj potem, še vp^| tim, ko sem videl to vt' . pri kolegih. "Hotel J j riti to, kar bi vsak v J ; ži, da bi vas, korenJ*! ji' slovenskega krepkeg3 i -ja, ki ste se že toliki'^J v pretepu z mestni"11 J mesarskimi lerpobi, P^J pričo in pomoč. ^ ; usta, pa iz njih nise^- | spraviti nobene bese j sem se še tako trudi'- J [ "Škoda," pripomni U | horič, ki je krepkeje 3 . s pec, katerega je še ve j | v roki. "Bi se bili ^ : rali ž njimi, takole P0.' kakor beremo v knji*1 i njem in mečem." "Aha, ti bi se pa %J njimi, ti, ki bi zletel 'l^ [prav na Šmarno g«1-0'v 1 den tistih obiskoval^ j l! malo zakašljal vate, 'sadim nazaj na ta sve ■ FT »MERTŠKA DOMOVINA, JANUARY 22, 1946 MALI OGLASI MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15. Čiščenje »5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. KNctlcott 0487 Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko na hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 «J. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) Soba se odda Odda se opremljena soba slovenskemu dekletu. Vprašajte na 1119 Addison Rd. zgorej. (16) Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi nt '60 E. 185. St. (xl Sprememba na plin Nič saj, nič dela. Mi lahko popravimo ali spremenimo vsak furnez od premoga na plin. Zastonj nasveti in proračun. Ohio Heating & Supply Co. LI 4800 __ (15) Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. licensed agent 1Vanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Moške se sprejme Sprejme se moške za lahko -punch-press delo, drugi šift. Plača od ure in od kosa. Stalno delo The Superior Die Casting Co, 17325 Euclid Ave. (19) ženska za likanje Delo dobi ženska za likanje in lahko čiščenje; samo 2 v družini ; dobra plača. Zglasite se na 182 E. 129. St. tel. GL 7279. (16) Za kuhanje Sprejme se ženska, cla bi kuhala za 2 odrasli osebi in bolno mater ter pomagala pri oskrbi matere; nič hišnega dela ali pranja. Dobra plača, soba in hrana. Zglasite se na 12212 Park-hill Ave. tel. WA 6650. (17) Pralnik naprodaj Naprodaj je rabljen Western Electric pralnik v dobrem stanju. Pokličite EN 4818. (16) Ako iščete dobrega popravljalca za vaSe čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo, FRANK MARZLIKAR »6131 St. Clair Ave. (Tues. x) MALI OGLAS! Kupimo Rad bi kupil lot za dva groba na pokopališču sv. Pavla, če kateri rojakov želi prodati, naj pusti naslov v uradu tega lista. (16) Km t> i /o)y okrevališču (bolnišnici) za starejše ljudi v Hart-117 > Conn. je na božični večer nastal ogenj, ki je zahteval I h'iv«fVeŠkih žrtev- slik,i nam Vstavlja ognjegasce in j e> ki pomagajo pri odn-ašanju žrtev iz gorečega Kristus L °dlomek iz umetniškega življenja. Spisal dr. Ivo česnik. ^ e * Je "Hojo za Kristusom" vi «a o samozatajevanju, po- p Ikon ^ in smrtL Ko ie d "Cala, se je zjokal in mislil si . SV°J0 preteklost. In videl je v. ^»ogo napuha, mnogo brid- j. Blic'iti1 c'h,je opravljal svoji b 1 SVoin Sa je V P0Stelji' 0b"i J« mLT in j° ihte pr0Sil P "O i b jbiapusti mi, ljubica! Koliko k PriS" deJak ko sem lazil L i J, po Veznicah in sem I S( le doma ne. Zadosti-1 J itraj Za t0' Felicita- Jutri! k |anc "ajR mi P«"ese pater j n 1'Hval ga Odrešenika!" r I ^i\r°;eselje;Ange-^1 aradij i ' da se vrne pjuCtmamice" li ipetaij, , ga Je čelo in mu isti ii,7 g0 0 sv°Ji globoki,1 • •jplutrai ; .v n fco 7 i Je prisel pater, Fran-; „ fhajal °8°m in izpovedal *n! fi'solg^ Pdjatelja- Prvij 'Pozi I zarki so se smehlja- j 1 Doli "0 na srečnega Ange-; f on in »mel uprt obraz v i " ilOo,^1' mislil na Krista1 J; jo. jj' 1 In na knezovo naro-j" «oji (]0Vfe Pr'četi s slikanjem * if Ifav^a Se je ČUtil krepke" i k if Ali si ■' '' ,fjenju.^1Slil ka-i na sliko vls ,fMisiij' Je vPrašal kapucin. jo ((fci j( . sem, Francesco in ' š ■f' Sam'mam jasno Pred se-j« izroc-i m°Ži naj mi da Bog'; V i#tk v m Piatou največji tre- i č >].Pičita Z'Wdovhli človeštva. — i 1 ifljeju,!llapravi mi posteljo v j* ' ^°l&čas mi je po! 3 lil Zdaj h i3 isfveti e smeš- še slikati. Oz- ■ 1 »., moraš prej popolno- j i fvk !] ilte n0|. K zamujen se ne po-,' Ptov/f'1" Za umetnika ve-: Str e0no" i fto te; i iKfI^ tr /i se oblekel. Niso 1 eW^stj r°ke in ni čutil več ,. of*;. v vt^/df neS Angelo!" oif Jfovoi*6 Se mal° Prijatelj!" !fm močan ne bojte li'f ^kor' 'icita pojdi in sto-. m% Sem ti ukazal. Spati {^l He ^ ateUeju; nihče naj v4bom °.tl tam niti*zdravnik! r^il. fesa potreboval bom i fte na ?nite Platno> Pri" jK^e!'' d miZo čopiče paleto, jsl^e t}ei, ■ i«%ljš še> Angelo, da spet e/pti, p j^oram tudi kaj žrt- ^t^ni-'6 Cita- že dolgo mu ^'i^ ^žk 36 poslovi1' Felicita lgo.f dvHrLga srca ubogala svo-. Angela; ukazala lšfteijej"Ji napraviti posteljo b^P'itiio11' razemiti na stoja-1«, j)a|' Postaviti na mizo čo-in barve. vc f bi ,5 , °dšel v svoj atelje, v svetišče. 1'czdra- ,0,1 ------------ vile so ga stare skice, kipi A- V( polona, Herkula, Medeje. Se- n del je na posteljo in gledal j£ skozi okno na morje. A njegovo oko ni videlo lepote itali- j, janskega jutra, njegov duh je bli zamaknjen. Pred njim se j, I je dvigala Golgata. Na njej so ^ i pribili na križ Krista. Med ne-J bom in zemljo je visel v veli- F j kih bolečinah. In na njegovi jr j levi in na njegovi desni je vi- n J sel razbojnik. Vojaki so pa vze- A i li Kristova oblačila in suknjo, z; j ki je bila brez šiva. In so rekli n j med seboj: "Nikar je ne reži-jn.o, ampak vadljajmo za njo." t] i In so vadljali. u Poleg Kristovega križa so sta- R li njegova mati, Šaloma, Ma- ^ i rija Magdalena in Janez. Ko ^ je videl Kristus Marijo in Ja-Ineza, je rekel svoji materi: . j "Žena, glej, tvoj sin!" In Ja- d Inezu: "Glej, tvoja mati!" Ljudje so se gnetli po Kal- j, Ivariji, si šepetali in gledali J križanega Krista. In pismarji ž j in farizeji so se mu rogali: g i "Drugim je pomagal, sam sebi i pa ne more. Glej ga, ki tempel [ j božji podira in ga v treh dneh t i zepet zida." In zasmehovali so g j ga tudi vojaki, on je pa pogle- t dal proti nebu in prosil nebe-1 škega Očeta; "Oče, odpusti jim, r Jsaj ne vedo, kaj delajo." In le- s j vi razbojnik je škripal v bole- ( j činah z zobmi in klel: "Ako si j, j Kristus, stopi s križa dol in po- r : magaj sebi in nama!" Desni ga j, ,ije pa svaril: "Ali se ne bojiš v j Boga, prijatelj? Midva po g .1 pravici trpiva, ta pa ni sto- j. .{ril nič hudega."'Obrnil seje h 1 j Kristusu in mu rekel: "Gospod, , .1 spomni se me, kadar prideš v { .'svoje kraljestvo." In Kristus j mu je rekel: "Resnično ti po- ( ,' vem, še danes boš z menoj v ra-! ; ju." i j Bilo je okoli šeste ure. I11 ] stemnilo se je po vsej zemlji , ' do devete ure. — In Kristus je 3 jasno videl pred seboj vso pre-. tek lest in,(prihodnost, grehe vse-i ga človeštva je čutil na svojem j telesu. In ob deveti uri je za-! vpil z mogočnim glasom: "Eli, Tleli, lama sabaktani!" In zaže-. jalo ga je, da je slabotno vzkli-,, knil: "Žejen sem!" Vojak je napojil gobo z jesihom in jo t nataknil na trs in mu dal piti. Ko je Kristus pokusil, je rekel —"Dopolnjeno je! Oče, v tvo-u je roke izročim svojo dušo.'' In je nagnil glavo in umrl. Za-a grin jalo v templju se je pretr-). galo na dvoje od vrha do tal, a skale so pokale, grobovi so se o odpirali, mrtvi so vstajali, i- Stotnik, ki je stal ob križu, je a- dejal: "Resnično, ta človek je bil Sin božji!" e, "Dopolnjeno je! ta veliki a- trenotek hočem naslikati, veli- kega Krista hočem naslikati, ki sicer visi mrtev na križu, a mu odseva z obličja božanstvena velikost, ki je vzdramila mrtve iz grobov, ki je zapovedovala vetrovom, ko je v mukah in ranah rešila človeštvo in raztrgala dolžno pismo." Prijel je za čopič in ustvarjal z velikim zanosom. Ni se brigal za slabosti, ki so ga obhajale, za pot, ki mu je lil po čelu, za kašelj, ki ga je nadlegoval. In ko je zvečer poklical Felicito in ga je skrbno gledala in vpraševala, ji ni tožil v ničemer, le povečerjal je in legel. A spal ni, mislil je, in če so se zaprle trudne veke, je v sanjah nadaljeval svojo sliko. Štirinajst dni je slikal in se trudil. Oči in lica so postala udrta, koža je visela ohlapna na telesu. Sleherni večer je zagrnil nedogotovljenega Krista in če ga je Felicita prosila, naj j ji ga pokaže, ji je odvrnil: "Počakaj, ljubica, da izmojstrim delo." "Angelo, slab si in kaši jas.1 Ne slikaj dalje!" j "Moram, Felicita. Treba je žrtve. Ce zamudim ta trenotek, se ne vrne morda nikdar več." j Zadnji dan je slikal tudi pri luninem svitu. Velik zanos je prišel v du!šo, njegove zenice^soj se nategnile, zbral je poslednje; telesne sile, da je dokončal. I "Dopolnjeno je!" je vzklik-i nil od veselja, pokleknil pred sliko in molil in gledal Boga-:"' Odrešenika sredi med razbojni-koma, Marijo, Marijo Magdale-^ no, Salomo in aJneza, poleg _ križa, vojake in Farizeje s so-:'' vražnimi, od škodoželjnosti sej^ smejočimi obrazi. Čez vso sli- ^ ko je bila razlita velik asenca, j P le Kristus, se je svetil v svojem veličanstvu kljub temu, da je p otemnelo solnce.* "Hvala ti, Kristus, cla si mi 11 ■ dal doživeti ta trenotek!" P ! In čudil se je ubranosti barv 1( in kontrastom, izraženim v o- v 1 brazih, čudil se je svojemu Kri- " i stu, ki ga je1'ustvaril v trpi je- 8 J nju. Med duševnim veseljem je ,/1 - utrujen zaspal, s hrbtom našlo-;" njen ob mizo, z radostnim, raj-; 1 skim nasmehom na obrazu. 1 (KONEC.) 11 _n __i c : _—o —- h AMERICAN RED CROSS ir - Ameriški Rdeči križ nadaljuje z l" nudenjem, pomoči ameriškim vojakom preko morja k Ameriški Rdeči križ nudi na-56 šim vojakom, ki so v okupacijski [i- službi preko morja isto pozor-|e nost z ozirom na reševanje nji-jt hovih problemov in oskrbovanjem razvedrila kakor prej, ko so bili na fronti. Oni izmed njih, 'i- ki čakajo dolge mesece na po-vratek domov, se lahko zatečejo k Rdečemu križu v slučaju bolezni ali drugih neprilik. Za preganjanje dolgočasja, ki se rado prime fantov in mož čakajočih na možnost povratka domov, jno- i reje najti zabave in razvedrila i v klubih Rdečega križa, v kanti-j nah ter v zabavnih centrih, ka- 1 tere je najti povsod po okupira- j nem ozemlju, kjerkoli so nasta- < njene naše čete. < Na Japonskem je 1. kavalerij- [ ska divizija vzpostavila svoj ] glavni stan v prostorih golfnega 1 kluba Osaka, kakih 12 milj se- ; verno od Tokija. Ena od stavb i na prostoru je moderna struktu- < ra iz steklene opeke, z moderno ] tlakovanimi podi in okroglimi j balkoni ter strešnimi vrtovi. V ; tej stavbi se je nastanil klub ] Rdečega križa namenjen našim j četam nastanjenim zunaj mesta. | Takih klubov bo odprtih še več , za čete v manjših in od mest od- ■ daljenih krajih in postojankah. , Od tu se aranžirajo izleti v mestne centre, kjer si vojaki lahko ogledajo mestne knjižnice, gledališča, ter druge zanimivosti, j i kot n. pr. gledališče v Osaki, katerega stene so prevlečene s svilo in v katerem je prostora za ; 4,000 oseb. V Jokahomi je Rdeči križ ' odprl klub za naše fante že 19 dni potem, ko so naše. čete vko-; rakale v mesto. Klub ima svoje prostore v petnadstropni hiši iz steklene opeke in belega ikonkrita. Stavba je bila prej i last nekega nočnega kluba. — Klub bankirjev, dalje moški klub Isuku ter spominska stav-!ba Jokohama enako služijo se-! daj kot prostori za razvedrilo' naših vojakov ter častnikov, pod pokroviteljstvom Rdečega križa. Bolnišnica 49, ki je slu-:žila vojaštvu v bojih na Novi \ Gvineji ter na otoku Leyte, je I sedaj varno vzpostavljena na j prostoru Manila Jockey Kluba, 'ki je eno naj razkošnejših dir-.! kališč na Filipinih. Tudii v drugih krajih Dalj- _ nega vzhoda je poskrbljeno predvsem za duševno razvedri- | lo vojaštva. Na* Okinawi bo . vzpostavljenih vsega skupaj 6 . novih klubov, dodatno k že ob-. stoječim; na Iv/o Jima bodo > dobili tri, na Saipanu in Tinia- r Jnu pa tudi nedoločeno število, z .j Na drugi strani sveta, v po- I pularnem predel ju belgijske 1* prestolnice Bruselj, kamor ra- t !di hodijo fantje na dopust, je j j Rdeči križ odprl že tretji tako c ' j zvani Mavrični vogal Rdečega 1 križa. Prostori novega kluba 1 so nanovo dekorirani in oprem- 1 1 jeni v stilu angleških pode- ] < želskih palač ter švicarskih gradtičev. Rdeči, križ ima še , par drugih postojank, ki domu-jejo v istotako razkošnih stavbah: v Ardenes klubu, v do-devanju neke baronice, a v e-ki nem slučaju pa v samostanu. r. V Bayreuthu v Nemčiji ima ji. Rdeči križ prostore za razve-a_ drilo vojaštva na posesti Wag-so nerjevega gledališča, v katerem h, danes nastopajo veliki ameri-j 10- »ki in angleški zvezdniki za zarjo bavo našim vojakom. Predva-le- jajo se tudi nemški gledališki 'e- programi, katere sestavljajo do v-ojaki sami ter pregnanci. Vo-•ih jaki tudi lahko dobe pouk v ig- ranju šaha ter raznih drugih iger, koti tudi v rokodelstvu. Klub Rdečega križa v Nue-renbergu je v prostorih bivšega nemškega športnega in razvedrilnega centra. Četudi je 94 odstotkov mesta neobljudene-ga vsled podrtij in uničenja, je 1 pa ta vojaški šadijon docela nepokvarjen in v njem prirejajo razne vojaške športne tekme vojaki Tretje armade. V tem štadionu je ogromno kopališče, ki je umetno zamrznjeno za zimski šport in ki privablja naše vojake iz 75 milj oddaljenih krajev. Tu dobe vojaki pri- 1 liko za vsakojako športno zabavo in postrežbo s kavo in slič-nim, kar je na razpolago po vsem prostoru, na prostem in v notranjih prostorih. -o- Iz raznih naselbin j La Salle, 111. — Dne 27. dec. je v bolnišnici umrl John Stan-cel, star 92 let in doma iz vasi Sasap pri Cerkljah na Dolenjskem, od koder je prišel v Pittsburgh, Pa., pred 40 leti. Par let pozneje je prišel semkaj in ostal do smrti. Domneva se, da je bil najstarejši v La Sallu in imel do smrti izboren vid. Tukaj zapušča sina Nikolaja, v Sagi-nawu, Mich., dva vnuka, v starem kraju pa drugega sina, ako je še- živ. James City, Pa. — Tukaj je umrl John Bizjak, star 65 let in rojen v vasi Gaberje pri Vipavi. Primorsko, od koder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bolan je bil čez eno leto in podlegel je raku na pljučih. Tukaj zapušča ženo, osem sinov (eden je na Japonskem), hčer in osem vnukov ter vnukinj, v riLU-burghu pa sestro. DELO DOBIJO DELO DOBIJO v Ženske za čiščenje Posebno ugodni pogoji za ženske Prijetno delo v lepih uradih v mestu Izvrstni delovni pogoji Ure: 6:30 zvečer do 2:30 zjutraj Mezda: 63c na uro 40 ur na teden Počitnice s plačo Vprašajte za Mrs. Makselam po 6:30 zvečer The East Ohio Gas Co. E. 6. cesta in Rockwell Ne čakajte, kadar sle boini! Pridite takoj-k-meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišni-| ci sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W. WELSH JOHN ZULICH Dober kup Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, ter za 1 družino 5 sob, 3 garaže, lot 80x135, en blok od Euclid Beach ulične železnice, severno od St. Clair Ave. Cena za vse skupaj je $7,500. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500 (17) Trgovine in industrija je počivala v mestu Stamford, Conn., ko so unij ski delavci šli na triurno stavko v protest radi delavskega spora v Yale & Toivne tovarni. Zbralo se je bilo nad 10,000 demonstrantov pred mestno hišo. Slika nam predstavlja množico stav-karjev, ki korakajo na Atlantic square, ob s trmi pa stoje množice gledalcev. * AMttBlSKA DOMOVINA, JANUARY 32, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATIČlC Pač, jeseni ga je videla gori pri cerkvi, se ji y.di; zanosen je slonel na gorjači, prav spredaj\ pred Žoranjci, pa moško žvečil tobačno ali bukovo listje, da se mu je kar cedilo po bradi. Liza je stopala mimo z gručo Višin j k, on pa se niti zmenil ni. Zdaj pa pride snubit! Sveta Devica! Liza se je dvignila, si nekoliko odvihala izpodrecauo krilo, si nataknila nov ošpetelj in pisan životek. Šele ko je prinesla gospodinja cvrtja in gnjati, si je potisnil Strajnar klobuk nazaj in se nasmehnil. Naj prigriznejo, je silila Maruša. Res, tako zelo je vesela, da so prišli, saj tako redkokdaj pridejo na Viši-nje, k Budinovim jih ni bilo še morda nikoli. Jo, pa takega zastavnega ravsa imajo, gleda z dopadenjem Tilna. Saj ga sko-ro ne bi poznala. Fantu je nerodno, zato ga prestrežeta Gašper in Tomaž. Z njima ty-žje govori. Kje imajo Lizo, dregne zdajci Strajnar in sproži počasi besedo o ženitvi. Stari morajo v zapeček, mladi naj popi imej o brige in težave. Daleč naokrog tipajo in se izogibajo, da bi kdo ne bleknil kaj nerodnega. Tilen bi se rad izmazal za Mel-h ar jem v hlev, kar se odpro vrata kamre in mati izrine Lko v hišo. Tilen obstane, si popravi klobuk in žvečenj izrine iz ust. Tedaj se šele hiša razvname.j Liza seže prijazna v besedo' vsem po vrsti, nazadnje prise-1 de kar k Tilnu. Snubca »preletava rdečica, košate brke mu zadrhte, a v očeh se utrinja o-enj. Liza, tako zaglo dekle! Strajnar razvnet udriha po mizi pa vleče za desnico zdaj Poglajna, zdaj Budina. Gašper poteči maj oliko in gospodinja se pagrezne v jamo po novo. In lončena kupa kroži znova po mizi. Bog daj srečo! Strajnar bije desno ob desno. Za doto se dajejo, za dekleta niti naj matije, samo za doto. Poglajen hoče imeti tclico in junca ali pa kravo, pa deset zlatih klasov in še vse drugo, kar spada k bali. Strajnar je kar slinast, na vso moč hvali Poglaj- nov grunt. Rajnki Poglajen, : Bog mu daj dobro, je imel pač srečo tedaj, ko so delili graščinsko zemljo, nu, Liza ne bo 1 prišla na prazno. Potem hvali Budina. Tako trdna hiša kot : je Budinova gornja, saj Budin je skoro zemljak, pa bi ne dal . hčeri poštene dote! Bolj in bolj se razvnemajo, le ženin in nevesta molčita na koncu mize, ta dva se nimata vtikati v to važno, zadevo. Mati stoji očetu za hrbtom in mu cd časa do časa kaj pošepeče, mlada gospodinja pa kar nemirna menca: da bi se le ne razdrlo! Po vročem boju so se trmoglav-ci le zedinili in si segli v roke: Bog daj srečo.! Liza bo dobila v doto brejo junico pa sedem zlatih klasov; deset korcev pšenice, petnajst korcev kaše, skrinjo platna in volne in nekaj povesem prediva, kolovrat in postelj. Zares lepa d'ota! Znesejo se v hlev ogledat si junico. Maruša je bleda od .jeze. Liza dobi več dote kot je je imela ona; nalašč so ji dali več. Ko so se spravili nazaj v hišo, so modrovali o ženitova-nju. Priprave za okolice in svatbo pa prepuščajo ženskam ; v take malenkosti se možaki ne spuščajo. Snubači so se polagoma odpravljali. Tilen je vstal, z glavo se dotaknil skoro stropa. Liza mu je segala komaj do ra-jme. Tilen se ji je kar nasmeh-'nil, ko ji je pogledal v žareča | lica, pa kar odstopil, ko je začutil v bližini njene bujne, polne grudi. Premeril jo je od vrha do tal pa je bil srečen, da ni vedel, s čim naj ji izpriča svoje nagnjenje. Zato je dvignil nogo in s škornjem narahlo ; pritisnil na njeno boso nogo. j In Liza noge ni izmaknila, za-:zdelo se ji je kot bi jo pobožal | po licu. | Potem so se snubci poslovili: I Bog dal sreče! j Višinje je bilo zdramljeno. Vse križem je govorilo samo o Poglajnovem Tilnu, o Budino- vi Liz i in o njeni doti. Kar sedem klasov pa brejo junico, o, Budin je trden!" Skok, Maru-šin oče, je bentil ekrog bajte, udrihal s toporiščem. bil vse od kraja. Krava je zvrgla, za martro božjo, vsi sveti pomagajte, vsi zlodji prizanesite! Po vsej vasi se je razlegal bent,. Podliparjev junec jo je bil pohode! brejo. Zato žuga Skuk v Podliparjev kot, pobil bo junca ali pa namahal betina! . Pri Budinovih so morali na-glo zgrabiti za delo. Kolovrati so migali in statve dan za dnem: treba natkati nevesti i platna in surove volne. Tudi jBudinove spodnje pomagajo i tkati, a Tavžljeve delajo poročno obleko. Dedci pa tešejo in rezljajo kar naprej — skrinjo, postelj, kolovrat, zibelj — Budinovi nočejo dati starine v balo. Kar naglo je poteklo. K Bu-jdinoviim so priskočile sosede, j Tu so pekli žitne pogače, klali ijance, junčke, peteline, skubi-■ 1 i, mesili, ubijali jajca, cvrli in [cvrli za žive in mrtve. V kuhi-jnji so lomili burkle, na ognji-išču, v peči, pred hišo; povsod1 |so goreli ognji, valil se dim. V [kamri so oblačili nevesto, Tavžljeve so ji spletale kite, noter so kukale ženske in kar zdiho-vale ob pogledu na zalo neve-Lsto. Pred hišo so stavili velik jmlaj fantje, Lizi v slovo. A iz dalje so prihajali vriski bliže in bliže, a iz vriskov se izvil jokajoč dudl-igudl in za njim prihajali svat.je. Pražnje naprav-j 1 jeni možje gorjačarji. Spre- V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Peter Sokach ki je umrl 22. januarja 1944. Zdaj le tamkaj mirno mivaj in počivaj ti sladko, Bog daj tvoji duši blagi večni mir in sveti raj. ■ 2r i1' i žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI, j Euclid, O. 22. jan. 1946. _i daj so muizikanti voji, v sredi ženin Tilen, zadaj starešina Strajnar in še dva moža. Moško so stopali v težkih škor-,njih, obriti, ograjeni z dolgimi opisanimi kožuhi. Voji so vriskali venomer; za širokimi ckrajci kite roženkravta in rožmarina. Tilen je stopal moder, a stare irhovine so glasno modrovale. Pred Budinovo hišo je bilo zbrano vse bratstvo Višinja. Resni so stali ljudje in čakali na veliki trenutek kakor na sam blagoslov božji. V hiši jok, ihtenje, beganje. Na sredi hiše je klečala Liza, v obličje bleda, neprespana. Nad glavo se ji sklanja mati, v rokah ji drhti kropivček; blagoslavlja) hčer, po velem licu ji polže sol-i ze. Pioleg stoji oče, klobuk dr-j ži v roki, belo obličje mu drli-1 ti v nemem joku. Okrog in ok-| rog stoji družina, liki ob po-' grebu. Liza! Liza gre zdoma!) Ne daleč, komaj v sosedno naselje, toda za večno poj de, snaha postane. In z njo odhaja ljubav do rodnega ognjišča, drugim bo vdana, drugim žive-| la, drugim rodila. — Lka! Klala je vstopila. Liza sama jo je želela, ne more pred oltar brez njenega slovesa. — Klara! Sestri sta se objeli, zaihteli, zajedali. Naj ji Klara odpusti,i naj jo pokropi na čelo! — Joo, i kaj naj ji odpusti? Saj je talko uboga Klara, zdaj bo ostala j sama. Kdo ji bo hranil na og-jnjisču jed, kdo pošepetal z njo j prijazno besedo? Joo, Klara! Liza .je ošinila mater: naj Kla-jri odpustijo, zavoljo križanega Jezusa naj je ne zavržejo! In mati omahuje, zdaj zdaj, jo bo zlomilo. Tudi snaha joče, sko-io tuli. Joo, Liza pojde zdoma! Zunaj škripljejo godci, a nekdo trka na zapahnjena vrata. ''Kdo trka?" vprašuje snaha. "Popotni ljudje," ji odgovarja glas od zunaj. Zdaj pristopi hišna mati: "Kaj hočejo popotni ljudje?" vprašuje starka. "Prihajamo v imenu Jezusa," ji odgovarjajo. "Odprite dobri ljudje, da vidimo, se li ne skriva v tej hiši godna jarčika." Po kratkem prerekanju od-pahne hišna mati vrata — in zdajci vstopi starešina, velik in mogočen. "Hvaljena mati! Jarčico želimo, da jo odvedemo pred Jezusa." Za njim vstopijo možje in voji, z vedrim licem stopajo v hišo. — "Hvaljen hišni oče!" Modro se pozdravljajo s hišnim očetom, z mladim gospoda- rjem, z vso družino. Sn^ i nese maj oliko vina, his118 j natoči lončeno kupo in' ! da starešini. Zdajci | starešina Strajnar n* napija možem in vojff3, daj sreče! Naizadnje stopi k nevesti, jo moder vori, jo nekoliko pridvig® pa jo izroči nato vojern:, jarčica. Naj pazijo n311' kor na zaglad!" (Dalje prihodnji --o--- j —Prvi Amerikanec, postal profesor kemiJe i Benjamin Rush, ki je P°j na Pennsylvania univeivl Vabilo na letno delniško sejo SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA na Recher Ave., Euclid, 0. Seja se vrši v sredo 23- januarja, začetek ob pol osmih zvečer. Upamo, da se vsi društveni zastopniki in delničarji gotovo udeležite. • V poštev pride gradba novega Doma in volitev novih odbornikov za leto 1946. Vam voščimo srečno in veselo novo leto. ODBOR SDD. RUDOLPH BOZEGLAV WINERY JE SEDAJ ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. ure zjutraj do 10:30 ure zvečer OB SOBOTAH od 8. ure zjutraj do 12. ure polnoči 6010 St. Clair Ave. - EN 0282 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto Članstvo 39,889 Premoženje $6,000,000.00 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% Če hoče* dobro nebi in »vojim Ur a/t trn, zavaruj ur pri najbolj«, polteni iu uadsnlventnl podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEONOTL kjer *e lahko zavaruje* »a smrtnine. ranit poškodbe, uperaeije, smrti boieznJ in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema nioSk* in tenske od 18. do M. leta: otroke pa takoj »o rojstvu in do 16. leta pod »voje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja oajmodernejte »r.te certifikate »tedanje dobe »d $250.011 d« J5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava matt vdov in »trot. Če šc nlal Clan ali članica te mogočne In borate katoliške oodporne orraniraelje. potrudi se tn oriiftopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse drsite podrobnosti »e obrnite na uradnike tn uradnice krajevnih druitew • K. 8. K. Jednote. ali m na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. KE 5030 POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOYRSTNA GRADBENA DELA Prenovljenje je naSa posebnost. Sedaj Je mogoče a dobiti materijai za prenovljenje In popravljanje hii. § STREHE POKRIVAMO OD $75.60 NAPREJ. § Vse delo je prvovrstno in v vafie zadovoljstvo. Ako § želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna od- 1 plačila. Se priporočamo za naklonjenost. KOVAČ BROS. GENERAL CONTRACTORS 956 E. 185. ST. IV 5888 j SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 1560J Waterloo Rd.__KEmnore 7248 1884 1945 Js!aznartilo in J£ah"8' James Shudy, Mr. Joseph Hrovat, M»s5 Mary Kostansek, L. 68 St., Josephine Ausec in Anna Zakrajšek, Miss Jea11 Jerse, Mr. Edward Mramor, Miss Ma«"? in Mr. Stan Hrovat, Mr. in Mrs. A«1' drew Mishaga, Miss Peggy Donosko-vic, Mrs. Frank Mishaga, Mr. in M«"8' Mishaga Sr. Nadalje želimo izreči našo prisrčno zahvalo vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. R»v' no tako lepa hvala nosilcem krste, ki ga spremili do groba in položili k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo vsem, k1 so izrabili sožalje s poslanimi sožalni' mi kartami in pismi. Naša prisrčna zahvala naj bo izre* čena pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso vljudno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Če smo pa slučajno pomotoma k*' tero ime izpustili, prosimo, da nam op* rostite ker naša želja je izreči vsem n»' šo najtoplejšo prisrčno zahvalo. Preljubljeni in nikdar pozabljeni oče, dokončalo se je Vaše zemeljsko trp' I ljenje in žalostna so naša srca, ker Vas je že poklical Bog in ločiti ste se moral1 ■ od svojih dragih. V globoki žalosti nad vašo izgubo pošiljamo prošnje k Bogu» I da naj Vam podeli večni mir v zasluženem počitku v hladni ameriški zemlji I nebeška luč naj Vam sveti. t Žalujoči ostali: MARY TONER in CHRISTINE MISHAGA, hčeri EDWARD in W. T. 1-c WILLIAM, sinova ALBERT in PETER, zeta V stari domovini pa zapušča žalujočo mater Marijo in brata Franka Cleveland, Ohio, 22. januarja 1946.