URN_NBN_SI_DOC-UXOYGKL3

MANZINI GUIDO: GLI INCU- NABOLI DELLA BIBIJOTECA GOVERNATIVA E DELLA BI­ BLIOTECA CIVICA Dl GORIZIA. Goriziia 1958. 15 + (II) str. 8°. Ilustr. Ravnutelj Državne in Mestne knjižnice v Gorici dr. Gnido Mun- zini je konec 1958. leta objavil seznam 26 inkunabul, ki jih danes hranita imenovani biblioteki, in to v reviji Studi Goriziani (1958, vol. XXIV, 81—9) in še kot ponatis v posebni brošuri. Pojav tega po šte­ vilu zaibalcženih primerkov sicer skromnega, po tiskani opremi pa prikupnega kataloga nas posebej veseli, ker nas seznanja z gradi­ vom, ki ga moramo imeti v razvi­ du. ker je »stara« Gorica sto- in stoletja pripadala istemu kulturne­ mu krogu kakor vsa druga zdajšnja in nekdanja slovenska nahajališča inkunaibul. Z ugotavljanjem številč­ nega stanja najstareiših tiskov in njihove vsebine Kino skušaili v uvod­ ni študiji h knjigi Inkunabule v Sloveniji osvetliti Ikulturnc razmere pri nas pred izidom prve slovenske knjige, pa bi bilo zelo dobrodošlo, če bi v dopolnilo dobljene podobe mogli uporabiti tudi popise inkuna­ bul zlasti iz tržaških, goriških, ce­ lovških in graških knjižnic. Priču­ joči seznani prinaša marsikaj zani­ mivega, v bistvu pa ne spreminja naših zaključkov, zlasti še ker na­ čelno ne upošteva vseh inkunabul, 'ki so danes ohranjene šc v drugih goriških knjižnicah, še celo pa ne tistih, ki so jih vse do I. 1914 hra­ nili v Gorici. Iz kratkega uvoda (str. 7—9i) iz­ vemo namreč, da je imel avtor na­ men, podati praktičen pripomoček obiskovalcem obeh knjižnic, ki sta že dolgo upravno in funkcionalno, ne pa tudi glede na uskladiščeno gradivo združeni. Nadalje beremo v uvodu, da so vse zabeležene iz­ daje bibliografsko že znane in se zato individualni popis vsakega primerka ni zdel potreben, da ita­ lijansko standardno delo Indice generale degli incunaboli delle bi- blinteche d 11alia v doslej izdanih zvezkih treh <xl tu zabeleženih ne navaja, da predstavljajo tri večje redkosti, od katerih sta med tek­ stom dve celostrunsiko reproduci­ rani, ter da je po tiskarskih krajih 21 primerkov z italijanskega (18 iz Benetk, po ena iz Milana, Verone in Čedada), pet pa z nekdanjega oziroma zdajšnjega nemškega jezi­ kovnega ozemlja (3 iz Bazla, po ena iz Augsburga in Strussbourga). Slednjič pravi uvod, da je 25 izdaj last Državne, to je neposredne na­ slednice bivše Licejske oziroma Študijske knjižnice, ki je dedovala svoj osnovni fond po knjižnici 1775. leta ukinjenega jezuitskega kolegija, to je Werdembengovcga seminarju, medtem ko so trije pri­ merki prišli v Mestno iz knjižnice goriškegu učenjaka in bibliofila G. D. Delia Bona. Katalog je urejen po običajni ra­ bi, namreč po abecednem redu