CHICAGO, ILL. U. NOVEMBRA (NOVEM BER 24.) 1932. LETO — VOL XXVIL "Proletarec" delavski list za misleče čitatelje. »•as «'Mili OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P rt Olw. m, .M. ». A«t W Co»«r... .1 y.rch „d '„. _______ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. SVET V VRTINCU «BETARENJE Z VOJNIMI DOLGOVI, RAZ0R02EVANJEM, CARINAMI ITD, I jen je brezposelnih.—Kriza kapitalizma. Povrnitev bogastev ljudstvu je edina rešitev Kriz«, v kateri se zvija svet js smrtni boj kapitalizma. Predstavniki vlad konferirajo, vedoč, da so za omiljenje krize potrebni gospodarski sporazumi svetovnega značaja, toda dozdaj niso še v ničemur uspeli. Glavni problemi, ki se tičejo več ali manj vseh dežel, so: 1.) Vojni in drugi dolgovi. Bivši zavezniki dolgujejo samo Zed, državam nad 11 milijard dolarjev, z obrestmi nad 20 »milijard za vojna posojila. Dolgovi med njimi samimi so ogromni. Poleg državnih segajo tudi privatni dolgovi v milijarde. Vprašanje reparacij je zvezano z državnimi in privatnimi dolgovi. Zaradi meddržavnih obveznosti se je vršilo že mnogo konferenc in tajnih pogajanj, toda problem je nerešen kakor je bil. 2.) Vprašanje razorožitve. Pasi so države na pragu bankrota. in nekatere že bankrotirane, trošijo še vedno večino svojih dohodkov za militarizem. Kapitalisti sami spoznavajo, da tira militarizem tudi njih v pogubo. V prošlem desetletju se je vršilo že par splošnih konferenc za omejitev o-boroževanja, na katerih so bile zastopane vse vlade, in ena taka konferenca se vrši — z malimi presledki — tudi sedaj, ne da bi se mogli zastopniki vlad sporazumeti za načrt, ki bi res pomenil konec oboroževanja. Kriv je kapitalistični sistem, v katerem nobena dežela ne zaupa drugi, vzlic svečanim sprejemanjem "mirovnih" pogodb. 3.) Valuta. V "normalnih" razmerah so posamezne države, vsaj vse važnejše, bazirale svojo denarno enoto na zlati valuti. Vsled gospodarske izčrpanosti, vsled ogromnih dolgov in neprestanega deficita v proračunih se je zlata valuta omajala celo v državi kakor je Anglija, katera jo je pod pri-tiškom razmer končno odpravila in zaeno z njo tudi več drugih dežel. Odprava zlate valute m pomanjikanje nadomestila zanjo je povzročila še večje težkoče in riztko v mednarodnih gospodarskih transakcijah in neprilike tudi deželam, ki še bazirajo svoj denarni sistem na zlati vrednoti. Tu- di ta problem je mednaroden, v zvezi z vojnimi in drugimi dofgovi ter s carinami. Je še zmirom nerešen kakor je bil vzlic posvetovai\jam in konferencam državnikov ter gospodarskih veščakov. 4.) Carine. Države so se posebno poslednja leta zadelale s carinskimi »zidovi, trdeč, da protektirajo industrijo, delavce in kmetovalce, a v resnici so z neznosnimi colninami le pohabile mednarodno trgovino in povzročile s tem škodo tudi svojemu gospodarstvu. Tudi kapitalistični ekonomski ve-ščaki priznavajo, da so carine, kakršne so zdaj v veljavi, blaznost in poguba za zdravo gospodarsko življenje, toda mednarodnega carinskega sporazuma ne morejo pa ne morejo doseči. Pripravljajo se na e-conomsko konferenco prihodnje leto, na kateri pa ne bo prevladoval vpliv splošnih interesov. nego posameznih skupin in držav, kar konferenco v naprej obsoja na neuspeh. 5.) Brezposelnost. Okrog 40 milijonov delavcev je stalno nezaposlenih. To povzroča nepopisno bedo med njimi in vsemi, ki. so odvisni od njihovega zaslužka, vrhutega pa ima nezaposlenost tako ogromna števila delavcev katastrofalne posledice tudi na splošno javno življenje. To je danes ne le najvažnejši humanitarni, nego tudi gospodarski problem. Vlade večinoma zel0 nepraktično, vlada Zed. držav pase z njim sploh še ni resno ukvarjala. Poleg teh važnih problemov je še mnogo drugih, npr. kaos v Aziji. Vsi so drug z drugim v zvezi. Rešiti uspešno enega brez ozira na druge, je nemogoče. In ker kapitalizem nima ne moči, ne volje, da bi izvršil drastične operacije, ki bi bile v škodo ogromnim bogastvom posameznikov ter v prid splošnosti, bo pač krpal raztrgani sistem in zdravil bolno gospodarsko telo, ne da bi mu uspelo. Svet je v vrtincu usodnih problemov. Kapitalizem jim ne more priti v okom, kakorkoli se trudi na svoj način. Treba je drugačnih metod in preuredbe iz temelja. Te naloge je zmožen le socializem. "BREZPOSELNOST" ODPRAVLJAJO Z DEPORTACUAMI |BGS€(1d naročnikom ÍTI agitatoriem Proletarca X Ameriške oblasti silijo tujerodce, ki so brez dela In sredstev, teaj tse povrnejo p etari kraj. Vlada jim jo celo pripravi jena plačati vožnjo, če it ni«o > tej deželi preko določene dobe. Siliti ljudi, ki so pustili tukaj vse svoje moči in prispevali s svojim Uelosn k bogastvu Zed. «držav, V etari kraj« je nepoštena. Tudi brutalna deportiranja brezposelnih ao krivična. Na tej sliki je skupina M ehikancev, ki fco jih deportiraK v Mehiko is Detrosta. Edin njihov prestopek je, da so brez dela in kot taki so postali "bruna* ¡javni dobrodelnosti*9. To pa je po zakonu zadosten vzrok za tteportadjo. ZNAMENJA PO VOLITVAH PRAVIJO, DA PROSPERITETE SE DOLGOHE BO Morganov drug meni, da je bank še vedno preveč. — Novi polomi—Znižane obresti.—Kdo dobiva posojila? ZNAČILEN VOLILNI U-SPEH SOCIALISTIČNE STRANKE NA DANSKEM "Dobri časi" se nas ne bi AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 19)3 JE IZŠEL. STANE75C, Za v stari kraj 90c. Volilna kampanja je stala 12 milijonov Republikanska in demokratska stranka rfta potrošili v volilni kampanji za svoja predsedniška kandidata okrog 12 milijonov dolarjev, od tega pet milijonov za govore po radiu. V tej vsoti niso vključeni kampanjski stroški kapitalističnih kandidatov za governerje, senatorje in kongresnfke in v druge urade. Socialistična stranka je porabila v prošli kampanji le o-krog $50,000. kar je v primeri z demo-republikansko stranko komaj kaplja. mogli ogniti, kajti Hoover jih je nam zagotavljal, ako bi zmagal on, še bolj gotov, da se povrnejo v slučaju njegove zmage, pa je bil Roosevelt In tako smo zdaj brez skrbi — ga rešujejo'oziroma demokratje, ki so dobili dobre službe, so brez skrbi. Gospodarska znamenja, ki se po volitvah nadaljujejo po starem načinu, pa dokazujejo, da so v obljubah oboji lagali. Tovarne skoro vsepovsod bolj odpuščajo kakor najemajo delavce. V mnogih obratih so plače spet znižali. . Pojavil se je nov val propadanja bank. V Ne vadi je prenehalo 12 'bank, katerih knjige izkazujejo $3,100,000 izgube. To pomeni, da dobe vlagatelji s časoma morda le kakih 20 odstotkov. V Pittaburghu, Pa., je 14. nov. zaprla vrata Diamond National banka, ki ima do 10 milijonov dol. vlog. Za njo je šlo potem še par drugih pittsburških bank. Dne 14. nov. je propadlo šest bank v Oklahomi, ki so imele skupaj okrog $3,000,000 vlog. V Chicagu in okolici je po volitvah nehalo poslovati par manjših bank. Dne 18. nov. je propadla State banka v Ogles-byju pri La Sallu. To niso edine, ki so izdahnile. Prizadetih je poleg drugih spet precej Slovencev. Veliki banfkirji še niso zadovoljni. Thomas W. Lamont, drug finančnega carja Morgana, je v predavanju dne 18. nov. dejal, da je bank v Zed. državah kljub temu, da jih je nad šest tisoč propadlo, še vedno preveč. Danska ima že štiri leta socialistično ministrstvo, kateremu načeljuje Theodore Stau- SH . . ^ ning. To jesen je predložilo Listi so poročali, da je Con- ^^ p06lancev in viijizbor. tinental Illinois banka vrnila id predl za reforme v de_ poštni hranilnici pet miLjonov, nAPnAm Bi.^mit in češ, da ima denarja preveč in ga ne more obrestovati. Tudi neka druga izmed največjih bank v Chicagu noče več sprejemati vlog poštne hranilnice. Vlada plačuje vlagateljem 2% obresti, potem izroča ta denar privatnim bankam po 2V4% obresti, in nato ga jemlje od njih na posodo po večjih obrestih .. • Vladna rekonstrukcijska finančna korporacija je posodila železnicam, bankam, zavarovalnicam in raznim drugim velikim podjetjam eno in pol milijarde dolarjev. Mnogo od tega ji ne bo nikdar povrnjeno. Posojila je izvršila, da odvrne "še večjo krizo". Telefonski in telegrafski trust bo še plačeval dividende po $9 no delnico, istotako jeklarski in veliko drugih korpora-cij. Piva pa še dolgo ne bo. Taki so rezultati "revolucije", ki so jo volilci izvedli dne 8. novembra. narnem sistemu in za strogo vladno regulacijo. Spodnja zbornica jo je odobrila, toda višja jo je zavrgla. Stauning je šel pred volilce, da se oni izrečejo, in vsled tega je zbornico razpustil. Dne 16. nov. so se vršile nove volitve» v katerih je socialistična stranka prišla iz borbe pojačana. Dobila je 70,000 glasov več kakor pri prejšnjih volitvah in 62 poslancev. Liberalci jih imajo 38, konservativci 27, neodvisni liberalci 14, komunisti 2 in 4 pripadajo drugim skupinam. Komunisti so vodili proti socialistom nasilno surovo kampanjo, da je prišlo mnogokrat d0 pretepov. Enega socialista so ubili. SKORO VSEH dvanajst milijonov nezaposlenih delavcev, njihove žene in njih polnoletni otroci, so glasovali za razmere, kakršne so in za ohranitev sedanjega /sistema. Glasovali so proti svojim koristim, ker so bili ZAVEDENI, nevedoč, da s tem podaljšujejo gorje, ki jih tepe. Eno največjih zavajalnih sredstev je časopisje, tisto časopisje, ki je v posesti kapitalističnih inte*sov. To pa je v ogromni večini—kajti delavskih listov je še malo m so slabo razširjeni. Ogromna večina, pravzaprav skoro vse ameriško ljudstvo je pod vplivom kapitalističnega tiska, zato tudi skoro vse glasuje za kapitalistične kandidate. Ne zaveda se, da s tem pljuje v svojo skledo. Naša najvažnejša naloga zdaj je, širiti DELAVSKI ^isjt 'Pridobimo vsakega delavca, da bo naročnik enega aH drugega socialističnega lista. Edini popolnoma socialističen list med Slovenci v Ameriki je "Proletarec". Kriza ga je občutno zadela. Mnogi, ki so bili njegovi na^ ročniki leta in leta, so zdaj na "pasivni listi", ker nimajo zaslužka, sredstva pa so jim pošla. V nadomestilo za te potrebuje list ne samo v korist socialistične stvari, nego tudi za svoj obstoJ^fOVE naročnike. Res, da je tis^e naših ljudi brez dela. Med njimi z agitacijo za list nebi uspeli. Toda mnogo je še zapoe-ljenih. Pojdite mednje in jih prepričajte, da izvrše le svojo delavsko dolžnost, če naroče Proletarca. V prošli kampanji so naši agitatorji posvetili ve» svoj čas agitaciji za socialistične kandidate. To je vzrok, da je zadnji seznam beležil samo 7)0 polletnih naročnin, v primeri s prejšnjim, ki jih je označeval 192 ali 122 ve« kakor v prejšnji številki. Tudi to vrzel je treba odpraviti v teh tednih. .. - • i . , Poslužite se vsake ugodne prilike, da dobite narofc-" nika Proletarcu, ali da zberete kaj prispevkov v njegov tiskovni fond. Le z združenimi močmi ga bomo v stanja ohraniti. In potrebno je, da ostane, ker je naloga pred njim še velikanska. Naročniki, čitatelji, ki še niso naročeni, agitatorji in vsi drugi člani JSZ so pozvani v akcijo za ohranitev in razširjenje glasila slovenskega zavednega delavstva. Ne odlašajte z odzivom! Varnost v Chicagu v zrcala "novic" NAJVAŽNEJŠA REVOLUCIJA Pravilen miselni preobrat v glavi delavca je najvažnejša revolucija. i Velebanke, kamor se je v tej krizi stekel skoro ves ameriški denar, ga imajo toliko neinve-stiranega, da jim dela izgubo. Zato so v mnogih mestih že znižali oBrestno mero. Banke v Chicagu so sklenile plačevati po 1. jan. od hranilnih vlog le obresti. Premalo je ukradla Katherine V. Carroll v Chicagu je v svoji službi tekom dveh let poneverila $49,000. Bila je obsojena v zapor od 1. do 14 let. Pivovarniške delnice Raketirji so vrgli na trg delnice pivovaren, ki so še v o-blakih, in jih ponujajo ljudem'ttopnik za "najbolj varno in največ dobička obetajočo investicijo". Zbor sovražnikov svobode tiska v Madridu Medtem k0 so zastopniki časopisja na zboru lige narodov cenzuro obsodili, so imeli istočasno v Madridu konferenco zastopniki tiskovnih birojev raznih vlad, katere smatrajo, da je cenzura potrebna. Priporočali so sprejem mednarodnih odredb proti svobodi tiska, kar znači, da naj bi bilo širjenje vesti, ki so npr. prepovedane v Italiji ali Jugoslaviji, bile zabranjene tudi drugod. Če se Mussolinija ne sme kritizirati v njegovi državi, naj bi isto na-redbo uvedle po skupnem dogovoru tudi druge vlade. Za-ameriškega vladnega Ali bo pomagalo? Nadškof in primat Canter-burški v Angliji je določil 27. november za dan molitve, v kateri naj verni prosijo Boga za ugodno rešitev težkih problemov, ki so breme na hrbtu človeštva. biroja Robert T. Peli se je izrekel proti reetrikcijam in je zagovarjal najelo svobode tiska. Vse reakcionarne vlade, ki se vzdržujejo na površju le s pomočjo diktature, pa hočejo uvesti cenzuro po vsem svetu v prej navedenem smislu. ZmmbmH ¿d TrJMârw" — êL Prtetopito * kr*f mmMSk Im» tor toil vi. Ko je bil izvoljen sedanji župan Cermak, je dejal, da bo pod njim Chicago varno mesto ponoči in podnevu. Sef policije je obljubil izgnati ali pa aretirati vse tolovaje in krake, državni pravnik pa je prisegel, da jih bo strogo in brezobzirno prosekutiral. Pa je v Chicagu vzlic temu prav malo varnosti. Sledeče so "novice" iz ene številke velikega čika-škega dnevnika: Frank Jordan, star 38 let, je bil ubit, ker se ni takoj pokoril roparju, da naj dvigne roke kvišku. Isti ropar je pozneje napadel drug zaljubljen par v avtu, fanta ustrahoval in ga nato vrgel iz avta, dekle- ta pa vozil 4 ure po ulicah ia jo medtem dvakrat posilil. Dekle je sorodnica bivšega načelnika čikaške policije in seda» njega podnačelnika. Razvaževalec perila Josepk Fishman je bil pri svojem dela ustreljen iz zasede' od treh moških, ki so pobegnili. Vzrok bržkone konkurenca. Na 3217 S. Dearborn St. so dobili ubitega moškega, starega okrog 35 let, oblečenega samo v srajco in spodnjo oblekou Bržkone je postal žrtev roparjev, ki so mu vzeli tudi obleko^ Poleg takih zločinov se v Chicagu vsak dan dogaja stotine ropov. Pravljica o poplačani "pridnosti" Stanley McCormick. ki je blazen že od L 1906, je imel lani blizu tri milijone dolarjev dohodkov, ali točno povedano, $2,844,201. Gotovo mora biti zelo priden, ker spravi skupaj tolikšno vsoto na leto v tako hudi krizi. "Saj on nič ne dela", nam bo morda »kdo pojasnil, "ampaJc njegov kapital dela zanj". Pa tudi to ni res. Delavci* takozvani "pametni" delavci v mnogih tovarnah, katerih solastnik je blazni Stanley, garajo, zato, da ima lahko on po par milijonov čistih dohodkov na leto. Od omenjenega proffta so vzeli advokati, katere so najel! varuhi, $1,817.096. Njegova žena je namreč vložila tožbo, da n^f se upravo nad premoženjem blaznega Stanleyja izroči samo nji, čemur se je uprla vsa ostala velika McCormickova žlahta. In advokatje so zaslužili blizu dva milijona v enem letu radi tega. Osebni stroški Stanleyja McCormicka pa ho bil! v omenjenem letu $126,-645, kar je veliko več kot p4 so letni izdatki možgansko zdravega delavca. Njegova žena dobi letno za preživljanje $300,000. Tak je blazni kapitalizem, in dne 8. nov. so "razumni" ameriški delavci spet glasovali zanj. PROLETAREC delavehoga I shaja mk četrtek. Mavdu TUkovu Droit»*. IIL (.1 mi!o JuKo*iuv«ii»k« Socialistična Z»m NAROČNINA v Zedi njenih državah M celo Uto 98.00 ( m pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. »: aa oelo leto |SJgj| «a pol 1»U »2.00. tal oglaai morajo biti v našem uradu najde pondeljka popoldne ta priobditev W itevilki tekočega tedna Vd rokopisi PROLETAREC rihlkhH svery Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1006. -.:., i *>! B ___Frank ZaHa Manager_ Charles Poforelec SUBSCRIPTION RATES: fcnited States, One Year 18.00; Si* Months $1.76; Months $1.00.—Foreign Countries, One Year _$>.60; Six Months $2.00.___ PROLETAREC SSSS W. 2Sth ST.. CHICAGO. ILL. »s Rockwell 2SS4. __ Tolažba s pivom Kapitalisti v tej deželi pri varanju ljudstva niso bedaki, drugače ne bi zmagovali kakor zmagujejo pri vsakih voHtvah. Zadnjič so zmagali pod demokratsko označbo, pred štirimi leti pa pod republikansko. In ker smo zdaj v krizi in je milijone ljudi bednih, jih tolažijo—s pivom-f Zanimivo je, kako so takoj po volitvah kapitalistični dnevniki začeli priobčaii vesti in ftUke o obnovljenem pripravljanju v pivovarnah, o nakladanju cele gore sodčkov piva v evropekih priStaniičah, da g*, ko bo proki-bicija odpravljena, pripeljejo v Amerika in o čiščenju nekdanjih aalunov, ki se pripravljajo na obnovo businessa. ProhJbicije pa pravzaprav še nobenkrat ni bilo. To, Čemur pravimo prohibicije j« sredstvo, a katerim so si politišni, policaji, advokati in tbočeri drugi pomagali k "postranskim dohodkom", ki anašajo skupno več nto milijonov dolarjev na leto. Samo v New Yorku znašajo podkupnine na račun prohibi-dje približno trideset milijonov dolazjev letno. To je zlai studenec, katerega tudi demokratska stranka ne misli usahniti, četudi je verjetno, da bo koncem konca postavo modificirala v toliko, da bo pivo dovoljeno, ne pa prodajanje. In ker ga bodo pivovarne varile za piodajo, bo treba plačevati podkupnine naprej. Predno pa je mogoče 18. amendment odpraviti, se mora izreči za to Velika večina držav, namreč tri četrtine, kar M še dolgo ne bo zgodilo. Nov vsi sovraštva Ia šikaa preti tujerodcem V času te dolgotrajne krize je bil položaj le posebno poslabšan za tujerodce. Izpostavljeni so večjemu šikaniranju kakor tu rojeni /državljani, mnogokje sploh ne dobe debt, posebno ak0 nimajo državljanskih pravic, ffcnatiki pa zahtevajo, da se ne sme uposliti sploh nobenega v inozemstvu rojenega člove-ks dokler je kaj "Amerika®cev"-4o je, "domačinov", brez dela. Na 6ehi šikaniranja proti tujerodcem je Ukozvani "delavski" tajnik Doak, ki je eden najbolj ignorantnih oprod kapitalizma v Hoovrovem kabinetu. On in drugi džingoti zahtevajo registriranja tujerodcev, ki se bi morali identificirati tudi z odtiskanjem prstov, kakor zločinci. Država Michigan je ne še tak0 dolgo tega že sprejela tak zakon, ki pa ga je sodišče razveljavilo. Neki zveani sodnik v Chicagu je odločil, da se sme deportirati vsakega nedržavljana, ako je član komunistične stranke, mnogi drugi "vplivni" Amerikanci pa so zahtevali, da naj se deportira tudi vse tujerodce nedržav-Ijane, ki zdaj vsled brezposelnosti prejemajo podporo in so vsled tega breme "javni dobrodelnosti". Se najnevarnejši tujerodcem pa grozi postati porajajoči se ameriški fašizem. Norman Thomas noziva vse tujerodce.--¿rPj^jjj^. ' Qd kot nedržftvljAttt, naj «d organizirajo v ! Socialistični stranki, katera jim bo v najboljšo protekcijo. Izganjanje "krakov" Ko je bil v Chicagu dne 8. nov. 1932 izvoljen za državnega pravnika demokrat Courtney, je takoj izjavil, da bo mesto počistil vseh zločincev. Isto je pred njim obljubil državni pravnik Swanson, ki ga je de-* mokra tak i val spravil ob to službo. In enako so zagotavljali vsi drugi državni pravniki pred njima. Ko je 1. 1931 zmagal v boju za župansko mesto demokrat Cermak, je v svoji poslanici svečano obljubil "napraviti Chicago varnim sa vse prebivalce podnevu in ponoči". Ampak zločinci in raketirji se v mestu bohotijo nsglede kdo zmaga. Pri štetju glasov imajo nižinski karakterji na par tisoč voliščih glavno besedo. Oni so neločljiv del politične maline demokratske kot republikanske stranke. Agitirajo in "producirajo" glasove na debelo za one kandidate, od katerih si obeta/o največ protekcije. In deležni so jo v obilni meri, pa naj bo državni pravnik demokrat ali republikanec, Swanson sli Courtney. KATASTROFALEN HUMKAN NA KUBI Na Camajana! na Kubi j« strahovit b urikan porušil obrežno maslo Santa Ona Del ,, katerega *o oaalili na le Is narasli vala Vi. Tudi vatik «M d* m* pskrajžni Ja vá¿a-o. Par tiaoc ljudi je bilo ttbitfii in lisoče ra njenih. Skoda jo ogromna. V nekaterih va eefe so mrtvece »lasni ¡na kup, jih polili s oljarn m zažgali. ProšI laden sa ja v nriaa-detem kraju začela tinti tudi kužna T stokrat oslral po okolici i» dejal, d* to krasno poslopje i nov« cerkv.jo prav nič ne soglaša • soseščino, ki je borna • svojimi bornimi kodam revnih Slovencev. In v Ameriški Domovini, kjer »o »daj fari sv. Vida vse drugače naklonjeni kakor nekod, pravijo, da ss bo gospodu iupniku "fathra" Ponikvarju že kako posrečilo spremeniti tudi okolico..... Z novo cerkvijo sv. Vida in novim ferovžem so «i verni rojaki te župnije naložili selo velik davek, ki jih bo tlačil in tlačil, da bo okolica tam okrog ie bolj uboina in beteina..... In cerkev, postavljena in sadoliena na račun naših trpinov, ni slovsn-«Jta posest in nikdar ne bo, pa če jo Au&riika Domovina in gospodje ie tako oglsiajo sa slovensko župno cerkev. Samo dolg je slovsnski, Slovenci so se obvesali, da ga bodo plačali, ikof pa bo pustU cerkev v področju slovenskih duhovnikov dokler se mu bo sdelo koristno sa ikofljo in nič dalj. "Am. Domovina" pravi: "Na vsak način je nova cerkev sv. Vida kras vsega mesu in ikofije, in je narod na cerkev, katero je zgradil, lahko ponosen. Slovenski Cleveland, ki je prispeval ie tako veliko itevilo na-1 rodnih stav*), js sopet prvi, ki Je odprl veličastni hram božji...." Am. druž. koledar letnik 1933 Iz Colorida Feefcle, Cele. — Desi v Pueblu ni-sio venske postojanke soc. stranka, niti aktivne angleške ne, so aelavci izvršili vseeno precej agitacije sa Thomsss in druge soc. kandidate. Koiiao Je socialistična lista dobila v tej državi glasov, ni ie točno anano. Meičanaki listi so po ve-Utvah poročali, Ua jih je okrog 10,-000. Paed tem jih je največ dobil k*. V. ito*s t nad 8,000 Ameriiki druiinski koledar 1988 je prišel med slovenske čitateije v Ameriki in starem kraju spet s bogato vsebino. Leposlovni del vsebuje trinajst novel, s katerimi se sestopam naJi tukajšnji in sUrokrajski literarni delavci . Koledar Je spet fino ilustriran. Tudi naslovna slika na platnicah Je nova, in kakor pojasnijo urednikove priposrtbe, Jo Je »»d 8,000 napravil Stanko 2ele. Okrog SO slik eociaiisOčai shodi so v krasi te knjigo. *>bro a»pau *al, d« je Informativni dal vsebuje mnogo podatkov o naših podpornih organizacijah. sesnam slovenskih listov s naslovi ia imena urednikov in uprav-nflsov, podatke o velikih katastrofah na morju, jeserih in rekah, sesnam konvencij v letu IMS, podatke o svetovni vojni itd. Posebnost te knjige je opis seda-' kakršen je— njih in biviih slovenskih kulturnih1 Na delavski strani so prispevali aa društev v Zedinjenih državah. To Je soc. kampanjo v pokritje Seznam in zahvala Milwaafeo. Wis — V kampanjski fond soc. stranks so prispevali: po' $6: J, Marn, F. Prah. dr. J.. S. Ste- i fanes, F. Ermenc, M. Kodel in dru-itvo "Balkan" it. 24 88PZ. Po $Z: F. Klančnik, L. Kožuh, Jo*. Jančar,1 M. E. Sostarich, J. Shafts, P. Lustik, A. Yeray, F. Zajec, J Verbick, J. Mayer, L. Zajec, J. Roje, L. Suban ia J. Koviek. Po $1: M. Hemic, A. FarreS, Pa. — Uradno poročilo, £ A. Muhich, P. Vo- verificirano po sodnem itetju. iska-j M G4°y*k» J; J*kli<*> ia F. suje sledeče itevilo glasov v Um1 P° *<>*: A. Wecak, J. Camer, Rezultat volitev kraja: Hoover Roosevelt A be ruga, S. Osep, G. Hofer, J. Kobe, M. Beg us, F. Blaska, iL Prosam F. Zupančič. R. Blaaioa. F. Tersan, A. Uren, M. Starich, A. Merkel in J. Fahby; A. Smrakar SOc; po tfte: G Haiga, L. Bolskar, F. Klopcieh, dobro uspeli . _ _ Vaio gmotnih sredstev, pa se bi isvr-iUo ie vekao več kampanjskega dela. Ljudje so v splošnem glasovali kakor drugod. Mislili so dobro e socialistih, "ampak kaj nuca, So pa Anomaa nima čenčat" In ker niso hoteli svojih glasov "proč vreči", so anova glasovali sa rasmare In prvo delo te vrste med ameriškimi Slovenci in velike sgodovinske vrednosti. t Dalje Je v tem koledarju sgodovin- dveh shodov sledeči: po $1. Frank ____ Stark, Martin Miklich in Frank Po-| dobili—S7 glisov! Pe~mrtd geielec * ~ n"k---"" — K 14,0*7 .lO^Sl S8t Poster__§T Prvotno štetje je pokasaio manjše številka Vsled pritožb pa Ja tod-! V ^ Vkkh- D Caaerten, nik odredil, da m glasove na volil- A KotnAr ** noimenovan; po lOc: nih strojih (tu volimo na stroje) 1 J Gor«®*ek» u JenJto i» noimono-preiteje taeva. Hoovru so jih na- ™ MeU ISS več kakor prvič, Roosevei-I SknP*J $7«.60. Nabiralci Leonard ta SOI, Thomasa SSS, eehaču t'puha- -Aipnsr, Jeha, Ftoklar m Jee Radelj vu 1S0, eselpLstu Reynoldsu 17 (priI V fan#nu ^ tT JSZ prvem itetju mu niso dali ru>benegs) ' P"»P«veteljem najkpia hvala. Posterju pe 67 {pri prvem ita^u u- f,mmk PoUšnik, tajnik, di nobenega). Stell «o prvič torej Jako povrino in male stranks so nsr ravnost goljufali. O drugem itetju P»vijo, da Je bilo povsen/ pravično. F^rrell Je smatran sa komunistično trdnjavo v vsem okraju. Komunisti so vodili pieti socialistom naravnost histerično kampanjo, polna sovraštva ia blasnih napadov. Pa so Program na Silvestrovo cabiMge, III. — Klub «t. 1 je iniel običaj, da Je vpriaoril vsako lato ne Silvestrov večer o polnoči enodejen-ko, ki so bile spisane sa tako priliko. Potem je sačel s polnočnimi prisori v pantominah (živih slikah). Ker bo naia prireditev na Silvestrov vo- ski članek o slovenski podporni or- roéec in Mike Brandak; po 10c, Fr. lec; Joe Hochevar 76c; po 26c,1 vpr^vaü, če komunirti re. Zliiül V* prirediUiV ~ SÜY*rtr0V Smarajc, VaL Molmr, hmk Ko- ¿ . X surov7Äo in ttaí Í? J*? T ganisaciji, ki je ni več. Imela Je druitva že v 10. drtavah In bUa Je ena prvih nled Slovenci, ako ne naj- staiejia. Pesmi Je v koledarju deset Obseg mu Je isti kakor prejinjih letnikov. Vesan Je v platno. Čepa mu Je snižana na 76c. Vsekakor knjiga, ki zasluži, da Jo narode vsi, ki morejo. Upravniitvo prosi, da bi rojaki naročili po več isvodov skupaj, da se tako smanjiajo poftiljatveni stročki. < ' Tamsich m John Stanich Tako naia naselbina ni bila bres-brižna v tem boju. Le ikoda ker ni več tavednih delavcev v nji. Frank Befteaar. Thomas na dragem mestu Fereet Citj, Pa — V Rrovrndale, kjer Je sedež kluba it. 10, so dobili glasov: Koosevelt-Garner------------lil Thomas-Maurer ............................ Hoover-Curtis--------------------- 21 Jennie Zaiti, Ujnica kluba it. 10 JSZ., ki je kandidirala v legietaturo, V Ameriiki Domovini s dne 17.' j« dobila v Bjosrdalu 72 glasov, kar nov. in v Prosveti istega datuma piie! J« selo velik odstotek, v vsem okraju J. A. Siskovich, da "ker ia Chicsga' P« 2»8. Thoirias Je dobU v vsem V po]asiilo koristijo delavski stvari, kajti i^le-da, da pomagajo s ruienjem delsv-skih vrst le privatnim interesom in republikanski stranki, ki Je smagala ponovno. — Fraafc Kramar. Cerkev, ki ne "paše k so- v v* • sesam odrom, bo imelo občinstvo priliko videti serijo prisorov od "bread line" do delavčevega vstajenja. Vriila se bo v dvorani ČSPS. Vstopnice so v predprodaji po S6c in pri blagajni 40tc. Igral bo Johnny Kochevar in njegov orkester. — P. O. I Clevelaaad, O. — Nova cerkev sv. Vida je otvorjena. Stane visoko *so-to—s vsemi isdatki sa opremo okrog tri četrt milijona dolarjev. To Je menda mnogo več, kot pa so skosi I vasi, pa ie mnogo drugih se vam v vso dobo potročili ameriiki Slovenci soboto 2«. nov. predstavi na odru. Dne 26. nov. bomo videli ' stare grehe" Baifcerto«, O. — To bo smeha! Trije važni možje, pa nadučitelj, županova hčerka in Jakec is ongave niso vpraiali, ako bi on (Jos. Skuk) morda bil avtor (dopisa s podpisom 4Oko' v Am. Domovini), je na mestu Wayne Co. 162 glasov. Springer, soc kandidat v kongres, pa 333. Na voliiču v dvorani pevs. sbora javen posiv na Josipa Skuka..... daj "Zvon", kjer je največ Slovsncev, dobi zapriseženo izjavo, da on ai' jo dobil Thomas 43 glasov in v Van-tists oseba, ki je osebno prinesla do-| diingu 28. Socialisti smo sdaj tu pis s podpisom 'Oko' v uredništvo druga stranka. Republikanoi so bili A. D., in da niso v dopisu njegove rilno poparjeni, ker niso pričakovali korekture, in sicer s svinčnikom, kar t**«** V driavi v celoti pa naj priobči—so zmagali eni n ^ . Neii sodrugi ia Sodružice so bili Podpisani tajnik slovenske sekcije v kampanji izredno aktivni. Socia-JSZ je vpraial v pumu s dnZ i0.;UsUČRe letake in platformo so ras-avguste 1 »¿¿ klub it. ^ T cisvalan-i nesli po celem okraju. IzvriiU so več u]ina, ter holurtk K. Brajakove ter G 8tr nrideve. Ta točka Ja bila najbotjia. Zborovodja -2e-Je Gehriel Ohrzanoeaki. ' " Sodelovala sto hrvatska pevska zbora "SlavulT h Detroita h» "Preradovid" ia GeryK srbska ahem "Sloboda" in "Jugoviči" ter slovenski petaki zbor "JVence Preieren". Govorniki so bili predsednik Zon Frank HeJaui, ki je v nekaj besedah iarekel zakvale sodelujočim zborom in vsem dragim, ki so ¿«fc—iH as» klonjenoet "Zori"; dr. AnU Bijankini Je v daljšem govoru posegel v zgodovino tega zbora, navajal mjm poeasnesnih članov i» hvalil narodni četrte o Si. cije; konzul Geo. Kelombatovid je čestital "Zori" v kateri je častni član, govoril a treimenem narodu' e jugoslovarvstvu in "slobodni domovini". lamed sodelujočih zborov je ugajal najbolj "Sla-vug IZ Detroita in na drugem mestu "Prsiezea" k ' Chicaga. P rog mm je potekal gladko. "ZoraiT k udeleženci so biK zadovoljni. V "Zori" Je prišlo poslednje leta do notranjih *s» rov zaradi nesoglasja s politiko jugoslovanskega kes-sala. Ena skupina v zboru i* Kil« »a^ k_TU Ena skupina v sbora je bila aa "disto krvst-atvo" v znaiifenju "separatizma", druga pa sa knet-«tvo, ki je pripravljeno ee sprijazniti in delati vsaj s takimi Jugoslovani, kakor Je konzul tovid v Chicagu. Zmagala je slednja struja, pa se je združila zaeno z bivšim pe v o vod jem **tmt 1. Hrvatom v zboru "Hrvatska". Sedanji sbor "Zore" iteje nad 70 pevcev in pefk; med njimi je mnogo takih, ki so pristopili iele poznejk dase. V zgodovini hrvatske naselbine v Chicagu ims "Zo- do 10 shodov na prostem ia v dvoranah, razpedali mnogo kampanjske literature v angleškem, slovenskem in hrvatskem jeziku in isvriili tudi veliko ustmene agitacije. Hoover je prejel v Lake County 28,994 gtssev, Roosevelt pa 21,139, kot Je poročal tukajšnji dnevaft News^Sun. Izmed manjiinskih strank so bili omenjeni le Thomasovi glasovi. NekateJ so razodarani, ker ni dobila soc. strsafca vsaj štiri milijone glasov. Socialisti niso raxodaieai, ker vedo, kolikine so bile zdaj ovire, in da je sa velike uspehe potrebna tudi velika organizacija, sli pa ogromna psihologična sprememba v mišljenju ljudstvs v prilog socializma. Toda skokoma zavzete pozicije se tudi enako brzo izgube, kar je delavskemu gibeaj« bolj v kver kot v korist Boljče je napraviti sigana korak, kot p.a nesiguren skok. Ostanimo zvesti dlani eoc. stranke. Tisti, ki glasovali za Thomasa In ie niste člani soc. straafe* pristopite bodisi v klub it 46 JSZ, aH pa v anglett* postojanko, kjer pad mislite, da boste stranki lahke bolje koristili. Mi potrebujemo mnogo aktivnih drugoy in sodružic. Na pomlad bomo imeli mesU* volitve, des dva leti kongresne, In treba se Js n*nj* pripravljati takoj, de hočemo NAPREJ. fM Ne pozabimo. Najprvo na delo, ki dovede v «mol* in iele potem na počitek. — Martin Judaič. Kdo ruši dom? "Socializem bo razdrl družino," so trdih kapitalistični propagandiati. Nešteto druii® je razdrtih vsled bede, tiaoče in tiaote jih i1 brez doma in brez kruha. Možje zapulčtj« žene, žene može, otroci starše—-zaradi bed«» ker jim je nemogoče živeti skupaj ter ortf* pri življenju. Mar je te razmere—to ra^ janje družine, povzročil socializem? kar so kapitalisti očitali socialistom, aami. Dokaz je na dlani. ». ZOLA i RIM Pnslove»il Ctbm Krieta*. »MMHIIMIMMMlMMM»MM%t (Nadaljevanj«.) "Kaj ne, gospod abbe, da ne vzamete s sabo preslabega mnenja o nama? Dario in jaz se ljubiva, in to ni greh, če je človek razumen. Oj da, te dolgo ga ljubim! Pomislite, merti je bilo komaj trinajst, njemu o-let, pa sva se že ljubila, kakor bla-svs se ljubila v velikem vrtu vilte Monte-ki je zdaj uničen. Oh, kak&ne dneve sva preživljala tam, cele popoldneve pod drevjem, cele ure v nenajdljivih skroviščih, kjer sva se poljubovala kakor kerubi! Kadar je prihajala doba zrelih oranž, je dišalo, da sva bila vsa opojena. In vetftki tobirski grmovi — moj Bog, kako so naju zagrinjali, kako je utripalo srce ob njihovi močni dišavi! Zdaj je ne morem več dihati, ne da bi se agrudila." Sluga je prinesel luč in Pierre je odšel v »vojo sobo. Na malem stopnišču je srečal Viktormo, ki se je zganila, kaikor da je tukaj prežala nanj, da pride is salona. Sla je za njim, brbljala, izpra&evala, in naenkrat ae je duhovniku zasvetilo. "Zakaj pa niste priili v salon, ko Vaa je' gospodična klicala? Saj ste ftivali v pred-stfftju." hrprva se je hotela delati začudeno in re-ft, da mi nič slišala. Ali njeni dobri, odkriti obraz se ni snal lagati, pa se je nehote na-¿Sejala. Nazadnje se je pogumno in vesefflo izpovedala: "E, kaj mi je bilo to mar? Ali naj se postavljam med zaljubljenca? In razuntega sem bila popolnoma mirna; vedela sem, da ljubi knez mojo ljubo Benedeto preveč, da bi ji storil kaj zlega." Resnica je bils torej ta, ds js razumela, zakaj da gre, ko je začula prvi klic, pa je položila delo na mizo in se odplazila kakor mačka, da ji ne l>i bilo treba motiti ljubih stoik, kakor ju je imenovala. "Oh, ubogo dete!" je zaključila. "Nikakor nima prav, ds ss tako trpinči s mislijo ns drugi svet. Dobri Bog, kaj bi bilo hudega, t bi se mafBo osrečila, ko se imata tako rada? fljenje ni tako lepo. Kako ji bo pozneje žal, ko bo prepozno 1" Ko je bil Pierre aam v svoji sobi, je ne-Sadoma začuti! silno omotico. Zelenika! Ta zelenika! Tudi ona je vztrepetala ob njeni trpki, močni dišavi kakor on. In dišava se je vračala, in s njo je prihajala v spomin dišava papeževih vrtov, poželjivih, zamotnih rimskih vrtov, ki jih je palilQ vzvišeno soince. Ves dan se je sbral v njegovem duhu,-*in spoznal je ves njegov pomen: Bilo je strašno prebujenje, večni protest narave in življenja, bila sta Venera in Herkules, ki so ju bili stoletja zakopali z zemljo, pa vendar vstaneta, kadar pride dan, ki ju lahko zazidajo v o-blastnem, negibčnem, trmastem Vatikanu, pa gospodujeta cel0 tukaj in neomejeno vladata svet. VII. Drugi dan, ko je bil Pierre po dolgem iz-prehodu zopet pred Vatikanom, kamor se je moral kakor začaran vračati vnovič in vnovič, je zopet ugledal monsinjora Nanija. Bila je sreda in asesor svetega oficija je pravkar prihajal od svoje tedenske avdience pri papežu, kateremu je poročal o dopoldnevni seji svete kongregacije. "Kakšen srečen slučaj, moj ljubi sin! Pravkar sem mislil na Vas. Ali ne bi hoteli videti Njega svetosti v javnosti, preden ga uzrete na zasebni avdienci?" Dejal je to s svojim.gosposkim, uslužno se smehljajočim obrazom, v katerem je bito komaj spoznati lahno ironijo močnejiega moža, ki vse ve, vse more, vse sam pripravlja. "Gotovo, monsinjor," je odgovoril Pierre. Nenadna ponudba ga je nekoliko začudila "Vsako razvedrilo je ugodno, če mora človek gulbiti ¿as s čakanjem." "Ne, ne, čass se fubKe," «a je prelat živahno zavrnil. "Ogledavate se, premišljujete, poučujete se. No, brez dvoma veste, ds pride veliki mednarodni romarski vlak Pe-trovega vinarja v petek v Rim, in v soboto ga sprejme Njega svetost Dsn pozneje, v nedeljo, bo drugs ceremonija. Njega svetotft bo v baziliki mašo brsl. No, ostalo mi je še nekoliko vstopnic. Tukaj imate par jako . dobrih prostorov ca oba dneva." Potegnil je elegantno, s zlatim imenom o-krašeno listnico iz žepa ter je vzel iz nje dvoje listkov, zelenega in rožnatega, pa ju dal mlademu duhovniku. "Oh, če bi vedeli, kako s« prepirajo zs Vas! Ali se spominjate ns oni dve Francozinji, ki bi za vse as svetu radi videti pape- £a? .Nisem hot*! preveč pritiskati, ds bi jima pribavil avdienco; zadovoljita sta se morali tudi z listki, ki sem jima ju dsl. Da, Sveti oče je nekoliko utrujen. Bil sem ravno pri njem, videti js rumen in mrzličen. Ali tako pogumen je! Sams dušs živi v njem." Zopet ae je smehljsl s komaj vidno poro-gljivostjo. (Nadaljevanje prihodnjič.) "VELIKI INŽENIR" PRED ŠTIRIMI LETI IN ZDAJ Ameriiko ljudstvo j« v politiki silno naivno. Pred štirimi leti je izvolilo Hoovra z o-gromno večino, ki je segala ce- 2864. Soditi po rasprodaji vstopnic bo koncert dobro obiskan. In Sava to tudi sasluii prvi«, ker daje Sobre programe (vel zunanjih o teb ae je isznoilo, da Imajo pri Savinih koncertih največ ulitka od vseh zborov) in drugič, ker j« delavski zbor, organski del mednarodnega delavskega gibanja. _ Vabimo prijatelje petja in nate somišljenike tudi is soeednih naselbin — iz Waukegana, Milwaukeeja in drugod. Pri dru t i te «e nam pri proslavi 16-letnice socialistične "Save" prihodnjo nedeljo! — Odbor. 0 koncertu "Delavca" lo v tradicionalno demokratske 1 južne države, zdaj pa ga je z enakim plazom glasov porazilo. Misli, da te je maščevalo nad "velikim inženirjem", ki ni izpolnil obljub, pa je le ponovno dokazalo svojo nerazsodnost. Rooeevek bo prav tak predsednik kakor sedanji in služil bo istim interesom kakor Hoover. Program ostane isti, le oseba Js drngs. Ce bi bilo ljudstvo hotelo Hoovra, oziroma tisto, kar on zastopa, v resnici odstraniti, bi moralo izvoliti socialiste, ps js rajše sledilo staremu običaju preskakovanja od republikancev k demokratom in obrstno. Doseglo ni drugegs kot ds je Hoovrs odslovilo it službe. I ADAM mmovič: SMOLA KAPITA LISTA MEJAČA tragedija (Nadaljevanje). jani gospe, da zapusti avto, ker "Popoldan je. Gospa Silva nftakor ne more dopustiti da Mejač se tesno privija k Petru bi se delala reklama po njego-Mejaču. Nasproti njiju sedita vcm mnenju na tak nedostojen Peter Petrovič in Štefan Iva- kar še po vrhu vsega o- V nedeljo je "Savin" dan Prva skupna seja Milwesskee, Wk — Dne 16. t m. se je vrftila prva akupna seja klubov ftt 87 in 180 na West Allisu. Na tvoji zadnji seji ja članstvo kluba ftt. 87 sklenilo, da se udeleftl redne seje westaliikega kluba in s tem napravi safetek za bodoče skupne sestanke obeh klubov, ki se imajo vtr&iti enkrat na mesec. Oba kluba bosta obdriavala svoje redne seje, enkrat na mesec pa se bodo vrftili sestanki ta debate, diskusije in govore. Kakor je bilo poročeno po zastopniku za mestni osrednji odbor, so slične korake podvsele tudi druge skupine naie stranke. Na ta način se bo širilo izobraževalno delo mnogo uspeinejte 'kakor dosedaj, da si pri prihodnjih volitvah sagotovinio fte večje uspehe. Ss j* na West Allisu je bila dobro obiskana. Po seji pa so navzoči s zanimanjem sledili izvajanjem raznih sodrugov, posebno pa pojasnilom glede zadnjih volitev, katerih uspehe so mnogi podcenjevali. Čas, kedaj ee bo vriil prihodnji skopni diskuzijski večer, bo naznanjen v Profetnrcu in * Prosveti. Člen Idnbe. Clevelaad (Newbergk), O. — Koncert pevskega zbora "Delavec", odsek kluba ftt. 28 J&Z, 'ki se je vrftil 18. nov., je nad vse pričakovanje dobro Izpadel. Občinstvo je bilo vzradoA-čeno ie s prvo točko, namreč s arijo it opere "Marta", katero je predvajal orkester češkega zbora "Vojan". Pevski zbor "Dslavec" js s svojimi točkami pokazal, da je kos svoji nalogi. Zbor "Zarja", odsek kluba ftt 27, je prispeval svoj del. Obems »boroma hvala ta njune krasne pevske točke. Mislili smo, da je višek dosežen na koncertu, toda ko smo se po programu zbrali v spodnjih prostorih in so zbori ¿kupno zapeli Intemaciona-lo, ni bile navdušenju in veaelju ne konca ne kraja. Priznanje za vsestranski uspeh gre tud} našim delavcem in delavkam, ki so pomagali, dalje udeležencem, klubu št. 8 v Maple Heights, trgovcem za prispevke in «ploh vsem, ki so pripomogli, ds je ta prireditev tako dobro uspela. — Odbor. SLOVENSKI NAftOONI rooroam jsoNom. "PROSVETA" Iti. — Na drugem Proletarça je priobčen spored Sav4-nege jubilejnem koncerta, ki bo prihodnjo nedeljo popoldne Y dvorani ČSP6. Program nI sam no sebi le poster, on«ok bo tudi dobro isva-jon. Izkušeni pevci navadno najbolj poznajo svoje hibe — vsaj pri Servi je tako — ampak Savani so prepričani, do bo prihodnji koncert zadovoljil slehernega* iif program dobro ftvajan. 4 ^ Kdor še nima vstopnice, si jo lahko rezervira telefonično — Rockwell <«t) |S ht SSST g. LA WHS AL* AVL. >00000000000000000000000» kala po sobi in krilila z roka- 5 mL (Dalje prihodnjiê.) Milwaukee Leader i NoJvoUâ is.ee UM Naslov: §40 Juans Ave. MILWAUKEE. WIS. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Izid glasovanja v Westmoreland County, Pa. V Westmoreland County, Pa., so dobile msnjšinsks stranke sledeče število glasov: Norman Thomas ..............8,988 Upshaw (prohib.) ___________ 428 William Z. Foster______________ 805 Reynolds (8. L. P.) ............ 41 James R. Co* ______________ 27 Socialistični kandidat ta senatorja Van Essen je dobil v tem okraju <4,056 glasov, ali nekaj več kakor Thomas. A. W. Zornik, ki je kandidiral no soc. listi v državni senat, jih je dobil 8,161, Anton Zornik, ki je bil kandidat to poslanca po 1,208. V Penni imamo tdaj 160 socialističnih postojank. Okrog 60 js bilo ustanovljenih od meseca julija naprej po konvenciji pennsyhranske , soc. stranke. Vsa znamenja kažejo, de bo naša stranka v bodoče hitro ife? predovala, kajti vanjo pristopa)?Ywf le mlajši ljudje, nego tudi mnogi nekdaj aktivni socialisti. Anton Zornik. Socialisti v Readingu V Readingu, Pa., je bila so-ciaristična stranka dne 8. nov. v Številu oddanih glasov prvem mestu. na .......................» : Ros. tel.: Rockwell 2811 Dr. ANDREW FURLAN DENTIST ..................Illllll * 39S9 Off dee Ave., J Office tel.: Crawford 2898 Office hours: 9-12 A. M. 1-8 and 6-8 P. M. Wednesday, Than, and Friday, and Sot all day and evenings. Waekeoen office at 424-lOtk St., Tel. Oslsiis 78IS Office hours: Moi KAVARNO mi W. 2*k §L, CHICAGO. ILL. bor "V vinskih goricah" 2.) "Ob IS-letnici "Sshre", govor .... Frank Alesli SPEVOIGRA. Z.) ' Peatir", Ferd. Juvanec ............. Meien «bor (Za oder priredil J. Muha.) Solisti: L. Žele. A. Medved, V. Žagar. 4.) a) "Ugeljok", C A. 9taimanat , ^_. OSEBE: b) "Kaloonka", A. Tchermawsky, ......................................... Andrew Miiko ruske pesmi, tenor solo ............ Vinko Žager .......................................... Ann* Mi,ko 5.) "Svarilo", J. Laharnar................... Mmimn «bor v ul1 ..................................***** Alic* A/UA Solistki: sopmn Anna Miiko, aH Mary Jugg. ..............------------------ Vinko Žagar S.) "Naie s^eeda", Anton Nedved-------Meien ibor F ) Anton Modved 7.) Kvartet, L. Žele, V. Žagar, A. Medved, ....................................— J Joeepfc G.rb.j. A. Garden. . a) "Sijaj, sijaj selačUV, F. Ferjančič. VinMarka } vlodne ne «oie in jiHilliM^ kUbn new% llnnev. ds ne to noRo J. i i SODSUCOM IN SIMPATlCARJUI - V CLEVüLANDU. Seje klnbe k 87 JUL se esSs ob 7 »se «b S. veek Mladinski snjleBil ed-prvege ob S N. D. Sod rog i in ssdiniitis, egitlrajOs in pridobivajte novib členov članic klube ter wvwik naročnikov Pro-lotaron. V orgainsaciji in inobmebi jm nnln ntoč._ FENCUS RESTAVRACIJA IN KAVÀRNA MO S. Lowdolo Ava, m. TeL Crawford 1SSS. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142.2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. I Mi tftsfcesne v Slovensko«, Hrvelbsm. Slovi kober tndi v AngWh«se in N< Nolo TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGo & PUB. Ms 2656-58 S. Crawford Avs., Chicago, III. TeL Lnwndale SOU A. H. Skukés, »sods. — J. F. SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With WENCEL'S DAIRY PRODUCTS GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2360-S2 BLUE ISLAND AVE. — Phome Roooorolt 3673 A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATVE, COMMONWEALTH Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. VOL. XXVII CHICAGO, IpL,NOVEMBER24,J932. VOTES THAT WERE THROWN AWAY They were up to their old tricks again. The two old parties stole votes by the hundreds. At least so it has been discovered in Pennsyhrsai* Maryland and New Jersey. Goodam knows how many thousands of food Socialist votes were either not rotated or discarded by these partita everywhere. Our watchers can tell of the abuses in the polling place«. However in eveiy precinct whars we had watchers we had large increases. Where we didn't have watch-eis there were no reports or very few reports. ANOTHER REASON FOR HARD TIMES It was only 16 years ago that the ruling classes and their political agents were warning the toilers of the awful fate that awaited them if the Germans were victorious in ths war. They conjured German armies occupying the United States aad looting the population, levying tribats till the human pack-horses would have little left but their shirta Fifteen years later toilers have been more thoroughly looted by tin enemy at home than anything they feared in the days of the holy war for "democracy". Corporate caphal-lsm is occupying their region, pushing the farmers into serfdom, and transforming the countryside into the samSs hell that has swallowed up million« of wage workers.—The New Leader. Whjle.in two YEARS, THE C0$T OF LIVING HAS COME DOWN ONLY 18% - Men ask of mfen That they be patient. Forget the gnawing pain Of hunger that twists snd turns And twists sgain. Men ask of men That they be meek, Forget the aching pain Of martgaged homes foreclosed When unemployment came. Men aak of men That they be mild, Forget the breaking pain When wee one* sicken, die, Under malnutrtion's drsin. FACTORY WORKERS JOBS HAVE COME DOWN •/__ •AND WAGES HAVE DROPPED OFF C Ay i Men ask of men, That they be dumb. Unfeeling, soulless, cold. How long, I wonder though, lire men, as men, will brsak A* hold. —Edna Peteis KoBss