Novo nahajališče dvocvetnega žafrana (Crocus biflorus) na vznožju Sabotina v Šmavru • Botanika 253 Novo nahajališče dvocvetnega žafrana (Crocus biflorus) na vznožju Sabotina v Šmavru Daniel Rojšek S Katjo Kogej se na delo iz Šmartnega voziva v Novo Gorico po stranski cesti skozi Šmaver, slovensko briško vas ob vznožju Sabotina, ki je po letu 1947 pripadla Italiji. Cesta je ozka in ovinkasta z malo prometa. Ob njej vidiva čudovite naravne pojave, srečava različne živali, dvakrat sva videla zlatega šakala (Canis aureus). Ta del Brd je najhladnejši, pogoste so močne slane in za te kraje hud mraz (do -12 stopinj Celzija). Zena Katja mi je v drugi polovici januar- ja leta 2018 povedala, da je med vožnjo ob cesti opazila bele žafrane, domnevno nunke (Crocus albiflorus). Kljub mili zimi se mi je za njihovo cvetenje zdelo prezgodaj. V ponedeljek, 22. januarja, sva se ustavila in si med slano ogledala vijoličaste in bele progaste cvetove žafrana. Dvom o nunki se je razblinil, najprej sem pomislil na dvocvetni žafran (Crocus biflorus), edino beli cvetovi so me begali. Odločil sem se, da bom tistega dne prej odšel domov in si nahajališče v mi- Januar leta 2018 je bil zelo topel in čebele so obiskovale cvetove. Foto: Daniel Rojšek. 254 Botanika • Novo nahajališče dvocvetnega žafrana (Crocus biflorus) ■ Proteus 80/6 • Februar 2018 Običajni vijolični cvetovi s progami in beli, ki rastejo le tukaj. Foto: Daniel Rojšek. ru ogledal, vendar so me dolžnosti zadržale in šele ob mraku sem prispel tja in posnel slike. Poklical sem Igorja Dakskoblerja in skupaj sva ugotovila, da pri Šmavru po vsej verjetnosti raste dvocvetni žafran. Teden dni kasneje smo si nahajališče ogledali Ljudmila in Igor Dakskobler ter podpisani in potrdili predhodno določitev. O nahajališču žafrana je dan po ogledu Igor Dakskobler obvestil botanike Mariso Vidali, Livia Pol-dinija in Fabrizia Martinija iz Trsta. Slednji mu je odgovoril prvi in mu sporočil, da je to novo, najvzhodnejše nahajališče v Furla-niji. Je tudi novost v bogati flori Sabotina (Poldini, 2009). Zemljepisne značilnosti Nahajališče žafrana se razprostira na približni površini treh arov od 80 do 90 metrov nad morjem v prisojnem delu doline Pevmi- ce, ki se kmalu izlije v Sočo. Nahajališče je v Italiji, od meje s Slovenijo pri Podsapti-nu (Podsabotinu) je oddaljeno malo več kot 300 metrov. Dolinsko dno tvori jugovzhodno vznožje hriba Sabotina (609 metrov). Na severozahodni strani tega obsežnega grebena je ob Soči med Plavmi in Prilesjem nahajališče iste vrste, ki sta ga v naši reviji opisala Igor Dakskobler in Tone Wraber (2009, 71 (7): 320-324), malo bolj severno pa nahajališče v Zamedvejah (Dakskobler, 2013). Nahajališče pri Šmavru je na jugu omejeno z asfaltirano cesto, na severu s travnikom ob njivi, na severozahodu s hudournikom, levim pritokom Pevmice, na jugovzhodu pa s cesto in širšim dvoriščem bližnje hiše. Kamninsko podlago tvori eocenski fliš, kamor je voda hudournika in Pevmice zajedla strugi in razgalila plasti peščenjaka ter la- Novo nahajališče dvocvetnega žafrana (Crocus biflorus) na vznožju Sabotina v Šmavru • Botanika 255 S f S ■ *** . >< £ R. Jriiifnn mejn -I t " i. ' I 4 T