Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (4/14 °C), soboto (6/20 °C) in nedeljo (6/14 °C) bo delno oblačno. V petek in nedeljo možen dež. Četrtek, 28. aprila 2016 številka 17 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Obeležili dan upora proti okupatorju TAKO mislim ii r , t ■ r^ U^m' 'l 'j£ t ¿t. i' '■ " I LflH " ■ Hi . |1L I H|i | ' U i A \ Velenje, 25. aprila - V ponedeljek na večer je bila v kulturnem domu v Velenju osrednja občinska proslava ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju. Proslavo so pripravili učitelji in učenci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Zbrane je nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. Ta je pred proslavo, skupaj z županom in predsednikom Območnega združenja za vrednote NOB Velenje Bojanom Kontičem ter sekretarko združenja Marjano Koren pred spomenik Onemele puške na Titovem trgu, položila cvetje. a mkp Čestitamo za dela! i 'Uredništvo Oda Zemlji Bojana Špegel Zemlja je le eden od planetov Osončja, a je tisti prostor, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema (morda bodo nova odkritja tudi v praksi dodala še kakšen planet). Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v vesolju, na katerem je znan obstoj življenja. Oblikovala se je pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit je Luna, ki je le malo mlajša. Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale. Zadnja stoletja jih brišemo mi, ljudje, ki smo se šele, ko je planet začel ječati pod težo onesnaževanja, začeli zavedati, da moramo Zemljo bolje varovati. In da denar, ki ga kujemo tudi na račun zdravja planeta, ni vse. Ker se nam bo Zemlja maščevala. Zato se mi zdi prav, da ima Zemlja svoj praznik. Z njim se vsaj okoli 22. aprila -ta dan planet praznuje od leta 1990, v praznovanje pa je trenutno vključenih skoraj 200 držav - zavedamo, da je naš planet živo bitje, katerega del smo tudi mi. Čeprav je to velikokrat lažje govoriti, kot kaj konkretnega storiti. A se tudi to spreminja. Klimatske spremembe so resno opozorilo, da je stvar resna, žal pa spremembe navad vseeno niso hitre. Zato so pomembne tudi tisti majhne, kot je ločeno zbiranje odpadkov, skrb za zmanjšanje izpustnih plinov in varovanje virov pitne vode. Sploh slednja postaja pomembna, marsikje je že pomembnejša od nafte. Zato se je treba upreti privatizaciji vodnih virov, ki grozi tudi našemu koščku planeta. Sploh, ker je naša voda še čista, izvirov pa ne manjka. Letošnji svetovni dan Zemlje so zaznamovali različni dogodki, tudi v Šaleški dolini jih ni manjkalo. Z njimi smo se planetu zahvalili za gostoljubje. In se morda ob podatku, da je ravno v tem času minilo 30 let od jedrske katastrofe v Černobilu, še dodatno zamislili. Posledic niso čutili le v bližini nesreče, pravijo, da jih bo planet čutil še 1000 let. Sama imam na ta dogodek prav poseben spomin, saj sem tisti dan postala mama. In vem, kako strah me je bilo, kako dolgo nisem upala jesti zelenjave z domačega vrta, kako dolgo nisem upala z dojenčico iz zaprtih prostorov v naravo. Z leti smo vsi na to nesrečo kar malce pozabili. Pa smo se iz tega, kar se je zgodilo v Černobilu, tudi kaj naučili? Bojim se, da ne. V časih, ko je dobiček še vedno bolj pomemben od življenja in zdravja, je to žal (še) pričakovano. Ker pa narava napak ne odpušča, moramo s spremembami začeti tudi pri sebi. Tudi s tem, da se imamo radi. In da imamo radi! Zato si čez praznike, ki jih bo zaznamovalo tudi druženje ob kresovih in na srečanjih delavcev, privoščite veliko narave in zraka. Ta je nenazadnje v dolini sedaj bolj svež, kot je bil pred tremi desetletji. Ustanovili turistično zvezo Saška V četrtek, 21. aprila, je bila v Velenju v vili Bianca ustanovna skupščina regijske TZ Saška. Vanjo se je vključilo 42 društev iz Spodnje Savinske in Šaleške doline ter nekaj društev iz Koroške in TD Dobrna. Po kratki predstavitvi vseh društev so sprejeli statut in plan dela za letošnje leto. Za predsednika so izvolili Franca Špegla iz TZ Velenje, za podpredsednico Ivico Čretnik iz Zveze TD iz občine Žalec. V upravni odbor so bili izvoljeni še: Žan Delopst - TZ Šoštanj, Maja Šelekar - TD Žalec, Marija Deu Vrečar - TD Dobrna, Alenka Koren Gombac - TD Dravograd, ter Marija Brložnik kot sekretarka zveze. Ko se bodo v zvezo vključila še društva iz Zgornje Savinjske doline, bo eno mesto v UO pripadlo tudi njim. O delu zveze je predsednik Franc Špegel povedal: »Namen ustanovitve regijske TZ Saška je predvsem v nujnosti povezovanja med društvi. Če želimo postati zanimivi za izletnike in turiste, se moramo predstavljati kot regija in ne kot posamezniki«. Sedež novoustanovljene zveze je v vili Bianca, v prostoru, kjer deluje TZ Velenje. Prva naloga UO je, da v zvezo povabi še preostala TD iz Koroške, društva iz okolice Dobrne in Zgornje Savinjske doline. a ■ Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 28. aprila 2016 (T. LOKALNE novice Šoštanjčani na lovu za smetmi Hrup moti žalne svečanosti Šoštanj, Velenje - Svetnik Boris Goličnik je na seji sveta Občine Šoštanj podal pobudo, da na pokopališču Podkraj z zvočnimi pregradami omejijo prostor med cesto in objektom, kjer se odvijajo žalne slovesnosti. Hrup, ki ga med poslavljanjem od pokojnih povzroča promet, je namreč zelo moteč. a mkp Plaz nad kmetijo Sevčnikar Šmartno ob Paki - V Slatinah nad kmetijo Sevčnikar so se lotili odpravljanja posledic plazu, ki že več let poseda občinsko cesto. Lokalna skupnost se je letos z državo le uskladila za sofinanciranje tega projekta. Postopek za izbiro izvajalca je bil končan. Izbran je bil samostojni podjetnik Uroš Drev, ki se je zaradi zelo kratkih rokov dela lotil takoj. Projekt predvideva izgradnjo nove kamnite zložbe, okrepljene s posebnimi profili, obnovo ceste v dolžini 50 metrov ter odvodnjavanje na območju, ki je ključno pri sanaciji plazov. Pogodbena vrednost del je ocenjena na nekaj manj kot 41 tisoč evrov. Od tega bo večino denarja zagotovila država, občina bo plačala le DDV in morebitne tuje storitve (nadzor, meritve ...). Po pogodbi z državo morajo biti gradbena dela končana do 16. maja. Med gradnjo bo na tem območju popolna zapora ceste. a tp Podpis pogodbe za CPS občine Šoštanj Šoštanj - V torek, 3. maja, bosta ob 10. uri Občina Šoštanj in podjetje Urbanisti Celje v vili Mayer podpisala pogodbo za izdelavo Celostne prometne strategije (CPS) občine Šoštanj. Občina je za izdelavo pridobila sredstva v okviru programa izvajanja kohezijske politike za trajnostno rabo in proizvodnjo energije in pametna omrežja. Naložbo sofinancirata Republika Slovenije in Evropska unija. a mkp Izpolnili vse načrte Velenje - Komunalno podjetje Velenje je lansko leto končalo s 195.000 evri dobička, načrtovali so ga 40.000 evrov. S tem so zaposleni v podjetju, kot pravi direktor dr. Uroš Rotnik, pokazali, kako zelo dobro delajo. Uresničili so vse zastavljene cilje, tudi tiste v zvezi z investicijami in najemninami. a mkp Podelili bodo državna priznanja Šoštanj, 4. maja - Vsako leto ob 4. maju, mednarodnem dnevu gasilcev, Gasilska zveza Šaleške doline pripravi posebno slovesnost, na kateri podelijo tudi državna gasilska odlikovanja. Letošnja prireditev bo na sam praznični dan, v sredo, ob 18. uri, v šoštanjskem domu kulture. Na njej bodo gasilci poklicne gasilske enote Gorenje razvili nov prapor. a bš ERICo je ob dnevu Zemlje organiziral tri dogodke Direktor ERICo mag. Marko Mavec predaja direktorici vrtca Nataši Doler slikanice Prav je - ni prav. Velenje, 22. aprila - ERICo je ob dnevu Zemlje organiziral tri dogodke. Prvi v nizu dogodkov je predavanje o velenjskih jezerih, s katerimi želi poudariti pomen kakovosti bivanja v objezer-skem mestu in opomniti na pomen očuvanja kakovosti vode v jezerih. Drugi je bila vključitev v dobrodelno vseslovensko akcijo Slovenija ima srce. V okviru akcije je Vrtcu Velenje daroval 15 poučnih otroških slikanic z naslovom Prav je - ni prav, ki učijo otroke o našem odnosu do narave, živali, sveta in drug drugega. Tretja pa je bila zaključna prireditev projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, v katerem osnovnošolci šol Šaleške doline izražajo svojo kreativnost pri ohranjanju narave. a Sobotne očiščevalne akcije se je udeležilo blizu 450 ljudi, pobrali so 9.060 kilogramov smeti Milena Krstič - Planine Šoštanj, 23. aprila - Občina Šoštanj je v soboto trinajstič zapored organizirala očiščevalno akcijo. Udeleženci so se zbrali pri ribiškem domu v Šoštanju, gasilskem domu v Topolšici, pri Martincu v Lajšah, šoli v Belih Vodah, domu krajanov v Lokovici, Ločanovem mostu v Ravnah, domu krajanov v Zavodnjah, gasilskem domu v Gaberkah, Andrejevem domu na Slemenu, domu krajanov Skorno - Florjan in igrišču v Skornem, Stanko Kraševec in Peter Radoja sta ugotavljala, da iz avtomobilov največkrat letijo pločevinke in cigaretne škatlice pa tudi kakšna steklenica. potem pa se opremljeni z vrečkami, rokavicami in vsem, kar so potrebovali, razkropili po vsej občini. Na lov za smetmi. V Topolšici so letos v sklopu akcije očistili trim stezo, v Penku pa so jamarji očistili dve jami. Stanko Kraševec in Peter Radoja, ki sta se akcije udeležila kot člana turistično olepševalnega društva, sta se podala po brežinah magistralne ceste, ki vodi proti Velenju. Da bodo turisti v Šoštanj pripeljali po čisti poti. Ugotavljala sta, da ni veliko odvrženega, kakšna steklenica, nekaj pločevink in nekaj več cigaretnih škatlic. »Opažamo, da ljudje vse povprek ne smetijo več toliko, kot so včasih, pojavljati pa so se začela divja odlagališča. Ob cestah in poteh pa je odpadkov manj, kot jih je bilo prejšnja leta.« Organizatorji pravijo, da se je tokratne očiščevalne akcije udeležilo približno toliko ljudi kot preteklih, blizu 450. Morda bi prišel še kakšen več, pa je imel v svojem okolju delovno soboto. Pobrali pa so pol tone odpadkov več kot lani, 9.060 kilogramov. Tudi letos ni ob zaključku manjkal golaž, le da ga je tokrat prvič plačala Občina Šoštanj sama. Vsa leta pred tem je z golažem udeležence »častila« Termoelektrarna Šoštanj. a Udarniško uredili trim stezo Topolšica, 23. april - V sklopu čistilne akcije Občine Šoštanj je skoraj sto članov društev in drugih domačinov uredilo nekdaj zelo obiskano trim stezo v Topolšici. Ta je bila namreč precej poškodovana, pravi predsednik šoštanjske turistične zveze Žan Delopst. S pomočjo Bolnišnice Topolšica je družba z do- bro voljo in delovno vnemo odstranila odpadni les, ki je tam ležal še od žleda. Še posebno veseli so bili, da v gozdu niso našli smeti. Gradbeni stroji so v bližini Term Topolšica brneli že pred soboto, saj je bilo treba urediti tudi brežino jezerca, ki je tudi bila zanemarjena. Urejanje trim steze pa še ni konča- Savinjsko-šaleška naveza no, pravi Delopst, »saj si želimo v prihodnje urediti in označiti pot od hotela po trim stezi proti kmetiji Pušnik, turistični kmetiji Pirnat ter nazaj v dolino do doma krajanov. V naslednjem letu pa želimo skupaj z Občino Šoštanj spet urediti naprave za vadbo v naravi.« Tako bi trim steza dobila nazaj svoj nekdanji videz in pomen. a tf Mati, obljubljamo, poboljšali se bomo Preveč praznih obljub - Pivska fontana že raste - Reševanje elank - Ne le Barbara, tudi Ana - Župan misijonar V soboto smo počastili dan Zemlje. Ob tem so se mnogi, ki imajo moč, da lahko storijo kaj dobrega za mater Zemljo, obnašali kot nekateri otroci, ki ob prazniku obljubljajo mami, da se bodo poboljšali. Potem pa na to hitro pozabijo. In za našo mater Zemljo je res treba kaj narediti, saj s kvarnim početjem povzročamo, da ji je vse slabše. Še sreča, da je kot prava mati zelo potrpežljiva. Vendar vemo, da mnoge matere vseh tegob le ne morejo prenesti. Zato je gotovo prav, da o našem planetu začnemo razmišljati drugače. Če že ne zaradi nas, zaradi naših potomcev. Nekako ob dnevu Zemlje so v celjski Cinkarni predstavili tudi ugotovitve o onesnaženosti na območju same proizvodnje ter dveh bližnjih odlagališč. Z zagotovilom, da bodo raziskave nadaljevali ter nato trajno rešili sedanje stanje. Za zboljšanje zemljine ter s tem seveda zdravje ljudi. Kakšna je, tudi koliko nesnage obdaja Zemljo, je zadnje dni opazil tudi Zgornjesavinjčan Matevž Lenarčič, ki je z ultralahkim letalom še enkrat več obkrožil naš planet. Lenarčič se je »vrtel« okoli Zemlje, v Žalcu pa se zadnji čas vse vrti okoli piva. Besede o gradnji fontane piv so namreč »meso«postale in delati so že začeli. In to ravno ob dnevu Zemlje. Za to svojevrstno fontano (bo) sta morali v parku pasti tudi dve drevesi. Na srečo bodo po vsej žalski občini posadili veliko novih. Prvi obiskovalci si bodo lahko na-točili kozarček katere od vrst piva že konec julija ali v začetku avgusta. Vse sicer ne bo tako enostavno, saj bo treba najprej kupiti vrček s kodo, z njim si bodo lahko natočili trikrat po dva decilitra te pijače. Fontana piv bo imela osem pip, za začetek naj bi jih delovalo pet. V Žalcu pričakujejo dober obisk, saj so, kot smo že pisali, o tej novosti poročali že tudi nekateri znani tuji mediji. Katera piva vse bodo točili, za zdaj še ni povsem znano, a pravijo, da le taka, ki so zvarjena iz slovenskega hmelja. Žalčani so pretežni del denarja za postavitev te posebne fontane dobili z donatorstvom, več kot 120 dona-torjev je podarilo 180 tisoč evrov, nekaj so primaknili tudi od denarja iz iger na srečo, saj je Žalec pred časom »zadel« dobitek igre jackpot. Pitje piva v tej fontani bo nekaj posebnega, tisti, ki bodo želeli popiti malo več, bodo morali še vedno v kakšen gostinski lokal. In prav gostinci so zadnji čas precej na nogah. Zaradi zaostrenega »tobačnega zakona« naj bi se njihov položaj še poslabšal. Na to so opozorili tudi na regijski razpravi v Šmarju pri Jelšah. Take razprave po regijah pripravlja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Tudi zbrani v Šmarju so nasprotovali predlaganemu zakonu, tudi zato, ker bi za to, da bi zadostili njegovemu besedilu, morali tudi precej vlagati v preureditev prostorov. Zaslužka pa je po njihovem zagotavljanju že zdaj vse manj. Bojijo se, da ga bo še manj. Ko mnogo podjetij in ljudi »beži« iz Slovenije, je vsaj razveseljiva vest - če bo postala resnica, bomo šele videli, da v tujino ne bodo skočile naše znamenite skakalne smučke. Saj veste, da se je rusko-ameriška naveza v Elanu odločila opustiti »skakalni«program, mi pa tega skakalnega ponosa, ki je lani predvsem s Prevcem kraljeval na domala vseh skakalnicah, ne bi radi izgubili. Tokrat so se nekateri pri nas le premaknili in iščejo rešitev vsaj za ta del našega nekdanjega paradnega konja. Svet rešuje Zemljo, mi (tudi) elanke. Upam, da bomo oboji uspešni. Celjani pa rešujejo svojo nekdanjo čast. To mesto naj dobi večjo veljavo kot center Dežele Celjske! Kar koli že to pomeni. Zato se tudi vse bolj ozirajo nazaj in iščejo pomembne osebnosti v zgodovini. Doslej so pri tem opozarjali predvsem na znamenito prednico Barbaro Celjsko, kraljico treh držav. Zdaj so »odkrili« še eno kraljico. Ano Celjsko, kraljico Poljske. Prav letos mineva 600 let od njene smrti. Mestna občina in slovensko veleposlaništvo sta ob tem poskrbela, da bodo Anin grob v krakovski katedrali obeležili s spominsko ploščo. 20. maja bo v tej cerkvi kraljici Ani v spomin maševal tudi celjski škof Stanislav Lipovšek. Pa še to: v Šentjurju so pestro proslavili svoj »veliki dan« - šentjurjevo. Med pestrimi prireditvami je bilo tudi tekmovanje v kuhanju kisle župe. Zmagal je župan, a ne šentjurski, ampakpodčetrtški Peter Misja. Z ekipo Misijonari. V njej sta bila še dva Misja: županov brat in sin. a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 13 28. aprila 2016 AKTUALNO S 3 Preteklost kot spomin in opomin Slavnostna govornica Andreja Katič na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju: »Slovenci smo ponosen narod.« Milena Krstič - Planine Velenje, 25. aprila - V polni dvorani doma kulture in ob programu, ki so ga pripravili učenci in učitelji Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, so v Šaleški dolini obeležili 27. april, dan upora proti okupatorju. Slavnostna govornica, ministrica za obrambo Andreja Katič, je ob tej priložnosti poudarila, da smo Slovenci v preteklosti znali biti pokončen narod in smo se znali upreti vsemu, kar ni bilo dobro za nas ter izrazila pričakovanje, da bo to tako tudi v prihodnje. »To kažejo zgodovinski dogodki, vse od prve Pomembno je, da se Slovenci spominjamo svoje zgodovine. svetovne vojne, boja generala Maistra za severno mejo, dogodki v narodnoosvobodilni in osamosvojitveni vojni.« Menila je, da na vse to premalokrat pomislimo. »Moralo bi nam biti tako v spomin kot v opomin. Predvsem pa se moramo iz preteklih dogodkov marsikaj naučiti. Slovenci smo znali stopiti skupaj, se boriti za svoje interese, znali smo razmisliti o tem, ali so tuji nasveti dobri za nas. To bi bilo potrebno narediti tudi danes,« je dejala in še enkrat Racunali na vec, porabili pa manj Brez vprašanj in pripomb sprejeli zaključni račun - Redke občine so po žledolomu od države dobile toliko kot Šoštanj Milena Krstič - Planine Šoštanj, 20. aprila - Šoštanjske svetnice in svetniki so na sredini seji soglasno potrdili zaključni račun proračuna občine za leto 2015. Občina se je lani tudi zadolžila. Za sofinanciranje ureditve Trga svobode so najeli kredit v višini 400.000 evrov. Iz občinske blagajne so porabili 13.636.000 evrov, načrtovali so, da jih bodo dobro desetino omenila, da je Občini Šoštanj iz državnega proračuna lani uspelo pridobiti 673.000 evrov namenskih sredstev za investicije, od tega več kot polovico za sanacije plazov in odpravo posledic žledu. »Poleg tega smo bili uspešni tudi pri pridobitvi sredstev za povračilo interventnih stroškov, ki so nastali ob žledolomu. Menim, da je prav, da to povemo, zlogi za to so bili različni, bodisi tehnične bodisi finančne narave. Nerealizirana vlaganja smo prenesli v letošnje leto, prav tako pa tudi sredstva, ki so ob koncu leta ostala na računu Občine in krajevnih skupnosti,« je povedala Skornškova. Svetnice in svetniki so predlog zaključnega proračuna soglasno sprejeli. Drago Koren je prvič sodeloval na seji kot direktor uprave Občine. Iz splošnega dela zaključnega računa je razvidno, da so bili prihodki realizirani v višini 13.774.000 evrov, kar je štiri odstotke manj, kot so načrtovali. Največji delež med prihodki so z 52 odstotki predstavljali davčni. več. Za tekoče odhodke so jih porabili 55 odstotkov, za naložbe 45 odstotkov, za odplačilo dolga je šlo 340.000 evrov. Glavna finančnica Irena Skorn-šek, ki je obrazložila zaključni račun, je pri prihodkih posebej Zelo uspešni so bili pri pridobivanju interventnih sredstev po žledolomu. Imenovali govornike na pogrebih Svet Občine Šoštanj je za obdobje štirih let imenoval predstavnike posameznih območij občine, ki se bodo v imenu lokalne skupnosti poslovili od umrlih. Govorniki bodo: Anton Skorn-šek, Franc Skornšek, Filip Vrabič, Marija Kotnik, Aleksandra Sovič, Andrej Volk, Branko Spital, Slavko Ramšak in Bogdan Lampret. Pogrebne govore lahko opravijo tudi druge osebe, če je to želja svojcev. Še štirikrat do konca leta Šoštanj - Svetnice in svetniki Občine Šoštanj se bodo letos sestali samo še štirikrat, je razvidno iz okvirnega programa dela občinskega sveta. Zadnja seja pred poletnimi počitnicami bo junija, ko naj bi bil na sejo uvrščen prvi letošnji rebalans proračuna in odlok o občinskih cestah. ker to uspe res malemu številu občin. Priprava dokumentacije in kasneje dokazil je zahtevna.« V posebnem delu zaključnega računa so prikazali odhodke po posameznih proračunskih postavkah. »Potrudili smo se, da smo zakonsko določene naloge v celoti izvajali. Naložbe pa niso bile v celoti realizirane. Ra- Med vsebinskimi točkami, ki so jih obravnavali v sredo, pa je treba izpostaviti še dve. Po tej seji ima Občina Šoštanj sodoben odlok o plakatiranju in obveščanju in potrjen poslovni načrt zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine Šoštanj. V svetu zavoda za turizem imajo dva predstavnika V svetu javnega zavoda za turizem Šaleške doline ima Občina Šoštanj dva predstavnika. Svetniki so na predlog komisije v svet imenovali Bojano Žnider in Bojana Kugoniča. Program so pripravili učenci in učitelji CVIU poudarila glavno sporočilo proslave: »Pomembno je, da se Slovenci spominjamo svoje zgodovine, se iz nje učimo, predvsem pa, da smo ponosni na to, kaj so nam dali predniki, da to ponosno ohranjamo tudi za naše bodoče rodove.« a Sindikat energetike prekinil stavko Zahtevajo, da vlada oblikuje in sprejme odločitve o prestrukturiranju in organiziranju elektro gospodarstva, do takrat pa ustavi odpuščanja Mira Zakošek Ljubljana, 20. aprila - Sindikati elektrogospodarstva so prekinili stavko zaradi obljube vladne strani o nadaljevanju aktivnega in konstruktivnega dialoga o viziji elektrogospodarstva in strategiji delovanja družb. "Moja ocena kot predsednika stavkovnega odbora je, da smo naredili pomemben korak k razrešitvi težav, za katere smo se zavedali, da ne morejo biti razrešene čez noč," je dejal predsednik sindikata Branko Sevčnikar. Stavki se je pridružilo 3000 zaposlenih v elektrogospodarstvu, stavkali pa so štirikrat (v ponedeljek in četrtek je niso izvedli zaradi začetka dogovorov z vladno stranjo). Glavni sta bili dve stavkovni zahtevi, in sicer, da vlada oblikuje in sprejme odločitev o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva ter da se do sprejetja zahtevanega dokumenta v elektrogospodarstvu ustavijo vse enostranske aktivnosti na področju odpuščanja pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij. Skozi socialni dialog bodo sindikati še naprej vztrajali, da do tega čimprej pride. K temu vsekakor sodi tudi opredelitev do delovanja bloka 5 v Termoelektrarni Šoštanj. "Dokler ne bodo jasne analize, ali je moč ekonomično izkoriščati vse proizvodne enote, ki jih ima v lasti HSE, se je neracionalno kakorkoli preštevati ali sistemizirati, ker ne poznamo poslovnega procesa, ki bo v teh družbah potekal," je ocenil Sevčnikar, ki je še vedno kritičen tudi do ukrepanja vodstva Termoelektrarne Šoštanj, ki je preprečilo, da bi stavko v celoti izvedli. "Sankcionirali bomo, kar smo v izvajanju stavke tudi nekako doživeli. Pti tem mislim na ravnanje direktorja Teša - to bomo sankcionirali z vložitvijo kazenske ovadbe," je dejal. NA PRVOMAJSKO SREČANJE NA GRAŠKO GORO! a ■ Šaleško-savinjski sindikati v sodelovanju z MOV v nedeljo, 1. maja 2016, že 37. leto zapored organizirajo prvomajsko srečanje na Graški Gori. Kulturni in zabavni program s slavnostnim govornikom se bo začel ob 11. uri. Na Graški Gori bo brezplačen golaž, organizirani bodo tudi brezplačni avtobusi iz Velenja. Avtobusi se bodo v dolino vračali od 15. do 17. ure. Prireditev v primeru dežja odpade. Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 4 Tatjana Podgoršek Enega najbolj zdravih jeder slovenskega gospodarstva zadnja leta tvorijo družinska podjetja, ki jih je veliko tudi med najboljšimi hitro rastočimi podjetji. Natančnih podatkov, koliko podjetij je v Sloveniji v družinski lasti, ni. Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije naj bi jih bilo kar 70 odstotkov, toliko odstotkov naj bi zaposlovala delovne sile in ustvarila 67 odstotkov dodane vrednosti slovenskih podjetij, zato je njihov vpliv na razvoj slovenskega gospodarstva velik. Država nima pravega posluha »Žal se tega država ne zaveda, saj kot podjetnik, ki je pred dvema letoma od tasta prevzel avto- servisno dejavnost, v praksi pomoči ne čutim,« pravi Matevž Ur-leb, direktor podjetja AC Krba-vac iz Rečice ob Paki, in dodaja: »Za takšna storitvena družinska podjetja s tradicijo, tremi, štirimi zaposlenimi, kot je naše, država nima pravega posluha. Obremenjuje nas z raznimi, velikokrat ne-življenjskimi zakoni ter ogromno administracije. Slabo je tudi odzivna, o čemer smo se prepričali lani, ko smo se v drugi polovici leta lotili razširitve in posodobitve servisa. Kar dve leti smo potrebo- vali za pridobitev vse dokumentacije. Ne znam si predstavljati, koliko časa bi potrebovali, če bi želeli postaviti objekt na novi lokaciji.« Tudi subvencij ali drugih oblik spodbud - meni sogovor- nik - za tiste, ki prevzamejo obrt od družinskih članov in se odločijo za vlaganja oziroma nadgradnjo obstoječega, ni na voljo tako, kot jih imajo - na primer - mladi prevzemniki kmetij. Banke so pri tem zgodba zase. Urleb je soglašal z nedavnimi izsledki raziskave med slovenskimi družinskimi podjetji, ki je pokazala, da namenjajo veliko pozornosti finančnim vprašanjem, da ne bi ogrozila dolgoročnih načrtov in nadaljevanja družinske tradicije. Konkurenca, zahteve strank in razvoj stroke so terjali, da so se lotili nove naložbe. Tako lahko danes izvajajo vse storitve, povezane servisiranjem in vzdrževanjem, vključno z av- tooptiko, avtokleparske in avtoli-čarske storitve za avtomobile tudi drugih znamk, ne le Fordovih, za katere so pooblaščeni že 23 let. Kakovost storitev želijo še dvigniti S posodobitvijo in razširitvijo storitev v avtocentru načrtov še ni konec, zagotavlja Matevž Ur- 28. aprila 2016 leb. Že doslej so namenjali zaposleni precej pozornosti izobraževanju, seznanjanju z novo tehnologijo, orodji. To ostaja prednostna naloga v prihodnje. »Da so naše storitve kakovostne, dokazuje zelo malo reklamacij. V prihodnje si želimo, da teh sploh ne bi bilo. Vsekakor pa smo najbolj >V Sloveniji je večina družinskih podjetij majhnih ali srednje velikih, v svetu pa so med drugim najbolj poznana podjetja v družinski lasti Samsung, Ikea, Fiat, Mercedes in drugi. ponosni na rast, ki jo beležimo vsako leto. To je največja spodbuda za vztrajanje na začrtani poti, hkrati pa dokaz, da nam stranke zaupajo, « je še dejal Matevž Urleb. 4 GOSPODARSTVO Podjetje s tradicijo Avtocenter Krbavac iz Rečice ob Paki od zdaj z vsemi storitvami za železne konjičke ter sodobno delavnico - Cilj: storitev brez reklamacij > Po nekaterih podatkih v Evropski uniji predstavljajo družinska podjetja več kot tri četrtine vseh podjetij, zaposlujejo pa skoraj polovico vseh zaposlenih. »Naš cilj so zadovoljne stranke, ki nas lahko poiščejo tudi zunaj delovnega časa,« pravita Matevž (prvi z desne) in njegov sin Luka Urleb. Novost na pokopališču Podkraj Možnost uporabe pametnih telefonov za dostopanje do informacijskega portala pokopališč Podkraj in Škale Komunalno podjetje Velenje je že septembra 2011 na pokopališče v Podkraju pri poslovilnem prostoru tik ob mrliških vežicah namestilo zunanji zaslon na dotik, namenjen obiskovalcem pokopališča. Zunanji zaslon deluje kot info točka in nudi najrazličnejše informacije, primarna naloga pa je možnost iskanja lokacije grobnih mest. Z namenom, da bi obiskovalcem čimbolj poenostavili iskanje želenih informacij in da bi bile pridobljene informacije natančne in vsakomur razumljive, smo v podjetju z lastnim znanjem delovanje zunanjega zaslona še nadgradili. Že od leta 2012 se na zaslonu izriše pot do iskanega grobnega mesta, in sicer tako za pokopališče v Podkraju kot za pokopališče v Škalah, zaradi česarje bilo predhodno potrebno temeljito posodobiti in dopolniti bazo podatkov o pokojnikih. V nasprotnem primeru v vaš internetni brskalnik na mobilni napravi vpišete naslov velenje. enmemoro.eu in tako lahko tudi na ta način dostopate do nadaljnjih informacij. Sedaj lahko dejansko med hojo po pokopališču s pomočjo mobilne naprave dostopate do podatkov in napotkov o lokaciji grobnih mest in tudi do drugih informacij. Sliko, na kateri je izrisana pot do iskanega grobnega mesta, si lahko na telefonu poljubno povečujete in tako še lažje razberete začrtano pot. Iskanje grobnega mesta pokojnika s pomočjo dostopa do info portala preko pametnega telefona pa ima tudi to prednost, da je možno potem, ko ste že našli lokacijo iskanega grobnega mesta, vnesti še druge iskalne kriterije za nadaljnja iskanja, ne da bi se morali vračati nazaj na izhodiščno točko oz. do zunanjega zaslona (info portala). Sicer je možno na zunanjem zaslonu in po novem tudi s pomočjo pametnih telefonov preko spletnih povezav dostopati še do drugih koristnih informacij, kot so denimo razpored pogrebov, arhiv pogrebov, kontaktne številke dežurnih delavcev pogrebne službe, cenik pogrebnih storitev, in napotkov, kot so denimo napotki v primeru smrti v družini, ipd. Seveda lahko obiskovalci pokopališča preko zunanjega zaslona neposredno dostopajo tudi do ostalih vsebin na spletnih straneh Komunalnega podjetja Velenje. Bistvena novost, ki jo po zadnji posodobitvi nudi zunanji zaslon, pa je možnost dostopanja do informacijskega portala in iskalnika s pomočjo pametnih telefonov in drugih mobilnih naprav. V primeru, da imate na telefonu čitalnik QR kode, lahko na zunanjem zaslonu po-skenirate znak »Mobilni vodič« (označen z rdečim okvirjem na fotografiji) in na mobilni napravi se vam takoj odpre naslovna spletna stran: KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. Koroška c. 37/b 3320 Velenje Prijazno vabljeni, da na spletni povezavi http:// velenje.enmemoro.eu/ preizkusite iskalnik. GOSPODARSKE novice Manjša brezposelnost Število zaposlenih v Sloveniji se je spet nekoliko popravilo. Stopnja registrirane brezposelnosti je februarja znašala 12,6 odstotka. V primerjavi z januarjem se je znižala za 0,3 odstotne točke, z lanskim februarjem pa za 0,7 odstotne točke. Število registrirano brezposelnih oseb se je zmanjšalo na 116.039, število delovno aktivnih pa povečalo na 801.919, je objavil statistični urad. Država ne bo več reševala bank Na vladi so potrdili predlog zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki predvideva, da država ob stiski bank ne bo več njihov prvi rešilni jopič. Izgube banke, ki je v postopku reševanja, bodo, če bo zakon potrjen v DZ, prvi krili lastniki (tu je treba opozoriti, da je država še vedno 100-odstotna lastnica največje slovenske banke NLB ter tudi druge največje bančne skupine Abanke), nato imetniki kapitalskih instrumentov in nato ostali upniki. Golte znova med naj smučišči sezone Poslušalci radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija in obiskovalci turistično-informativnega portala so za Naj smučišča minule sezone izbrali Vogel, Golte in RTC Trije kralji. Sodelovalo je 106 smučišč in snežnih parkov. Med srednje velikimi smučarskimi centri, kjer je vrstni red že nekaj let nespremenjen, je slavil lanski zmagovalec, to je smučarski center Golte. Med velikimi smučišči je bila tretja Rogla. Ta je bila tudi zmagovalka med snežnimi parki. Med velikimi wellness centri je tretje mesto pripadlo velenjski Galactici. Najboljši podeželski wellness pa je postal wellness Korošec iz Mozirja. Na drugo ■ mesto se je uvrstil wellness Turistične kmetije Urška iz Zreč. a mz Nočni nakupi v Citycentru Celje, 25. aprila - Spomladansko nočno nakupovanje do polnoči je pretekli petek privabilo v celjski Citycenter številne obiskovalce. Po besedah center ma-nagerke, Darje Lesjak, pripravljajo nočno nakupovanje dvakrat na leto, saj beležijo dober odziv obiskovalcev. Tudi tokrat so bile nakupovalne ulice Citycentra med 20. in 24. uro polne - številne ugodnosti, posebna »vrata sreče«, z možnostjo vračila vrednosti nakupa, zabavno vzdušje z DJem pa so bili očitno dodaten razlog za obisk in zabaven petkov večer mnogih obiskovalcev iz celjske regije in širše. a Kupci ustvarjajo izdelke Mlekarna Celeia in Lidl z vami do novega jogurta Ob poplavi mleka in mlečnih izdelkov na evropskem trgu in širše skušajo mlekarne in trgovci na različne načine povečati prodajo. V Lidlu Slovenija in Mlekarni Celeia so pripravili nagradno igro, v kateri lahko kupci ustvarijo svoj okus jogurta kar v spletni aplikaciji Lidlova jogurteka. Zamešate svoj jogurt Do konca aprila lahko sodelujete v nagradni igri in po spletu „zamešate" svoj jogurt. Med vsemi predlogi bosta trgovec in mlekarna skupaj z blogerko Urško Fartelj, ki piše blog 220 stopinj poševno, izbrala 20 najboljših jogurtov. Med njimi bodo lahko spletni uporabniki izglasovali pet favoritov, ki jih bodo testno pripravili v Mlekarni Celeia. Ljubitelji jogurta jih bodo nato lahko okusili še v živo v potujoči Lidlovi jogurteki in izglasovali zmagovalca, ki bo jeseni na Lidlovih policah. Celeia preko Lidla na Hrvaško Lidl pod trgovsko znamko Pilos prodaja sveže mleko in mlečne izdelke Mlekarne Celeia iz slovenskega mleka. »V zadnjem letu smo sodelovanje z Lidlom okrepili, še posebej pa nas veseli, da se pogovarjamo tudi o širitvi prodaje v Lidlovo trgovsko mrežo na Hrvaškem,« pravi Darja Teržan, vodja strateškega marketinga in razvoja v Mlekarni Celeia. a Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 13 28. aprila 2016 GOSPODARSTVO Gospodarstvo zahteva svoj glas S 5 Gospodarstveniki savinjsko-šaleškega okolja nezadovoljni s slovenskim poslovnim okoljem in tudi predvidenimi davčnimi reformami - Opozarjajo na neuresničevanje ukrepov v javni upravi Mira Zakošek Velenje, 20. aprila - Na seji upravnega odbora Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice so govorili o slovenskem poslovnem okolju, ki ga kljub številnim predlogom gospodarstva in v njegovem imenu Gospodarske zbornice Slovenije ne premaknemo nikamor naprej. Na dnevnem redu so že desetletja iste teme, je med drugim dejala gostja, izvršna direktorica GZS Tatjana Čerin. GZS tudi ni zadovoljna s predlogi, ki jih pripravlja vlada, in zahteva resno davčno reformo. Čeprav je bilo videti, da je finančni minister Dušan Mramor dosegel načelno soglasje o spremembah na davčnem področju, ki naj bi šle v smeri razbremenitve stroškov dela, pa očitno ni tako. Na GZS opozarjajo, da lahko Gospodarstveniki savinjsko-šaleškega gospodarstva pričakujejo odločnejše ukrepanje v javni upravi, predvsem pa vzpostavitev odgovornosti. učinke pri plačah že kmalu izničijo druge dajatve, zato zahtevajo bolj kakovostno davčno reformo in zmanjšanje javne porabe. Predvsem so ogorčeni, da javna uprava kljub številnim obljubam in zagotovilom ni udejanjila prav nobenih racionalizacij in tudi ni za nič kazensko odgovorna. Poudarila je potrebo po novi pokoj- > Kljub obljubam se javni sektor, ki zaposluje 160 tisoč ljudi, ni še prav nič reorganiziral. ninski reformi, ki bi morala začeti veljati v začetku leta 2020 in nujnost večjih vlaganj v dodatno pokojninsko zavarovanje. Nujna je tudi zdravstvena reforma in več ukrepov za hitrejše ustvarja- nje novih delovnih mest. Pri tem je potrebna sprememba delovno pravne zakonodaje. Je pa Čerinova predstavila nekaj uspehov, med katere vsekakor šteje 200 milijonov evrov novih ugodnih posojil, namenjenih malim in srednjim podjetjem za očiščenje starih neugodnih kreditov, da bi lahko ta potem neobremenjeno »dihala« dalje. Predsednica tukajšnje zbornice dr. Cvetka Tinauer je označila zakonska določila, ki omogočajo javnim uslužbencem, kljub temu, da jim je dokazano, da so prejemali plačila nezakonito, da jih vračajo zgolj za 10 mesecev (recimo zadnji dodatki za pripravljenost), za uza- ŽIVEL 1. MAJ! V Premogovniku Velenje svojo zgodbo pišemo že več kot 140 let. Z zavzetostjo vseh zaposlenih, s strokovnim znanjem, tovarištvom konjeno krajo. Tanja Skaza (Plastika Skaza) je menila, da želimo vse spreminjati samo na papirju, > Za neodgovorno ravnanje, ki prinaša milijardne škode, v javnem sektorju nihče ne odgovarja. v praksi pa se nič ne zgodi, Bojan Oremuž (Trendnet) pa je menil, da bi morali za napake tudi v javnem sektorju odgovarjati z odškodninami. Dr. Vladimir Ma-lenkovič (Premogovnik Velenje) je dejal, da z državnimi ukrepi duši-mo inovativ-ne ljudi. Na drugi strani pa se v javnem sektorju izgubljajo milijarde ('to je čista lopovščina'), je po razpravi o tem povzela Cvet- ka Tinauer in z nezadovoljstvom znova poudarila, da se desetletje (natančno 12 let!) govorijo iste stvari. Tukajšnji gospodarstveniki med drugim tudi o tretji osi, ki jim je življenjskega pomena, a je ne premaknejo z mrtve točke. Spraševali so se celo, če bo potrebna državna nepokorščina gospodarstva v obliki neplačevanja prispevkov. Premogovnik prodal še hotel Oleander Velenje, 14. aprila - Premogovnik Velenje je na osnovi javnega zbiranja ponudb v dezinve- stiranju poslovno nepotrebnega premoženja podpisal pogodbo o prodaji Hotela Oleander v Stranjami. Pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je plačilo celotne kupnine, kar mora biti izvedeno najkasneje do začetka junija, ko bo potekal tudi prevzem zaposlenih. Odprodajo hotela je potrdil tudi nadzorni svet Premogovnika Velenje (do tega časa kupca in kupnine ne razkrivajo). »V Premogovniku Velenje nadaljujemo odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja,« je povedal predsednik uprave mag. Ludvik Golob. »Letos smo prodali Hotel Barbara v Fiesi, podpisana je pogodba za prodajo Centra starejših Zimzelen, čakamo le še na prenos koncesnine na novega lastnika. Predmet nadaljnjega dezinvestiranja in odproda- je bodo še deleži v družbah, v katerih je Premogovnik Velenje manjšinski lastnik, še vedno pa prodajamo vilo Široko, poslovni prostor v Šmartnem ob Paki, Belo dvorano, Stekleno direkcijo, Restavracijo Jezero, upravno zgradbo družbe Gost, stanovanja ter zemljišča.« Hotel Oleander je manjši sodobno opremljen hotel ob slovenski obali, stoji sredi mirnega okolja Strunjanskih solin med Izolo in Piranom. ■ ■ Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 28. aprila 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 20. aprila Predsednik stranke upokojencev Karl Erjavec in vodja strankinih poslancev Franc Jurša sta tudi javnosti razkrila, da bi jima ministrica Julijana Bizjak Mlakar z odstopom olajšala položaj, in ji to tudi priporočila. V Državnem zboru so se ukvarjali s predlogom zakona o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. Večina poslancev je bila predlogu naklonjena, na nasprotno stran so se postavili v SDS in NSi. splozija, v kateri je umrlo najmanj 13 ljudi, okoli 140 je bilo ranjenih. Petek, 22. aprila Poslanci so zavrnili razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah prebežnikov v Sloveniji. Predlog SDS-a je podprlo 11 poslancev, 44 pa jih je bilo proti. Ameriški predsednik Barack Obama se je ustavil v Veliki Britaniji, da je voščil kraljici, obenem pa je Britance pozval, naj ne izstopijo iz EU, saj da članstvo pomeni prednost. sporazumu med ZDA in EU, ki ga želijo evropski politiki sprejeti še letos. Nemška kanclerka Angela Merkel in visoka predstavnika EU so v Turčiji obiskali begunski center, da bi videli, v kakšnih pogojih živijo begunci in kako se izvaja dogovor z Ankaro. Nedelja, 24. aprila Avstrijski volivci so ob izbiri predsednika države odločili, da bodo volili še enkrat: v drugi krog volitev za novega avstrijskega predsednika se bosta 22. maja potegovala kandidat desničarskih svobodnjakov Norbert Hofer in nekdanji vodja Zelenih Alexander Van der Bellen. V Državnem zboru znova razmišljajo o partnerski zvezi. Ameriški predsednik Barack Obama je prispel na obisk v Savdsko Arabijo, a tam doživel hladen sprejem. Obsuli so ga predvsem z očitki, da je dopustil prevelik vpliv Irana v regiji. Po skoraj dveh letih se je v Bruslju na ravni veleposlanikov sestal Svet Nato-Rusija. Ugotovili so, da se organizaciji »globoko razhajata«. Četrtek, 21. aprila Poslanci so se seznanili z opozicijskim predlogom novele zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim bi se ukinile davčne blagajne. Predloga niso podprli. Najvišje turško prizivno sodišče je razveljavilo obsodbo, s katero je bilo leta 2013 skupaj 275 posameznikov obsojenih zaradi načrtovanja državnega udara proti premierju Recepu Tayyipu Erdoganu. Ameriški predsednik je Britance pozval, naj ne izstopijo iz EU. Zagrebška policija je aretirala načelnika kriminalistične policije v Zagrebu, osumljenega ropa sefa na sedežu enote, v katerem je bilo dva kilograma zlata in 280 tisoč evrov. 176 voditelj držav sveta je ob dnevu Zemlje podpisalo sporazum, s katerim se zavezujejo k omejitvi dviga temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja. Med podpisniki je bil tudi naš premier. Blizu obale Ekvadorja so se znova stresla tla, tokrat z ma-gnitudo 6. Policija v Bosni in Hercegovini je sporočila, da izvaja obsežne ukrepe za zmanjšanje teroristične nevarnosti v državi. Sobota, 23. aprila V Amsterdamu so se na neformalnem srečanju sešli finančni ministri EU. Dogovorili so se o načelni podpori spremembi metodologije pakta stabilnosti, ob čemer je Dušan Mramor poudaril, da je bil javnofinančni primanjkljaj v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2015 tak, kot smo ga načrtovali. Kraljica Elizabeta II. je praznovala svoj 90. rojstni dan. Na dan, ko je britanska kraljica Elizabeta II. praznovala svoj 90. rojstni dan, je Velika Britanija sporočila, da načrtuje sprejem do tri tisoč v vojnah na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike najbolj ranljivih otrok in njihovih svojcev. Hrvaški premier Tihomir Ore-škovic je napovedal, da bo njegova vlada sprejela nacionalni program reform, ki med drugim predvideva tudi dvig upokojitve-ne starosti z zdajšnjih 65 let na 67 po letu 2028. Na jugovzhodu Mehike je v pe-trokemični tovarni naftne družbe Pemex, odjeknila silovita ek- Največ glasov je zbral kandidat desničarskih svobodnjakov. Odločali so tudi volivci v Srbiji. Na predčasnih parlamentarnih volitvah je največ glasov prejela stranka premierja Aleksandra Vučica. Po obisku v Veliki Britaniji se je predsednik ZDA Barack Oba-ma v Nemčiji sešel s kanclerko Angelo Merkel, s katero sta skušala pospešiti pogajanja o TTIP. Papež Frančišek je na domačem trgu daroval sv. mašo, pri kateri se je zbralo več tisoč mladih. Skušal jih je ozavestiti z besedami, da jim oponašanje življenja zvezdnikov ne bo prineslo sreče in da sreča ni aplikacija, ki bi jo lahko vnesli v telefon. Severna Koreja je sporočila, da je izvedla izstrelitev balistič-ne rakete s podmornice. Kim Džong Un je dejal, da gre za »velik uspeh«. Ponedeljek, 25. aprila Na izredni seji Državnega zbora je nepreklicno odstopila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Pred tem je poslancem predstavila svoj pogled na opravljeno delo in zavrnila premier-jeve očitke. Predstavniki delavcev migran-tov so v DZ vložili referendumske pobude za zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU ter noveli zakonov o upravnih taksah Ministrica za kulturo to ni več, saj je nepreklicno odstopila. in varstvu kulturne dediščine. Ustavni sodniki so sklenili, da je insolvenčna zakonodaja v neskladju z ustavo, in sicer zaradi neenakega položaja upnikov pri izpodbijanju razlogov za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Državni zbor je s 45 glasovi za in petimi proti sprejel vladni predlog novele zakona o prekrških, ki iz pravnega reda izključuje uklonilni zapor in z namenom učinkovitejše izterjave glob uvaja nadomestni zapor. Ameriški predsednik Barack Obama se je ustavil v nemškem Hannovru. Evropo je ob porastu populizma in skepticizma o Evropski uniji pozval k enotnosti in svetoval, naj se zavedamo svojih dosežkov. Torek, 26. aprila V Ukrajini bodo danes obeležili 30. obletnico katastrofe v jedrski elektrarni v Černobilu, najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva, ki jo je povzročila kombinacija človeške napake in pomanjkljive tehnologije. Koliko žrtev je terjala nesreča, ostaja neznanka, njene posledice pa še vedno ogrožajo zdravje vsaj lokalnih prebivalcev. a Radioaktivni oblak je veter ponesel tudi nad druge dele Evrope, dosegel pa je tudi Slovenijo. Opaznih zdravstvenih posledic pri nas ni bilo pričakovati, a so bili vseeno sprejeti ukrepi prepovedi pitja deževnice, uporabe zelenjave z vrta, nabiranja gob ... Na mejnem prehodu Obrežje je bilo tradicionalno prvomajsko srečanje Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na katerem sta predsednika sindikatov, Mladen Novosel in Dušan Semolič podpisala tudi skupno izjavo o beguncih. Najboljša hrvaška športnica vseh časov Janica Kostelic, štirikratna olimpijska zmagovalka, bo po poročanju hrvaških medijev namestnica ministrica za šport na ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport. Spremembo metodologije pakta stabilnosti podpira tudi Slovenija. V Makedoniji so protestniki nadaljevali t. i. pisano revolucijo in zahtevali oblikovanje tehnične vlade, četudi je tamkajšnji predsednik Gjorge Ivanov izrazil pripravljenost za preklic pomilostitve funkcionarjev. Več kot 35 tisoč protestnikov je na ulicah Hannovra protestiralo proti prostotrgovinskemu Tjaša Zajc Žabja perspektiva 3000 kilometrov Doslej so le trije ljudje novico, da gre njihova znanka na 3000 kilometrov dolg pohod po ameriški transverzali, sprejeli z velikim navdušenjem. Večina samo zaskrbljeno pogleda: Kaj je narobe? Zakaj greš? Kaj pa je cilj takšnega potovanja? Kaj greš iskat? In najbolj izvirno: kdo te je prisilil v to? Grem po spletu okoliščin. Čez tri države. Od Kolorada do kanadske meje. Po dežju, snegu, vročini in mrazu. Peš. V treh mesecih in pol. In vse bolj se tega veselim. Zelo malo ljudem se takšno potovanje zdi smiselno. Nekateri razumejo, da gre za zanimiv projekt in da takšna odločitev ne pomeni nujno iskanja sebe ali razreševanja osebnih težav, s čimer se pogosto povezujejo romanja. Večini pa je vseeno nepojmljiva odločitev zavestnega podvrženja mesecem nepredvidljivosti, neu-dobja in naravnih nevarnosti narave. Zakaj bi se nekdo, ki mu po nekih preprostih kriterijih nič ne manjka, odločil za to? Nekateri zaključijo, da se takšnih podvigov lotevajo mladi: so pač naivni in še dovolj neobremenjeni, da si to privoščijo. Pa gre za to le do določene mere. Gre za izziv. Konec koncev, tudi v življenju se na marsikaj lahko pripraviš, a se kljub temu pojavijo težave. Zgolj zavedanje obstoja nevarnosti je slab izgovor, da se nečemu odrečeš. Živeti ne pomeni, da ti nikoli ni hudo ali da ti je večino časa udobno. Res je, da k temu večinoma stremimo, a kot pravi budizem: če v življenju ne narediš ničesar tveganega, če ostajaš v coni povprečnosti, varnosti in gotovosti, je to sicer stabilno, a se ti tudi ničposebnega ne zgodi. Mnogim to ustreza. Vendar takšno postopanje še nikoli ni prineslo doživetij, izkušenj, spoznanj. Otroke vzgajamo in učimo skozi travmatične izkušnje: ko prvič spoznajo, da nečesa ne morejo imeti, lahko to sproži histerične reakcije joka, ki je poskus izsiljevanja, obenem pa, če otroka okolica ignorira, ostane z grenko izkušnjo, ki si jo zapomni in iz nje črpa. Takrat se temu reče vzgojnost. Ko odrastemo, se osamosvojimo, ko izbiramo, v katero smer bomo usmerili svoje življenje, na vse to pozabimo. Če le lahko, izbiramo poti, ki so lažje. Sploh mlajše generacije, denimo, niso pripravljene vztrajati na delovnih mestih, ki niso stimulativna. Nam služba ni več samo služba. Pričakujemo več. To ne pomeni stremljenja k čim manj dela, vzpon start-upov kaže, da so mladi pripravljeni delati do onemoglosti, če le v tem, kar počno, vidijo smisel. Širše poslanstvo. Vse izkušnje nas vedno zaznamujejo z zamikom. Odhod na dolgo pot je tako zavestna odločitev, da se boš podvrgel težkim razmeram, na katere se lahko le delno psihično in fizično pripraviš. Vse, kar lahko narediš, je, da se organiziraš, pripravljaš in že vnaprej motiviraš z vsemi sončnimi vzhodi in zahodi, vdihom svežega zraka. Z mislijo na osupljiv pogled na zvezde iz planote sredi gozda, kjer je pogled v nebo zaklad, zvezde pa se zde bližje kot civilizacija, ki nas na vse mogoče načine poskuša utišati s povzdigovanjem brezglavega drvenja, produkcije in konzumacije. Zakaj na večmesečno pot, na kateri te dneve in noči spremljajo predvsem lastne misli? In to v družbi veliko miru. Tišine. Kje je danes to, v vrtincu informacij, distrakcij in hrupa, sploh še mogoče? VISOKA SOLA za varstvo okolja Malo stvari je pomembnejših od skrbi za okolje. Radioaktivni oblak je prineslo tudi nad Slovenijo. 1 1 L B^V W M Postanite - diplomirani ekotehnolog - magister ekotehnologije Trg mladosti 2 | Velenje t: 03 898 64 10 | info@vsvo.si 107,81 Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 7 14. aprila 2016 POGOVOR OB PRVEM MAJU 23 Koncept UTD postaja globalno vse bolj popularen Sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik ob 1. maju: »Previsoke dajatve na dokaj nizkih plačah povzročajo, da podjetja ne morejo obdržati strokovnjakov.« Milena Krstič - Planine Velenje - »Tako kot ob lanskem 1. maju žal tudi ob tokratnem ne morem povedati veliko spodbudnega. Pomembe težave, tako v Velenju kot v državi, ostajajo brezposelnost in slaba ekonomska situacija, pa tudi migracije,« pravi sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov (SŠS) Nada Pritržnik. Zlasti zaskrbljujoča je brezposelnost v starostni skupini od 15 do 39 let, ki je višja kot v povprečju v Sloveniji in se tudi lani ni zmanjšala. Povečuje se število revnih, število tistih, ki prejemajo minimalno plačo, pa ostaja na podobni ravni kot v preteklih letih. »Minimalna plača znaša 50 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Od 1. januarja letos so dodatki za nočno delo, dodatki za delo v nedeljo, dodatki za delo na praznike in dodatki za po zakonu dela proste dneve sicer izvzeti iz minimalne plače, vendar pa večji delež tega povišanja ostane državi preko dohodnine in nato sistema socialnih transferjev,« pravi. V Velenju beležijo tudi padec poprečne neto plače. Ta je v lanskem letu znašala 979 evrov, v Sloveniji 1.013 evrov (leto pred tem 995 evrov, v Sloveniji 1.005 evrov). »Še vedno ali pa še bolj kot lani pa sem mnenja, da bi z uvedbo nekaterih ukrepov lahko uredili ali pa vsaj precej izboljšali razmere. V mislih imam denimo zaporo izplačila plač brez plačila prispevkov in davkov, uvedbo minimalne plače za izhodiščno plačo v vseh Minimalna plača vodi v uravnilovko Za izhodiščno plačo v vseh kolektivnih pogodbah bi morali postaviti minimalno plačo. »Sedanji sistem minimalne plače, ki je v večini kolektivnih pogodb med V. in VI. tarifnim ) »Čeprav nimamo razlogov za optimizem, moramo vseeno biti taki in vsak zase iskati najboljše možnosti, pridobivati znanje, se razvijati in napredovati.« Uvedba socialne kapice Socialna kapica pomeni omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) za plače, ki ^ so nad določeno višino. Po sedaj veljavni zakonodaji plačujemo vsi zaposleni enak odstotek socialnih prispevkov od svojih bruto plač, kolektivnih pogodbah, socialno kapico ali uvedbo univerzalnega temeljnega dodatka,« pravi in vsakega od teh tudi obrazloži. Zapora bi bila učinkovitejša kot objava »Uvedba zapore izplačila plač brez plačila prispevkov in davkov bi bila učinkovitejša, kot je objavljanje dolžnikov na spletu. To očitno ne prinaša pričakovanih rezultatov. Davčni dolg neplačnikov prispevkov in davkov se je v lanskem letu zmanjšal za samo 2,4 odstotka. Konec decembra pa je znašal skoraj 1 milijardo 387 milijonov evrov,« pravi. razredom, vodi v uravnilovko. Vsi postajamo enaki v revščini,« pravi in doda, da ima to tudi zelo negativen vpliv na strokovni kader, ki bi lahko pomembno prispeval k razvoju podjetij. »Povzroča izgubo motivacije, pri mladih najboljših kadrih celo odhode v tujino. Minimalna plača bi morala postati izhodiščna plača v vseh kolektivnih pogodbah in predstavljati plačilo za najmanj zahtevna dela, vsa višje razvrščena dela pa bi bila v ustreznem razmerju glede na količnike med plačilnimi razredi.« socialna kapica pa bi omejila oziroma znižala prispevke tistim, ki imajo višje plače. Vsi ti bi posledično z uvedbo socialne kapice prejeli višje neto plače od sedanjih. »Previsoke dajatve na dokaj nizkih plačah povzročajo, da podjetja ne morejo obdržati strokovnjakov, ker jih ti preveč stanejo. Zato na dolgi rok podjetja ne morejo rasti ali pa celo propadajo,« pravi Pritržnikova. Vse pogosteje se omenja UTD Koncept univerzalnega temeljnega dohodka - država bi vsem državljanom izplačevala fiksni in enak mesečni znesek - postaja globalno vse bolj popularen. Ideja se je prvič pojavila že v 16. stoletju. V knjigi Utopija jo je omenil Thomas More. Izplačilo ne bi bilo odvisno od določene vrste vedenja ali kakšnih posebnih lastnosti, temveč bi prejemnik moral zgolj veljati za upravičenega člana družbe. Večji dohodek pa bi lahko pridobili tisti, ki bi se vključili v delo, ki ga skupnost prepoznava kot koristnega. »Na dolgi rok bi se s tem zagotovila večja socialna varnost, povečala bi se osebna svoboda, ljudje bi se rešili poniževanja na delovnih mestih in poniževanja, da morajo kljub redni službi prositi za socialno pomoč, nepotrebno bi postalo administriranje pri zdajšnjih vrstah socialnih nadomestil. Ker ljudje za osnovno preživetje ne bi bili prisiljeni opravljati vsakršnega dela, bi si lahko poiskali bolj ustrezno delo, ki bi jih veselilo in zadovoljevalo, zato bi bili tudi rezultati dela boljši,« meni Pritržnikova in omeni, da je ideja UTD zapisana tudi v 25. členu Univerzalne (splošne) deklaracije človekovih pravic A/RES/217A (III), ki se glasi: "Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje". Z odgovornim delom, inovativnostjo in podjetnostjo gradimo našo prihodnost. ? iT3MB3 Čestitamo ob prazniku dela! gorenjegroup ■ www.gorenje.com Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE »aWAS 28. aprila 2016 Ideje in rešitve je treba zaščititi V Tednu intelektualne lastnine so v Velenju razmišljali o inovacijah, zaščiti intelektualne lastnine in razvoju patenta Tina Felicijan Velenje, 19.-22. april - SAŠA Inkubator in inštitut Ipak sta pretekli teden pripravila srečanja, predavanja in delavnice na temo intelektualne lastnine - kako jo razviti, zaščititi in oplemenititi. Intelektualna lastnina je namreč izredno pomembna, pravi direktor Ipaka Stanko Blatnik. »Obstajajo podjetja, ki nič ne proizvajajo, pa živijo od patentov. Vsa dobro stoječa podjetja so močna v patentih, znamkah in modelih. To kulturo želimo razviti tudi pri nas.« Po podatkih evropskega patentnega urada je v Evropski uniji 30 odstotkov sredstev, namenjenih razvoju in raziskavam, zaman, saj se vložijo v razvoj že narejenih reči, ker raziskovalci ne pregledajo patentne literature. Patenti so posebno pomembni za države, ki niso posebno bo- gate, kot je Slovenija. Države z veliko patenti imajo tudi visoki BDP. »S patenti vidimo, kaj se po svetu dogaja, kakšni so tren- ideje, lahko jih kopiramo, če pri nas niso zaščiteni. Tako bi radi razvili kulturo, da inovatorji pred začetkom razvoja pogleda- Patent mora biti nov, torej česar ni izdelal še nihče. Rešitev ne sme biti trivialna. Skladati se mora z etiko. Seveda mora biti uporaben. Pantentirati se ne da medicinskih dosežkov, denimo kirurških posegov, ali naravnih zakonov, kot je denimo Newto-nov zakon. pno dobro. Nov trend je odprta koda, a manjše firme menijo, da pravzaprav zavirajo razvoj. »Velike firme, denimo Samsung, imajo velike ekipe, ki delajo za razvoj in ščitenje intelektualne lastnine, ker nato služijo na patentih. Podobno je v farmacevtski industriji,« Blatnik pojasnjuje, zakaj je ščitenje intelektualne lastnine s patenti, znamkami ali modeli še vedno aktualno. V avli PC Standard je na ogled informativna razstava o patentih. Pripravil jo je Stanko Blatnik. začnejo delo.« Patentiranje je poleg ščitenja intelektualne lastnine tudi komercialne narave. »Če vem, da izvodom, se odločim za zaščito, saj je ta draga. Evropski patent stane 20 tisoč, v Sloveniji je sicer le 130 evrov.« Pravi produkt, ki se dobro trži, s patentom še pridobi vrednost. Zato morajo biti tako inovatorji kot proizvajalci pozorni. Iskra, denimo, je razvila znameniti telefon, a ga ni zaščitila. Tudi Elan ni zaščitil svojih smuči, Blatnik našteva zamujene priložnosti. Po drugi strani so vse glasnejša gibanja, ki zagovarjajo dostopnost znanja, inovacij za širšo uporabo in reprodukcijo za sku- rekli so y »Interes lokalne skupnosti je, da je čim več mladih ljudi inovativnih in razvijajo nekaj novega. Pri tem je pomembno, da so drzni in imajo pogum, mi pa jim moramo ustvariti podporno okolje, da lahko ideje implementirajo v tržno okolje. Mladim želimo ponuditi možnost, da produkt, ki ga sami razvijejo, ustrezno zaščitijo in v sodelovanju z lokalnim gospodarskim okoljem znanje oplemenitijo.« Podžupan MO Velenje Peter Dermol di, kaj dela konkurenca, dobimo jo patentno literaturo, nato pa bom na trgu uspel z nekim pro- ■ 3D interaktivne vsebine Namesto videoiger izobraževalne vsebine - Tudi na državnem tekmovanju mladi raziskovalci pričakujejo zlato priznanje Lan Verdinek, Gal Vitko in Marcel Florjančič so iz veselja in radovednosti izdelali uporabno raziskovalno nalogo. Tatjana Podgoršek Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline je kot nalašč za učence, dijake, ki želijo več znanja, kot ga lahko pridobijo pri rednem pouku. Mednje sodijo tudi Lan Verdinek, Gal Vitko in Marcel Florjančič, dijaki zaključnega letnika Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Ob podpori mentorjev Simona Konečnika in Islama Mušica so izdelali raziskovalno nalogov z naslovom 3 D-interaktivne vsebine in zanjo na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev prejeli zlato priznanje. Tega sedaj prilakujejo še na državnem srečanju. Fantje so povedali, da se veliko družijo in sodelujejo tudi zunaj šole. Še boj pa jih je povezal start up, kjer so staknili glave in se lotili projekta, v katerem so iskali odgovore na vprašanja, povezana z izobraževanjem. »V šolah se ne izobražujemo samo formalno, zelo veliko je tudi neformalnih izobraževanj. Učimo se praktično povsod in na vsakem koraku. Učna gradiva, iz katerih se učimo in delamo domače naloge, so najpogosteje v tiskani ali elektronski obliki, mladi pa v prostem času radi igramo vi-deoigrice, pri katerih si hitreje f ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Obvestilo Obveščamo vas, da bo dne, 29. 4. 2016 v Uradnem listu objavljen razpis za delovno mesto direktor (M/Ž) Zdravstvenega doma Velenje. kot pri učenju iz zvezkov in učbenikov zapomnimo številne informacije. Zato nas je zanimalo, ali bi lahko videoigre v prostoru »zamenjale« izobraževalne vsebine,« so pojasnili. Iz veselja in radovednosti so najprej ustvarjali preproste prostore v 3D-okolju, pozneje so izdelali prototip 3 D-modela srednje šole, ki jo obiskujejo, po tem pa jih je zanimalo, ali bi za to lahko navdušili tudi osnovnošolce. Vse zastavljene hipoteze so potrdili. Povsod so naleteli na velik odziv. Edina težava, na katero so naleteli pri tem, je bila ta - pravijo -, da so bili grafična moč in procesorji računalnikov v osnovnih šolah preslabi, zato so učenci nalogo izvajali na domačem računalniku. Raziskovalna naloga, zagotavljajo Lan, Gal in Marcel, je uporabna. Za promocijo in še kaj več bi jo lahko uporabile šole, muzeji ... Sami so z njo pridobili veliko izkušenj z računalniškimi programi, se naučili raziskovalnih metod, dela v skupini. Odziv na izziv se jim je že doslej obrestoval, prepričani so, da se jim bo še bolj pri nadaljevanju izobraževanja. Nov pristop k pedagoškemu delu 45 učiteljev z desetih osnovnih šol celjske regije je obiskalo velenjsko osnovno šolo Gustava Šiliha, kjer je spoznavalo formativno spremljanje učenja Tina Felicijan Velenje, 21. aprila - Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje je prva osnovna šola v regiji, ki se je lotila formativnega spremljanja učenja - procesa učenja in poučevanja, ki ga v mnogih evropskih in drugih državah že uporabljajo, v Sloveniji pa ga intenziv- prostor in se imenuje formativno spremljanje. Učitelji so se tega resno lotili, pripravili so že primere dobre prakse za ravnatelje, na osnovi tega pa so se ravnatelji odločili, da podobno pripravimo tudi za njihove izbrane učitelje,« je povedala predstojnica zavoda za šolstvo območne enote Celje mag. Sonja Zajc. Zavod si na- nato regulira svoj proces poučevanja in učenja.« Ta metoda spreminja paradigmo učenja in poučevanja. Učitelj ves čas spremlja učenčev razvoj, napredek, temu pa prilagaja metode in daje učinkovite povratne informacije učencu tako, da ga pelje k cilju. Na zavodu si želijo, da bi se formativno spremljanje razširilo neje odkrivajo zadnjih deset let. Intenzivneje ga izvajajo v tem šolskem letu, ko se je kot edina osnovna šola iz celjske regije na povabilo Zavoda RS za šolstvo lahko pridružila mednarodnemu projektu Linpilcare, ki uvaja sodobne pristope k učenju in poučevanju in teži k izboljšanju učiteljeve prakse in pedagoškega dela v razredu. Šolski projektni tim si je namreč za pomembno sestavino izboljšanega pouka oziroma za nov način poučevanja in učenja izbral samovrednotenje in vrednotenje sošolcev. »To dobro sovpada z našo letošnjo temo, ki jo uvajamo v ves slovenski šolski mreč prizadeva za profesionalni razvoj učiteljev. Zato želi v regiji vzpostaviti središče odlične prakse, v katerem bi se lahko učitelji medsebojno informirali, kot so se na obisku šole Gustava Ši-liha, kjer so hospitirali na učnih urah slovenščine, matematike in spoznavanja okolja. Formativno ali stalno spremljanje ni novost. Gre za novo filozofijo učenja in poučevanja, pravi Zajčeva. »Mi smo se pred leti tega že lotili, morda malo manj intenzivno kot v tem šolskem letu. Odgovornost za učenje se bolj pomika k učencu, učitelj sproti evalvira svoje učne dosežke in in postopoma nadomestilo uveljavljeni pristop k učenju in poučevanju. »Zato smo se na tej šoli odločili za strm in pogumen korak, kajti s tem obiskom smo začeli novo obliko izobraževanja pedagoških delavcev, torej da učitelj spremlja pouk, opazuje, kako formativno spremljanje poteka, ga ovrednoti in prenese v svojo prakso. Želimo si, da bi tako nadaljevali in s podobnimi izobraževanji poskušali še v drugih okoliših,« napoveduje Sonja Zajc. ■ ■ Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 9 28. aprila 2016 »«WAS KULTURA 9 Knjiga v središču pozornosti Šaleški literati in ljubitelji pisane besede so ob Noči knjige prebirali zgodbe, pesmi in odlomke knjig Velenje, 21. aprila - V Knjižnici Velenje so bogato zaznamovali 23. april, svetovni dan knjige. Začeli so že v četrtek, ko so dopoldne gostili otroke na gledališki predstavi Knjižica želja. V prostorih velenjske mestne knjižnice je malčke navdušil Sten Viler. V Šmartnem ob Paki so isti dan ob 17. uri pripravili otroški »pižama žur«, dve uri kasneje pa so za odrasle pripravili uro kali-grafije. Umetnosti lepega pisanja sta udeležence učili Mira Jakša in knjižničarka Marina Bizjak. V Šoštanju so v petek ob 17. uri pripravili prav posebno pravljično urico, saj so nanjo povabili KUD Potovke in Katarino Fužir, zato tokrat ni šlo le za branje pravljice, ampak so jo mladi bralci doživeli z vsemi čuti. Kot smo že poročali, so zaradi bolezni spremenili program, napovedan za petkovo Noč knjige. V vseslovensko akcijo se je velenjska knjižnica tokrat vključila tretjič. Ker bodo Svetlano Makaro-vič sedaj gostili 20. maja, bodo isti večer zaključili tudi bralno značko za odrasle »S knjigo v svet«. Bralci zato še imajo čas, da preberejo letos priporočene knjige in izpolnijo kuponček. Lani je bralno značko za odrasle »pribralo« 60 bralcev, letos pa računajo, da bo še kakšen več. V dneh praznovanja, ko je bila knjiga v središču pozornosti, so tistim, ki še niso člani Knjižnice Velenje, ponudili brezplačen vpis. V dveh dneh je priložnost izkoristilo 35 občanov in občank. a bš Budili so Jurija in zmaja Velenje, 23. aprila - Škalsko društvo Revivas je tudi letos sodelovalo pri vseslovenskem projektu Noč knjige, ko potekajo napovedi pa smo se družili kar v Ribiškem domu, kamor smo povabili avtorje pesmi in pripovedi, ki so objavljene v naših dveh knjigah.« Priredili pa so tudi izmenjavo knjig. • tf od 21. ure dalje brali šaleški literati Zlatko Kraljič, Lojze Vrenčur, Božena Tanšek, Ramiz Velagič in Milojka B. Komprej. Prebiranju so se pridružili še Edita Gab-rič iz kulturnega društva Gorenje in učenci osnovne šole Bratov Odziv je sicer bil nekoliko slabši kot lani, je povedala Verica Pogačar, so se pa obiskovalci razveselili Petra Rezmana, Josipa Bačiča, Jožeta Aristovnika, Martina Pustatičnika in drugih avtorjev. številne prireditve za spodbujanje bralne kulture. Tokrat so v Ribiški koči priredili srečanje bralcev in literatov, ki so ga naslovili Zbudimo Jurija in zmaja s knjigo. Jurij je namreč bil zavetnik potopljene škalske cerkve, je pojasnila predsednica društva Verica Pogačar. Izhajali so iz zgodb domačinov in dveh knjig, ki so jih v društvu izdali - zbornik Škalske zgodbe in zbirka pesmi Pod vodo vas, nad vodo glas. »Na več točkah ob Škalskem jezeru smo nameravali postaviti kotičke s simboli, ki bi ljudi opominjali, da je treba sesti in kaj prebrati, zaradi slabe vremenske Noč knjige na gradu Pakenstein Šmartno ob Paki, 22. april - Poleg številnih prireditev v Noči knjige, ki so se zgodile v Šaleški dolini, velja omeniti tudi branje pod zvezdami na Šmarškem gradu Pakenstein. Že pred leti so tamkajšnji kulturniki oživi kraj s postavitvijo Ravbarske vasi s primerno vsebino, kraj pa služi različnim prireditvam. V pristnem okolju kolib, ognjišča na prostem in v objemu ostalin nekoč mogočnega gradu, ki je čuval Pako, so Letonje Kmet pod mentorstvom Katarine Čokl. Kulturno društvo Šmartno je za to priložnost povabilo k igranju na harmoniko tudi Emila Štrbenka, na hrib pa se je povzpelo lepo število poslušalcev. Med njimi je bil tudi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopu-šar, ki je tudi sicer podpornik kulturnega dogajanja v svoji občini. ■ MBK Z Univerzo v Mariboru že okrepili sodelovanje Po tem ko je velenjska občina izstopila iz Regijskega študijskega središča Celje, je posebni projektni svet pripravil strategijo občine za razvoj terciarnega izobraževanja. Postavljajo okostje centra za visokošolsko izobraževanje, namero o sodelovanju pa so izrekli tudi župani občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Želijo namreč takšno izobraževanje, ki bo ustvarilo zaposljiv kader, ki bo odgovarjal potrebam lokalnega gospodarstva, je povedal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Zato sta z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Igorjem Tičarjem podpisala sporazum o sodelovanju v gospodarskem, trajnostnem in družbeno odgovornem razvoju občine. Smisel je v prilagajanju terciarnega izobraževalnega sistema potrebam gospodarske in širše lokalne skupnosti. Mariborska univerza je zrasla iz potreb gospodarstva v regiji. Podobno je bilo s Fakulteto za energetiko v Velenju. Združujejo namreč sile in društvene gospodarske, kulturne, finančne potenciale, da bi dosegli novo kakovost bivanja v vzhodni kohezijski regiji, ki je v razvoju zaostala. »Če se ne bomo združili, začeli delovati složno in začeli v polni meri izkoriščati svoje potenciale, ne bomo napredovali,« je dejal rektor in povedal, da pripravljajo programe za oplemenitenje visokega šolstva. »Treba je ustvariti možnosti za razvoj industrijskega, družbenega, umetniškega izobraževanja. To bo pomagalo gospodarskemu razvoju v energetiki in industriji.« Manj jasna je ustanovitev glasbene akademije v Velenju. »Pobrisali bomo prah s starih idej in jih spravili k življenju. Če je tu želja po tem prisotna, jo je treba spoštovati, nadgraditi in nagraditi. Moramo pogledati, kje smo, kaj zmoremo, in biti realni.« Župan pravi, da ljubljanska univerza ni navdušena nad idejo, da bi akademijo za glasbo odprli tudi na mariborski, sam pa meni, da bo to tega prej ali slej prišlo. »Mi smo na preži in bomo ponovno ponudili sodelovanje kot v preteklosti - prostore v glasbeni šoli, vili Bi-anci, instrumente, do začetka rednega študija smo bili pripravljeni plačati dekana, tajnika, skratka - pripravljenost je velika, pričakovanja pa prav tako.« • tf n i ko L■ i sami i 107,81 Mednarodni uspehi mladih glasbenikov Pomlad je med drugim tudi čas različnih mednarodnih glasbenih tekmovanj. Tri so zelo uspešno obiskali mladi glasbeniki iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Na 15. mednarodnem tekmovanju godalcev „Rudolf Matz" v Čakovcu je bila uspešna violinistka Maruška Dobrovoljski, ki je prejela drugo nagrado. Kar 30 učencev in dijakov šole pa se je odpravilo na Primorsko, na 8. mednarodno glasbeno tekmovanje SVIREL. Osvojili so 8 zlatih, 9 srebrnih in 9 bronastih priznanj. Zlato so prejeli violinistka Stella Halilovic, harfistka Karin Kopušar, tubist Gašper Poprijan, baritonist Luka Ovčjak, organista Neža Ulaga in Izidor Ostan ter dve komorni skupini: trio harmonik (Branko Dobrovoljski, Ema Hliš Mastnak in Matija Drolc) ter trobilni kvartet (Luka Ovčjak, Oskar Rednak, Jure Hrovat in Gašper Poprijan). Posebej uspešen je bil organist Izidor Ostan, ki je prejel 100 točk in bil absolutni finalist. Na mednarodnem tekmovanju pihalcev in trobilcev v Varaždinu pa je nastopilo 6 učencev in dijakov, ki so osvojili 4 prve in 2 drugi nagradi. Prve nagrade so prejeli oboistka Karin Plazl ter trobilci Luka Ovčjak, Oskar Rednak in Gašper Poprijan. Uspehi mladih glasbenikov izha- Organist Izidor Ostan, absolutni finalist mednarodnega glasbenega tekmovanja SVIREL jajo iz trdega in vestnega dela, gotovo pa potrjujejo dober in mednarodno primerljivo raven igranja slovenskih mladih glasbenikov. Hkrati so tekmovanja krasna priložnost za izmenjavo izkušenj in spodbuda za nadaljnje delo. a Urška Šramel Vučina Pevci iz Esslingena v Velenju Velenje, Konec prejšnjega tedna so bili na povabilo Šolskega centra Velenje na obisku v Velenju člani pevskega zbora gimnazije Theodor Heuss iz Esslingena. Gre za vsakoletno tradicionalno izmenjavo med gimnazijskima pevskima zboroma obeh partnerskih mest, ki je bila tokrat že 43. V dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje so pripravili skupen koncert pevskega zbora Gimnazije Theodor Heuss iz Esslingena in mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje. ■ KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje V Komunalnem podjetju Velenje skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajamo pogrebno pokopališke dejavnosti. Naša prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe. Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje! Čestitamo za prvi maj in dan zmage! 080 80 34 B R E Z P L A C N A S T E V I L Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 10 IG KULTURA 28. aprila 2016 Slušno in vizualno doživetje Člani društva Universe prirejajo dogodke z elektronsko glasbo - Ti so paša za ušesa in oči Tina Felicijan Gašper Jug, ki na lokalni sceni že vrsto let vrti glasbo pod umetniškim imenom Casper, Jernej Gruber aka Groover, Tomaž Bri-šnik, Lovro Zupanc, ki se večinoma ukvarja z organizacijo glasbenih in drugih dogodkov, so ogrodje glasbenega društva za razvoj 21. maja bo društvo Universe v sklopu festivala DMK priredilo trans žur Theather of secrets v Letnem kinu, 28. junija pa bo v sodelovanju z društvom COGO, ki se prav tako ukvarja s promocijo elektronske glasbe, pripravilo glasbeno doživetje tudi v sklopu dijaškega festivala Park s5 dogaja. Na drugem psytrance dogodku v eMCe placu so nastopili vidnejši zastopniki te glasbe v Sloveniji: Koksi, Earuru, Sun wu kong ter Casper in Groover. Foto: Tilyen Mucik in promocijo alternativne elektronike Universe. Preden so lani ustanovili društvo, so v elektronski glasbi, predvsem v njenih manj popularnih žanrih, delali vsak zase in občasno priredili kak koncert. Danes v društvu Universe, ki ima 14 članov in z veseljem sprejme nove, skrbijo, da je predvsem psytance glasbe tudi v Velenju vse več. ,Novodobna hipijada' Ukvarjajo se s promocijo več podzvrsti nekomercialne elektronske glasbe. Med drugim jih zani- ma house in techo, drum'n'base in breakbeat, predvsem pa psytrance, hitra in razgibana energična glasba, jo opisujejo. Prej so po drugih mestih lovili dogodke s to glasbo, saj je v Velenju ni bilo ali pa so prevladovali drugi žanri. Že pred leti so začeli prirejati večere v eMCe placu, tudi v Letnem kinu. Z društvom so tako začeli graditi sceno, ki temelji na pestri psytrance subkulturi, ki ima zelo raznolike pripadnike - od rocker-jev do flešerjev. »Kot novodobna hipijada,« je primerjal Lovro, pa še druženja navadno potekajo na zanimivih odprtih lokacijah. Poleg tega sta elektronska in akustična glasba zelo prepleteni. »Večina elektronske glasbe vsebuje akustične elemente. Tudi psytrance - recimo bas kitaro, tolkala. Prav tako glasba, ki v osnovi ni elektronska, vsebuje razne elektronske efekte. Jim Morrison je v nekem intervjuju že pred desetletji napovedal, da se bodo instrumenti snemali in se bo delalo z gumbi,« je dodal Gašper. Velik poudarek dajejo vizualni podobi dogodkov - tako z grafično podobo kot s sceno. Zato je v društvu močna umetniška ekipa, ki razvija plakate, projekcije in kako drugače sodeluje pri estetski podobi prireditev. Namreč, pripraviti želijo celostno izkušnjo glasbe in prostora za bolj intenzivno doživetje. Tako so za noč čarovnic eMCe plac spremenili v pajkovo gnezdo. Od tal do stropa je bilo vse v osvetljeni paj-čevini. Tudi zadnji dogodek, pr-voaprilski Twisted minds, je bil skrbno načrtovan. Za 21. maj, ko bodo prytrance party priredili v Letnem kinu, pa sceno načrtuje skupina šoštanjskih umetnikov Artus. Zlata paleta na Velenjskem gradu Zveza likovnih društev Slovenije je organizacijo razstave Klasično slikarstvo iz cikla tematskih razstav Zlata paleta zaupala Društvu šaleških likovnikov Tina Felicijan Velenje, 20. aprila - Na Zlati paleti, ki je razstava tekmovalnega značaja, lahko sodeluje vseh 27 slovenskih likovnih društev iz vse Slovenije. Za razstavo Klasično slikarstvo, ki je na ogled v Muzeju Velenje, je predloge podalo 115 avtorjev iz 21 društev, strokovna komisija pa je med 156 deli izbrala 57 slik petdesetih ljubiteljskih likovnikov. Uvrščenih je tudi sedem del šestih ustvarjalcev iz Društva šaleških likovnikov: Petra Petroviča, Oskarja Sovinca, Veronike Svetina, Zvonka Fijavža, Franca Klan-ferja in predsednika društva Saliha Bi-ščica, ki je ponosen, da se je na razstavo uvrstilo toliko slik. Tokrat so ustvarjali na teme slovenske gore in vrhovi, gostilniški motivi in sakralni objekti in znamenja, ki so predpisane teme za vse zastave Zlate palete, torej tudi za risbo, grafiko, kiparstvo, fotografijo ali video. »Vsako leto izberemo staro temo, motiviko, ki se vleče od samega začetka klasičnega slikarstva, saj se nam zdi pomembno, da se v izbranih temah likovniki izobrazijo, spoznavajo zgodovino likovne umetnosti in ohranjajo žlahtno tradicijo,« je dejal predsednik strokovne komisije za izbor Zlate palete na temo Klasično slikarstvo Zoran Poznič, ki je izbrana dela, predvsem tista nagrajena, označil za zelo kakovostna, avtorji pa, da dobro poznajo likovno teorijo, pri čemer je vsako leto opazen napredek v razumevanju slikar- > S certifikatom kakovosti nagrajeni Salih Biščič Razstava bo na ogled na Velenjskem gradu do 22. maja od torka do nedelje med 10. in 18. uro. ske ploskve. »Pri upodabljanju vrhov in gora ljubiteljski slikarji dosegajo akademski način in prijetno sem presenečen nad kakovostjo nekaterih del.« Priznanja in certifikati Na odprtju razstave, na kateri je za glasbeni program poskrbelo velenjsko kulturno društvo Medimurje, je predsednik zveze likovnih društev Branko Že-leznik podelil 47 priznanj in deset certifikatov kakovosti, prejel pa ga je tudi Salih Biščič za sliko, na kateri je upodobil džamijo iz Livna, ki so jo med vojno hoteli porušiti, a je ostala neokrnjena. Na Zlati paleti se motivi ponavljajo, zato se je odločil, da upodobi muslimanski verski objekt. »Ustvarjam od otroških let. Rojen sem v revni družini. Osnovnošolski učitelji so starše večkrat nagovarjali, da bi nadaljeval šolanje v likovni smeri, ampak finančno nismo zmogli, ker bi moral v šolo 70 kilometrov od doma. Ko sem končal strojno šolo, sem se preselil v Velenje, se včlanil v premogovnikovo likovno skupino PIN, nato pa tudi v Društvo šaleških likovnikov,« je povedal po podelitvi in napovedal, da se v društvu veselijo druženj na delavnicah z akademikom Denisom Senegačnikom, skupina keramičark ustvarja pod mentorstvom Sabe Skaberne, v majskem tednu ljubiteljske kulture pa bodo nastala dela predstavili na razstavi. a ALTIERHATOR Kritična masa Bojan Pavšek Utripala je sredina letošnjega marca, ko se je v Podjetniškem centru Standard v Velenju javnosti in potencialnim investitorjem uspešno predstavilo šest mladih startup ekip. Samosvoj pristop, ki je bil rdeča nit vseh skupin, ter njihova mladostna neobremenjenost sta poskrbela za dinamičen prikaz zanimivih poslovnih idej. Podjetniški trampolin. Tako se je imenoval dogodek, ki je ravno zaradi svoje večplastne zasnove poskrbel, da so koncepti dobrih poslovnih idej v šesttedenskem aktivnem aranžmaju pridobivali formo in se artikulirali v smeri profesionalnega projekta. Zaradi pestrosti področij, ki so jih ideje obdelovale, in njihove kompleksnosti bo tudi dolžina poti do izvedbe večine od njih različna, saj je odvisna od množice dejavnikov. Napisanih in nenapisanih. Med njimi se bo na prva mesta uvrščalo doseganje kritične mase. Gre za rentabilno število potencialnih uporabnikov, ki morajo idejo v končni podobi nekega produkta tudi sprejeti oz. kupiti. Zelo malo je namreč na svetu butičnih izdelkov, ki bi prinesli blagostanje njihovemu avtorju, če bi jih izdelal samo v enem izvodu oz. le v nekaj ekskluzivnih kosih. Pri tem nimam v mislih umetniških artefaktov, ki večino svoje vrednosti utemeljujejo ravno z unikatnostjo ter neponovljivostjo. Grafika: Bojan Pavšek + Freepik (piktogrami) Doseganje kritične mase je zaradi statističnih dejstev, povezanih s številom prebivalcev, za slovenske razmere mnogokrat težko premostljiv hendikep. Čemu? Gremo čez lužo. Tja, kjer živi malo več ljudi. Statistična teorija in dokazljiva praksa: da postane recimo lokalni spletni bloger samovzdrževana zvezda v New Yorku, je potreben le nekoliko širši krog njegovih prijateljev, prijateljev od prijateljev, prijateljev od prijateljev od prijateljev ... oz. somišljenikov, ki bodo promovirali njegovo spletno poslanstvo preko različnih medijev po mestu. Z osem in pol milijoni Newyorčanov, katerih ciljne skupine bodo slej ko prej naletele na to informacijo, se dvomilijonska Slovenija pač ne more primerjati. V povečevanju naše majhnosti se zato pri nas pogosto okličejo za knjižne uspešnice že tiste, ki se prodajo v tisoč izvodih. Enostavna računica, ki v formulo prispeva še marže posrednikov, pokritje stroškov izdelave in distribucije, pa sredstev za blaženje stresa, pokaže pomanjkanje mase, ki bi omogočila avtorju, da mu za preživetje ne bi bilo treba vsakodnevno poprijeti še za dodatno delo ali dve. Zmanjka mase. Kupne mase. Kritične mase. Zaželene mase. Lahko ima mnogo imen, a bistveno je, da je mora biti njena količina v odnosu do kupne moči produkta zadovoljiva. Zato je izbor in nagovor kritične mase ključnega pomena za zmagovito materializacijo dobre poslovne ideje. V mini Sloveniji je to več kot samo izziv. Glede na različne referendumsko istospolne, žično migrantske, fejsbukarsko policijske, blokadno energetske ter ostale podalpske drame, me vedno bolj preseneča odziv javnosti. Ni več jasnih kazalcev, kam jo bo kdo mahnil. Kolektivna zavest postaja vedno bolj nepredvidljiva, če ne že celo škodljiva. Koncept Podjetniškega trampolina se usmerja drugam. Stran od dram. Potuje tja, kjer podjetniške sinergije ustvarjajo svetle luči na področju inovativnih poslovnih rešitev. Luči, ki svetijo tako, da se zaradi njih vsi počutimo boljše. To pa je priložnost, ki jo je vredno zagrabiti ali vsaj podpreti. a Pester teden v glasbeni šoli Velenje Velenje, 18. aprila - Našo glasbeno šolo so obiskali učenci in dijaki Glasbene šole Vatroslava Lisinkega iz Bjelovarja. Okrog 50 gostov smo najprej sprejeli v orgelski dvorani. Pozdravil jih je ravnatelj Boris Štih, sledil je nagovor podžupana Mestne občine Velenje Srečka Korošca, ki je poudaril pomen kulture in kulturnega povezovanja. Zbrane je prisrčno pozdravila tudi ravnateljica glasbene šole Vatroslava Lisinskega Sonja Štefanac, nekaj besed pa je spregovorila tudi namestnica župana mesta Bjelovar Lidija Novosel. Uradni sprejem je z glasbeno točko popestril naš dijak umetniške gimnazije, organist Izidor Ostan. Zaigral je Tokato francoskega skladatelja Louisa Vier- na. Izidor se je prejšnji teden zelo uspešno odrezal na mednarodnem tekmovanju Svirel. Prejel je namreč 100 točk in bil absolutni finalist. Prejšnji teden je z drugimi finalisti nastopil v katedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Uradnemu sprejemu v orgelski dvorani je sledil ogled šole, nato pa ogled našega mesta. Med drugim so obiskali Muzej premo- govništva. Zvečer so se učenci in dijaki glasbene šole iz Bjelovarja predstavili na koncertu s hrvaško obarvanim sporedom. Na koncertu je poleg gostov nastopil tudi Pihalni orkester glasbene šole Velenje z dirigentom Janezom Marinom. Orkester je nato v petek zjutraj odpotoval v Stuttgart, kjer je nastopil kot gost tamkajšnje glasbene šole v Mozartovi dvorani stuttgartskega kulturnega centra Liederhalle. a Urška Šramel Vučina a Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 13 28. aprila 2016 107,8 MHz S 11 Radijski in časopisni MOZAIK V deželo prihaja maj Na tale, za mnoge praznični teden, ko imajo v številnih šaleških kolektivih dopuste, danes in jutri pa so prosti tudi šolarji, so v naši redakciji, čisto običajni dnevi. Prazniki »padejo« tako, da bomo med vas poslali vse številke Našega časa, za radio pa tako velja, da oddaja vedno in da je treba zbrati dovolj zanimivih novic, da nam z veseljem prisluhnete. Je pa res, da smo mnogokrat v zagati. Ko namreč želimo pridobiti informacije, zelo pogosto naletimo na to, da so tisti, ki bi radi kaj od njih izvedeli, na dopustu. Seveda jim ga privoščimo in poskusimo znova. Ko listate po današnji številki, zagotovo ugotavljate, da smo bili kljub vsemu uspešni in da smo nabrali cel kup informacij. Potrudili se bomo, da bo tudi prihodnji teden tako. Seveda bomo poročali o številnih prvomajskih srečanjih, pa še marsikaj zanimivega bomo našli. Se pa v teh dneh pripravljamo tudi že na priloge, ki jih bomo pripravili v prihodnjih tednih. Najprej vam bomo svetovali, kako urediti, posodobiti oziroma na novo opremiti stanovanja oziroma hiše. Načrtujemo še finančno prilogo in seveda tradicionalno vedno dobro sprejeto revijo Poletje v Šaleški dolini. Seveda se skupaj z vami veselimo verjetno najlepšega meseca v letu, ki bo tudi letos bogat s številnimi prireditvami in srečanji. O lepih dogodkih, ki si jih obetamo od njega, najraje poročamo. Upamo, da bo tudi letos tako. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ENRIQUE IGLESIAS feat. WISIN - Duele el corazon 2. NINA PUŠLAR FEAT. BOJAN JAMBROŠIČ - Odhajam z vetrom 3. PINK - Just like fire Enrique Iglesias je končno objavil svoj novi single. Nastal je v sodelovanju z Wisinom, njegov naslov pa je Duele el corazon. Pevec, ki je doslej objavil deset studijskih albumov in dve greatest hits kompilaciji, je po vsem svetu prodal več kot sto milijonov izvodov plošč. Trenutno je Španec na turneji z naslovom Sex & Love, za katero je doslej prodal že več kot 1,3 milijona vstopnic, v okviru te turneje pa bo 8. maja nastopil tudi v Zagrebu. ■ LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Beyonceina limonada Pevka Beyonce je brez posebnih napovedi izdala svoj šesti studijski album, ki ga je naslovila Lemonade. Svojim oboževalcem ga je ponudila le preko storitve za pretakanje glasbe Tidal, ki je v lasti njenega moža Jay Z-ja. Album tako še ni na voljo v prosti prodaji. Na albumu je zbranih dvanajst skladb, v katerih se kot posebni gostje predstavijo The Weeknd, James Blake, Jack Whi- te in Kendrick Lamar. Izid novega albuma je bilo mogoče zaslutiti že februarja, ko je Beyonce nastopila med odmorom Super Bowla. V tistem času je izdala tudi singel Formation in naznanila svetovno turnejo, ki se je začela 27. aprila v Miamiju in se bo končala 31. julija v Belgiji. Najbližje Sloveniji bo pevka nastopila 18. Julija v Milanu. Umrl je Prince Minuli četrtek je svet obšla vest, da je nenadoma umrl ameriški glasbenik Prince. Njegovo truplo so našli v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času na njegovem posestvu Paisley Park v Minnesoti. Star je bil 57 let. Sprva so mediji poročali o tem, da naj bi bil teden dni pred smrtjo v bolnišnici zaradi gripe, kasneje pa je v javnost prišla informacija, da naj bi ga v bolnišnico sprejeli zaradi prevelikega odmerka mamil. Zdravniki so mu svetovali, naj pod nadzorom ostane vsaj 24 ur, a je bolnišnico, ker ni dobil zasebne sobe, zapustil po treh urah. Prince je veljal za izjemnega glasbenika, tako avtorja kot izvajalca - pevca in multiinstrumentalista. Svojo nadarjenost je dokazal v številnih uspešnicah, kot so Let's Go Crazy, When Doves Cry, Little Red Corvette, 1999, Kiss, Purple Rain in druge. V svoji karieri je posnel mnogo albumov. Nagrajen je bil s sedmimi gram- myji, dobil je tudi zlati globus in oskarja, leta 2004 pa je bil izbran v dvorano slavnih rock'n'rolla. Znana glasbena revija Rolling Stone je Princa uvrstila na 27. mesto med sto največjimi umetniki vseh časov. Axl Rose gre na turnejo z AC/DC Zdaj je jasno. Pevec skupine Guns N' Roses Axl Rose bo sodeloval s skupino AC/DC, ki se odpravlja na svetovno turnejo. Rose bo na turneji zamenjal pevca AC/DC Briana Johnsona, ki mu grozi izguba sluha. Avstralski Axl Rose je sicer nedavno ponovno združil svojo skupino Guns N' Roses, ki je na začetku meseca v Las Vegasu odigrala prva koncerta po 23 letih. Junija bodo v Severni Ameriki odigrali 20 koncertov, pridružil pa se jim bo tudi kitarist Slash. Iz AC/DC so sporočili, da bo Rose po turneji z njimi poleti odšel na svojo turnejo. Adele najbogatejša glasbenica v Veliki Britaniji Britanski časnik Sunday Times je sestavil lestvico najbogatejših glasbenikov na Otoku in glede drew Lloyd-Webber, sledi rock zasedba U2, na četrtem mestu pa je s 350 milijoni pevec Elton John. Na lestvici so tudi Mick Jagger, Keith Richards, Ringo Starr in Sting. Nina Pušlar in Bojan Jambrošic v duetu Nina Pušlar skupaj s hrvaškim pevcem Bojanom Jambrošicem predstavlja svoj novi single - predelavo pesmi Odhajam z vetrom. Skladbo sta posnela tako v slovenskem kot tudi hrvaškem jeziku. Glavni izziv, ki sta ga imela Nina in Bojan na snemanju novega singla, je bilo prav petje v slovenščini in hrvaščini. Odločila sta se, da ne bosta posnela dvojezične skladbe, v kateri bi Nina pela samo slovensko, Bojan pa samo hrvaško, ampak sta iz ene pesmi nastali dve - Bojan z Nino v slovenščini po novem zapoje Odhajam z vetrom, Nina pa z Bojanom v hrvaščini Bez tebe sretnija. Nino in Bojana sicer povezuje veliko stvari. Oba sta svoji glasbeni karieri začela rockerji so namreč morali prestaviti svojo turnejo, potem ko so zdravniki pevcu Johnsonu svetovali, naj prekine nastope, če želi ohraniti sluh. Prihodnji mesec se skupina odpravlja v Evropo, kjer bodo med drugim gostovali v Nemčiji, Veliki Britaniji ter na Danskem in Portugalskem. Pred tem imajo še koncerte v ZDA. na zaslužek je Adele najbogatejša britanska glasbenica vseh časov. Na Otoku je sicer s 116 milijoni evrov od nje bogatejša pevka Enya, a ta je Irka. Adele, ki je svoje premoženje v zadnjem letu povečala za več kot 44 milijonov, je na lestvici pristala na 30. mestu. Njeno premoženje je trenutno ocenjeno na več kot 108 milijonov evrov. Na prvem mestu lestvice sta Paul McCartney in njegova žena Nancy Shevell, katerih bogastvo je vredno več kot 970 milijonov evrov. Na drugem mestu je priznani skladatelj An- v rani mladosti, obema je začetni zagon dala zmaga na televizijskem šovu talentov (Nina je leta 2006 zmagala na Bitki talentov na RTV SLO, Bojan pa leta 2009 v Hrvatska traži zvijezdu na televiziji RTL) in oba sta do danes posnela že veliko albumov (Nina pet, Bojan pa tri) ter izdala veliko singlov. Povezuje ju tudi velika ljubezen do muzikalov. Ni-nino glavno vlogo Mete v Cvetju v jeseni že poznamo, Bojan pa po gledaliških odrih igra in poje v Legendi ružice grada. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Gadi - A si kej nora name 2. Klapa Gallus - Le spomin deklica 3. Fantje izpod Lisce - Plešiva 4. Ansambel Petka - Mami za praznik 5. Modrijani - Ljubil bi te nežno 6. Ansambel Rosa - Ljubezni sila 7. Munda Štajerci - Ne morem naprej 8. Slovenski zvoki - Daj mi srce 9. Fantje z vseh vetrov - Skupaj zapuščajva mladost 0 10. Mika nas - Spomni se name www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ROCK PARTYZANI & ROK'N'BAND Rock Partyzani in Rok'n'band predstavljajo nov videospot za uspešnico Hey Baby. Videospot sta skupini posneli ob pomoči plesalcev Plesne šole Bolero in oboževalcev obeh skupin v legendarni dvorani Dom svobode v Šentvidu, v Ljubljani in za to priložnost pripravili tudi posebno plesno koreografijo. PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA Še zadnje koncertno dejanje meseca aprila v velenjskem klubu eMCe plac bo nastop zasedbe Prismojeni profesorji bluesa, ki je navdušila na lanskoletnih Dnevih mladih in kulture. Med nastopi je bend našel čas tudi za snemanje albuma, tako da se lahko pohvali s prvencem Family. Koncert bo v petek, 29. aprila ob 21. uri. PRIMAVERA Novogoriška pop zasedba Primavera deluje štiri leta in stavi na kvaliteten, melodičen pop rock. V teh dneh predstavljajo skladbo Najboljša stvar, ki jo je zanje napisal Dare Kaurič iz skupine Kingston. Za skladbo so v Novi Gorici posneli tudi videospot, ki je sploh njihov prvi. MANUELLA ManuElla na velikem evro-vizijskem odru 12. maja ne bo sama. Družbo ji bo delal danski akrobat Jannik Baltzer Hattel. Za Manu-Ello bodo stali tudi štirje spremljevalni vokalisti, trije stari znanci - Lea Sirk, Karin Zemljič in Mitja Bobič, ki se jim bo pridružil še soavtor skladbe Blue and Red ter ManuEllin partner Marjan Hvala. JADRANKA JURAS Jadranka predstavlja svoj jazzovski prvenec z naslovom Paris Honey. Ta je nastal na prigovarjanje njenega moža, pianista Milana Stanisavljevica. Poleg Milana na albumu sodelujeta še basist Robert Jukič in bobnar Kristijan Krajnčan. Na albumu je osem jazzo-vskih standardov, za katere se je Jadranka odločila na podlagi njihovih besedil in občutenj. Naš čas, 14. 4. 2016, barve: a a Literata Peter Rezman in Josip Bačič Savski sta si na-^^ dela Jurijev atribut in se postavila na stražo, da bi pre-stregla zmaja, če bi se ta na noč knjige res prebudil. Še dobro, da jezerske pošasti ni bilo na spregled, saj bi ju najbrž ugrabil, ko pa sta bila opravljena kot dve pesniški muzi. Je pa Peter Rezman v soboto ponosno izvedel, da je njegov zadnji roman Tekoči trak nominiran za nagrado kresnik. edež za žejnim šoštanjskim svetnikom Borisom Goličnikom in koncentrirano svetnico Mašo Stropnik je član nadzornega odbora Marko Štri-gl razmišljal, kako jo čim prej popihati s seje. Zamisel je našel v trenutku, ko je za govornico, kjer je podal poročilo o izvajanju notranjega nadzora in mnenje o zaključnem računu Občine, postavil zadnjo piko. Vrata iz dvorane so bila blizu, priložnost pa na dlani. Tega tudi svetniki in svetnice, ki se sicer na sejah ne oglašajo kaj dosti, niso spregledali. So se pa spogledali. a a Čvek je prisluškoval, kako je Herma Groznik, prva častna članica taborniškega rodu Jezerski zmaj, zagovarjala direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny pred starešino Alešem Ojsterškom Lešijem, ko je ta želela nazaj v taborniške vrste. Že res, da si ob mednarodnem dnevu tabornikov ni nadela rutice, je pa bila menda nekdaj vzorna tabornica. ZANIMIVOSTI Poštarji bodo tudi kosili Predstavniki poštne službe na Finskem so sklenili, da njihovi uslužbenci to leto ne bodo samo dostavljali pisem in pošiljk, temveč bodo tudi kosili travo. Stranke bodo lahko izbirale med 30- in 60-minutno košnjo, a bo storitev ' na voljo le ob torkih, saj je takrat količina pošte manjša kot druge ■ dni. Za košnjo bo treba odšteti 60 evrov mesečno in priskrbeti lastno vrtno kosilnico. Idejo so predlagali delavci sami. »Ves čas se trudimo, da bi našli storitve, ■ ki bi ljudem olajšale življenja,« je povedala direktorica Anu Punola. Večina osebja je izrazila željo za sodelovanje pri projektu, ki bo na voljo po vsej državi med majem in avgustom. Pojavili pa so se seveda tudi nasprotniki, ki pravijo, da družba podjetij za vzdrževanje trdi, da poštni delavci nimajo pravega znanja za tovrstno delo. Zaslon za na roko Raziskovalci univerze v Tokiu so prepričani, da bodo nosljivi zasloni kmalu tako tanki, da jih bomo lahko brez težav namestili na primer na roko. Razvili so optoelektronsko kožo, katere po-limerni LED-ji in organski foto-detektorji so tanki zgolj tri mi- krometre in se brez težav zlijejo s kožo. Če ne bi bilo potrebe po tanki plasti polimera, na katerega morajo pritrditi zaslonček, bi bil ta videti kot kakšen tatu. Tehnologijo so v primerjavi s prejšnjimi poskusi razvili do te mere, da omogoča večdnevno delovanje in je vzdržljiva tako, da se zaradi gibanja in upogibanja, denimo zapestja, zaslon ne bo prelomil. Je pa vsebina, ki jo lahko prikaže takšen zaslonček, še precej okrnjena - trenutno zmore prototip prikazati zgolj koncentracijo kisika v krvi. A načrti in sanje raziskovalcev so veliki ... Muzej Snoopy V Tokiu se odpira muzej Snoopy, ki je posvečen umetniku Charlesu M. Schulzu, ustvarjalcu stripa Peanuts. Razstavljeni so objekti, ki vključujejo junake (Charlieja Browna, Lucy, Linusa in Snoopyja) v izvirni velikosti. »Japonska kultura neizmerno ceni stripe, in tudi to je pripomoglo k temu, da smo se odločili za razstavo ravno tam,« je povedal Paige Braddock, kreativni direktor pri podjetju Charles M. Schulz Creative Associates. »Kot ustvarjalec stripov in animiranih filmov ter njihov oboževalec izjemno cenim potovanja na Japonsko. Tukaj lahko vidim pester nabor risanih junakov, poleg vsega pa se mi zdi, da Japonci neizmerno cenijo Schulzevo delo,« je še dodal. Najdeno najstarejše sporočilo v steklenici Upokojena nemška poštna uradnica Marianne Winkler je med počitnikovanjem na nemških Se- vernih Frizijskih otokih naletela na steklenico. Takoj je opazila sporočilo v njej in da je to starejšega datuma - toda, da gre za doslej najstarejšo najdeno sporočilo v steklenici, si ob najdbi ni mislila. Sledila je navodilu na steklenici, na katerem je pisalo »razbij steklenico«. Našla je razglednico z zapisano prošnjo, naj najditelj razglednico vrne pomorskemu biološkemu združenju v Plymouthu na angleški južni obali. Ko je gospa to storila, je ugotovila, da je z najdbo podrla Guinnessov rekord, ki je doslej znašal 99 let in 43 dni: najdena steklenica s sporočilom je namreč stara več kot 108 let. Torbice na ogled V Portorožu so v prostorih Splošne plovbe na ogled postavili Muzej torbic: več kot 500 izbranih ženskih torbic, ogledati pa si je mogoče tudi vse tisto, kar se je nekoč v njih skrivalo, obleke, pa tudi obleke, h katerim so sodile torbice. Bogato zbirko torbic je idejni vodja muzeja in direktor zavoda Medteranum Slobodan Simič - Sime ustvarjal trideset let, zbirka pa se ves čas izpopolnjuje in dopolnjuje. »Naše redne obiskovalce bomo vedno znova presenetili z novimi in zanimivimi primerki torbic,« je povedala Enida Hodžic, direktorica muzeja. »Že pred odprtjem smo dobili veliko pozitivnih odzivov potencialnih obiskovalcev. Veliko ljudi nam je želelo podariti torbico svoje babice ali drugih članic družine. Ob odprtju je bilo zanimanje res veliko. Prvi odzivi obiskovalcev so prav tako odlični. Brez dvoma gre za izjemno zanimiv muzej, ki je hitro pritegnil pozornost mnogih,« je dodala. CM K, stran 12 28. aprila 2016 frkanje » Levo & desno « Dokler lahko ... Prav je, da čim bolj slavimo dan boja proti okupatorju in 1. maj, praznik dela. Dokler sta še praznika. Konec na hitro Slovenski energetiki so stavko dolgo napovedovali in jo na hitro zaključili. Vlada je z reševanjem odprtih vprašanj dolgo zavlačevala, a naj bi na hitro popustila. Bomo videli, kako trdna je točka, na kateri naj bi prišli skupaj. Kakor za koga V naših naravnih zdraviliščih so zadovoljni (tudi) z letošnjim obiskom. Veliko je tudi domačih gostov. Veliko jih v zdravilišča odhaja na oddih, žal pa tja ne morejo mnogi, ki so zaradi zdravstvenih tegob tega potrebni. Hiti počasi Preživeli smo tudi množično preverjanje hitrosti. Kaj bi šele bilo, če policisti ne bi bili stavkali. Da le ne bo to preverjanje res ostala le muha enodnevnica. Kot tudi tokratna »pridnost« voznikov. V božjih rokah Usoda centra Golte je močno v božjih rokah. Ne le zaradi vremena, tudi zaradi zemljišč. Slednje sicer ni čisto v božjih rokah, posredno v rokah ljubljanske nadškofije. Vse pa ne Nekateri so Gorenju hoteli »podtakniti« še kar proizvodnjo skakalnih smuči. Morda so mislili, da zmorejo tudi to, ker imajo tako poskočno proizvodnjo. Manj Celja Celje je izgubilo posest. Natančneje rečeno, izgubilo je nepremičninsko podjetje Posest. Šlo je po poti celjske banke v Ljubljano. Res drži? Včasih niti ni tako slabo, če v vino pomešamo malo vode. Saj pravimo, da imamo pri nas veliko srečo, ker imamo čisto vodo. In če jo mešamo z vinom, si še vedno lahko nazdravimo s čistim vinom. Za pet Rokometaši Velenja in Celja so res izenačeni. Oboji imajo enako število točk, največ, oboji so zadnjo tekmo odigrali za pet. Nasprotnike so premagali za pet golov. Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 13 28. aprila 2016 S MED VAMI 13 »Sova« ga je zaznamovala za vse življenje V aprilskem ciklu pogovorov Zgodbe neke hiše je o letih, ko je predsednikoval Šaleškemu študentskemu klubu, spregovoril Drago Martinšek Velenje, 20. aprila - V mali dvorani kulturnega doma Velenje so prejšnjo sredo iz tančic zgodovine velenjskega doma kulture, ki so jih začeli odstirati ob lanski 55-letnici znamenite kulturne hiše, spletli novo zgodbo. Tatjana Vidmar se je tokrat pogovarjala z Dragom Martinškom, prvim predsednikom Mestnega sveta občine Velenje in bivšim podžupanom MO Velenje, ki je v letih 1987-1990 predsednikoval Šaleškemu študentskemu klubu, katerega zaščitni znak je sova. V pogovoru sta se osredotočila le na to obdobje, saj je v teh letih pod njegovim vodstvom ŠŠK dobil svoj Plac v kletnih prostorih doma kulture. Drago, ki je bil vse od mladih let tudi politično aktiven, se je tega obdobja spomnil z nostalgijo, ki jo je obudil tudi med poslušalci večera, med katerimi je bilo veliko njegovih takratnih in sedanjih prijateljev. Ob koncu pogovora nam je povedal, da bi se njegovo življenje zagotovo vrtelo drugače, če ne bi bil predsednik ŠŠK-ja. »Zaradi kluba sem spoznal tudi svojo sedanjo ženo Ditko in dobil veliko dobrih prijateljev, ki me spremljajo še danes,« je povedal. Njegovi spomini na dom kulture sežejo v otroštvo, ki ga je preživljal v »znamenitem rumenem bloku na Kraigherjevi«. Izhaja iz družine, v kateri sta bila glasba in kultura položena v zibel, saj je mama iz znane družine Marin, oče pa je bil tudi glasbenik. Spomnil se je pevskih nastopov v domu kulture, saj je v zborih pel že kot otrok. Tudi po preselitvi družine v Šembric njegovo kulturno udejstvovanje ni zamrlo. Bil je član Kolede, kulturno aktiven pa je bil tudi v gimnazijskih letih, ko se je s poni ek-spresom tudi zaradi nje pogosto vozil v mesto. »Naša generacija je bila kulturno zelo aktivna, pripravljali smo petkove kulturne večere v nekdanji knjižnici, sedanji galeriji. Po njih smo končali v delavskem klubu, ki je bil v tistih letih središče dogajanja za mlade v Velenju.« To je veljalo tudi, ko je postal študent sociologije na sedanjem FDV-ju v Ljubljani, a so si on in njegovi prijatelji želeli, da bi Šaleški študentski klub vendarle dobil svoje prostore, ki jih takrat še ni imel. Spomnil je, kako so skoraj dve leti sami urejali »Plac«, kot so poimenovali majhen prostor v domu kulture. Deloval je dobro desetletje, v njem pa so se snovale številne nove zgodbe. In kaj vse so vsaj prvih 20 oddaj želela pred oddajo v živo slišati in videti, kaj smo pripravili. Nikoli nismo veliko improvizirali, na oddaje smo se res pripravili,« je povedal. Kot tudi, da je v tistih letih ŠŠK deloval dokaj elitistično, saj je povezoval majhno ekipo dokaj različnih mladostnikov, ki pa so še vedno del njegovega življenja, saj se dobivajo na rekreacijah, še vedno skupaj igrajo v glasbenih skupinah, sre- Drago Martinšek je obujal spomine predvsem na leta, ko je vodil Šaleški študentski klub, ki je dobil pod njegovim vodstvom prve uradne prostore. »Plac« v kletnih prostorih doma kulture je deloval dobro desetletje. v tistih letih, ko je bilo študentov v dolini le okoli 200, še počeli? Akademski plesi so bili takrat legendarni, prav tako bru-covanja. Tudi študentski časopis RIT je bil izjemno aktualen, družbeno kritičen. Prav takrat so na radiu Velenje začeli tudi radijsko oddajo »V imenu Sove«, ki je odmevala. »Ustvarjali smo jo v trojkah, bili smo zelo raznoliki ustvarjalci, zato smo se lotevali različnih tem, od politike, kulture zabave in športa. To je bil zame eden pomembnejših vzgojnih trenutkov v mojem življenju, saj sem prav zaradi teh oddaj prebral veliko »drugačne literature«. Po navadi so oddaje nastajale v četrtek zvečer na Pokopališki v Ljubljani, na sporedu so bile v petek zvečer. Urednica radia Mira Zakošek je čanja pa so tudi družinska. »Na teh srečanjih tudi večkrat obujamo spomine, v njih pa sem užival tudi na tem večeru,« nam je še povedal. Danes je Drago Martinšek vodja Urada za družbene dejavnosti na MO Velenje, kjer se, kot je povedal, odlično počuti. Tudi zaradi kolektiva, ki ga je spremljal tudi ob »njegovih« zgodbah neke hiše. Ob koncu večera je direktorju knjižnice Velenje Vladu Vrbiču podaril zbir prvih izvodov RIT-i, ki je začela izhajati sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Teh namreč doslej v arhivu domoznanskega oddelka knjižnice niso imeli, manjka pa tudi v arhivu ŠŠK-ja, zato je vredna toliko več. a Bojana Špegel Obrazi mladosti letos z gledališko predstavo Vilinčki z osnovne šole Gustava Šiliha so za tradicionalno prireditev Obrazi mladosti pripravili gledališko uprizoritev ljudske pripovedke Pšenica, najlepši cvet Učitelji in učenci šole Gustava Šiliha že desetletja prirejajo Obraze mladosti - prireditev, na kateri pokažejo svoje umetniške talente, ki jih urijo skozi šolsko leto. Že pred časom je na šoli delovala dramska skupina, ki se je nato razšla. Učiteljica slovenščine Biserka Hrnčič pa je oktobra lani zbrala 14 navihanih in razigranih, a nadobudnih otrok, ki so pokazali zanimanje za gledališko igro. Poimenovali so se Vilinčki - po mitoloških bitjih, ki so »razmišljujoča, pametna, močna, hitra; so vešči umetniki; najbolj so uživali v umetnosti govora in besed. Ker smo se v teh kakovostih prepoznali tudi člani naše skupine, smo to ime takoj vzeli za svoje,« so zapisali v gledališki list. S pomočjo učitelja tehnike Damjana Voduška, ki je pomagal zasnovati in postaviti sceno po načelih manj je več, in računalničarke Mojce Pirc, ki je priskr- Spoštujte starejše in jim bodite hvaležni za vse, kar so vam omogočili, se glasi sporočilo predstave Pšenica, najlepši cvet. bela glasbo, so pripravili predstavo z naslovom Pšenica, najlepši cvet. Gre za priredbo slovenske ljudske pripovedke, pravi mentorica Biserka Hrnčič. »Priredila sem jo in jo podaljšala, soustvarjali pa so jo otroci, saj se jih je k sodelovanju prijavilo več, kot je bilo vlog. Zgodbo smo nato širili in dodajali vloge čarovnice in vaških fantov, da so lahko nastopali vsi. Otroci so različni, imajo pa vsi veselje do nastopanja in se v vlogah dobro znajdejo.« Ob koncu predstave se je igralski četici pridružila še pevska - otroški in mladinski pevski zbor šole Gustava Šiliha pod vodstvom Andreje Ostruh. Čeprav je otroke zaradi njihovih številnih dejavnosti težko usklajevati, jim je s prilagajanjem in disciplino uspelo, delo pa želijo nadaljevati tudi v prihodnje. Za zdaj nameravajo predstavo, ki so jo že uprizorili tudi pred selektorico, deloma v slovenskem, deloma v srbskem jeziku, odigrati prijateljem v Valjevu, kamor se konec meseca odpravljajo na izmenjavo, 17. maja pa jo nameravajo ponoviti tudi na podelitvi bralnih značk. Ob jezeru še več zabave To si želijo osmošolci iz Šaleške doline, ki so v letošnjem projektu Varujmo in ohranimo Šaleško dolino razmišljali, kakšna bi lahko bila velenjska plaža leta 2020 Bojana Špegel Velenje, 22. aprila - Na svetovni dan Zemlje so v vili Ro-žle pripravili zaključek letošnjega projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Projekt, ki je letos vključil 336 osmošolcev iz vseh osnovnih šol v Šaleški dolini, je tokrat potekal že dvaindvajsetič. Gre namreč za najstarejši ekološki projekt, ki ga skupaj izvajata MZPM Velenje in ERICo. »Projekt je med osnovnošolci ze- Ideje, kaj bi še lahko uredili na velenjski plaži, so bile podobne. Večina si želi, da bi bilo dogajanje ob vodi in na njej še bolj pestro. Na sliki zmagovalna ekipa KDK Šoštanj. lo dobro sprejet, zato se ga učenci vedno veselijo. Zavedamo se, da z njim dodajamo vsaj delček spoznanja, kako pomembno je, da za naravo skrbimo prav vsi,« je ob tem poudarila sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač. Razglasili zmagovalce Spodnji prostori vile Rožle, kjer je potekal zaključek, so bili okrašeni s plakati, ki so jih v okviru projekta izdelali osmo-šolci. Tokrat so likovno povedali, kako si zamišljajo velenjsko plažo leta 2020. Zoran Pavšek z ERICa nam je povedal: »Projekt izvajamo že od leta 1994, v njem pa vedno najprej seznanimo osnovnošolce z nekdanjim ekološkim stanjem v dolini in prizadevanji za sanacijo posledic rudarjenja in proizvodnje elektrike. Izvedo, kako je bilo nekoč stanje res grozno in kako se je v zadnjih dveh desetletjih izboljšalo. Skupaj smo si ogledali območje sanacij ugreznin in Velenjskega jezera, ki je bilo nekoč bazično, sedaj pa je res primerno za kopanje,« izvemo. Kot tudi, da so plakati, ki so jih izdelali osmošolci, tudi letos presenetili z izvirnostjo in likovno podobo. V njih je veliko idej, večina pa si želi, da bi bilo na velenjski plaži še več zabave in igral v vodi. Odločitev, Rekli so > Maja Kac, 8. razred, Center za vzgojo in izobraževanje: »V projektu sem se naučila veliko novega. Zelo vesela sem bila, ker je plakat, ki smo ga izdelali, dobil nagrado. Preden smo ga naredili, smo se veliko pogovarjali, kaj si še želimo na velenjski plaži. Tudi sama sem se že kopala tam, če bo vreme lepo, se bom tudi letos. Mislim, da se bo plaža še razvijala, kar me veseli, saj smo mladi poleti radi v naravi. Zavedam se, da lahko vsi naredimo še več za lepše okolje. Želim si, da bi vsi ločevali odpadke in skrbeli, da je okolje čisto.« Tajana Stojakovič, 8. razred OŠ Gustava Šili-ha Velenje: »V okviru tega projekta sem spoznala, kako se v dolini trudijo, da bi ta bila čista, zdrava. Čeprav že celo življenje živim tukaj, še nikoli prej nisem hodila po ugreznin-skem področju. Zanimivo je bilo tudi zato, ker smo izvedeli zelo veliko o termoelektrarni in tudi viziji razvoja Velenjskega jezera. Preden smo izdelali plakat, smo izvedli anketo med učenci. Večina si želi več toboganov, skakalnic, hišic na vodi. Želimo si, da bi Velenjska plaža delovala kot plaža na morju. Sama se še nikoli nisem kopala v Velenjskem jezeru. Imam še malo zadržkov. Morda se to spremeni, ko bo plaža še bolj zabavna.« kdo je izdelal najboljši plakat, tudi letos ni bila lahka. Med 20 plakati so izbrali 5 najboljših, ki so jih na zaključku avtorji tudi izvirno predstavili. Vključili so tudi igro in glasbo. Strokovna komisija je potem odločila, da so najboljšega naredili na šo-štanjski osnovni šoli Karla De-stovnika Kajuha, drugo mesto je zasedla ekipa osnovne šole Gustava Šiliha, tretje pa ekipa Centra za vzgojo in izobraževanje. Za nagrado jih bosta organizatorja peljala na enodnevni izlet v neznano. Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE 28. aprila 2016 Zakaj fotografiramo in kaj nastane? Devet nekoliko bolj fotografsko radovednih upokojencev, članov univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, je izkoristilo možnost pridobiti dodatna znanja o digitalni fotografiji. Pod skrbnim vodstvom Petra Marinška so se še veliko naučili in sedaj lahko v vili Bianci vidimo, kako lepe fotografije so ustvarili. Pogovor med mentorjem in člani je pokazal, da so kljub mnenju, da že znajo fotografirati, v tem letu še močno napredovali. Kot so dejali, so kar nekaj časa namenili spoznavanju računalniške programske podpore, nato pa s fotoaparatom uživali ob iskanju enkratnih fotografij s pogledom z Velenjskega gradu, na pohodih okoli jezera, ob novo- letno okrašenem centru mesta ... Njihov mentor je menda imel celo takšno moč, da je še megla imela primerno svetlobo. Peter Marinšek je krožek začel voditi v šolskem letu 2014/2015, ko je nasledil Borisa Šaleja, ki si je tudi tokrat prišel ogledat izdelke članov krožka in bil navdušen nad ustvarjenim. ■ Marija Skrt V Podkraju je slavila svoj 90. rojstni dan Klavževa mama. Predstavniki krajevne skupnosti in podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec so ji ob tej priložnosti zaželeli obilo zdravja in dobrega počutja. Podarili so ji šopek in skromno spominsko darilo. Obiska je bila zelo vesela in živahno je pokramljala z njimi, ob tem pa obujala spomin na vrsto dogodkov prijetnih in neprijetnih iz njenih mladih let. ZA VARNO STANOVANJE IN BREZSKRBNO POTOVANJE! Prijetne prvomajske praznike. Partizanska 12, p.p. 107 | Velenje | E:info@gorenjevarovanje.si | www.gorenjevarovanje.si Taborniki pri predsedniku Pahorju Taborniško društvo rod Lilij-ski grič (RLG) Pesje praznuje letos 20-letnico svojega delovanja. Obletnica se v primerjavi z drugimi večjimi taborniškimi rodovi ne zdi ravno visoka. A ker društvo deluje na zelo majhnem prostoru (krajevna skupnost Pesje) in le na eni podružnični osnovni šoli, je ta kljub temu spoštovanja vredna. RLG s svojim delom (tako na lokalni kot mednarodni ravni) dokazuje, da se tudi v manjših sredinah lahko z zastavami, zapeli taborniško himno in mu izročili protokolarno darilo.Predsednik je nato nekaj svojega časa namenil za druženje in pogovor s taborniki. Podpisoval je avtograme, se fotografiral, jih pospremil v svojo pisarno in v sproščenem ozračju odgovarjal na mnoga otroška iskriva vprašanja. Načelnica RLG Polona Kren-ker je v nagovoru predsedniku dejala: »V veliko čast nam je, da stojimo v predsedniški pala- sedaj bolj kot kadarkoli potrebuje zavedanje prebivalcev, da njene dobrine niso večne. Zato je dan Zemlje, ki ga praznujemo v petek, 22. aprila, tudi dan tabornikov. Ob tej priložnosti pozivamo vas, gospod Borut Pahor, da se boste tako kot mi še naprej zavzemali za ekološko usmerjeno Slovenijo in skupaj z nami pripomogli k lepšemu jutri.« Po obisku predsednikove palače so RLG-jevci nato obiskali državni zbor republike Sloveni- pišejo velike zgodbe. Osrednja proslava ob 20. obletnici sledi maja, a piko na i svojemu jubileju so naredili že sedaj. V sredo 20. 4., so se namreč odzvali vabilu in obiskali predsedniško palačo in predsednika RS Boruta Pahorja. Taborniki (dogodka se je udeležilo 66 članov rodu, kar je skoraj 99-odstotna udeležba celotnega članstva) so predsedniku v veliki dvorani predsedniške palače pripravili častni pozdrav či ob 20. obletnici našega rodu. V vsem tem času smo taborniki rodu Lilijski grič Pesje naredili ogromno dobrega, tako za naravo kot za neformalno učenje mladih. Veseli smo, da se je pro-stovoljstvo v vseh teh dvajsetih letih kljub kapitalističnemu načinu življenja obdržalo in da skupaj skrbimo za naš podmladek in izobražujemo mlajše generacije tudi o tem, kako zelo pomembno je, da varujemo Zemljo, ki je, si ogledali prostore in za kratek čas prisostvovali redni seji državnega zbora. MČ-ji so se hitro naučili o pomembnosti naših državnih institucij, saj so na hitri seji »novega« državnega sveta skoraj soglasno sprejeli sklep o ukinitvi šole. Obisk pri predsedniku je zagotovo svojevrstna izkušnja, ki bo vsem ostala v lepem spominu. ■ Tomaž Sinigajda- SiNI PRVAKI DOBREGA POČUTJA Z izboljšano recepturo, ki podpira delovanje prebave. ¡£ BREZ^J % Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 13 28. aprila 2016 VI PISETE S 15 Podelili bronasta priznanja Dobitniki bronastih priznanj s predsednikom ZVVS generalom Ladislavom Lipičem Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je na rednem občnem zboru ocenilo delo prvega leta novega mandatnega obdobja, v katero so stopili kadrovsko in organizacijsko spremenjeni. Skupaj imajo 376 članov, na občnem zboru pa jih je sodelovalo 80. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da se počasi vračajo pravice veteranov, kar bo zagotovo pripomoglo tudi k večji aktivnosti članov. Lanski program so po besedah predsednika Zdenka Hriberška v celoti uresničili, letošnjega pa so še nekoliko obogatili, saj želijo med drugim posebej obeležiti 25. obletnico osamosvojitve. Zbrane je pozdravil tudi pred- sednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo general Ladislav Lipič (na to funkcijo je bil pred kratkim ponovno izvoljen), ki je pohvalil njihovo delo. Zaslužnim članov velenjske veteranske organizacije so na zboru podelili bronasta priznanja. Zlata priznanja na državnem tekmovanju iz znanja zgodovine V soboto, 2. aprila, je na Gimnaziji Brežice potekalo državno tekmovanje mladih zgodovinarjev. Tema letošnjega tekmovanja je bila prva svetovna vojna. Šolski center Velenje so zastopale štiri ekipe, ekipa Elektro in računalniške šole, Šole za storitvene dejavnosti in Šola za rudarstvo in varstvo okolja ter gimnazija. Posamezno ekipo so sestavljali trije dijaki, ki so dosegli največ točk na šolskem tekmovanju, izvedenem januarja. Veliko število dijakov na šolskem in državnem tekmovanju kaže, da se je zanimanje dijakov za zgodovino, tako v tehniških šolah kot gimnaziji, povečalo. Dijaki so tekmovali posamezno iz znanja o prvi svetovni vojni in tudi skupinsko kot šola, v poznavanju lokalne zgodovine, letos zgodovine Brežic. Letošnje tekmovanje je bilo zelo uspešno, saj smo dosegli visoka priznanja na državni ravni. David Mikek z Elektro in računalniške šole je dosegel zlato priznanje med strokovnimi šolami, Erik Glinšek pa je že drugič zapored osvojil zlato priznanje za gimnazijo. Že stari Rimljani so govorili, da je zgodovina učiteljica življenja in jo zato moramo prenašati na mlajše rodove. Z vsakoletno udeležbo na državnem tekmovanju mladih zgodo- Erik Glinšek David Mikek vinarjev in z letošnjim uspehom nam to prav zagotovo uspeva. Prisrčna hvala mladim zgodovinarjem, da ste zastopali Šolski center Velenje, in iskrene čestitke za dosežen uspeh. a Petra Mastnak, Cvetka Bovha, mentorici Zdrava prehrana in črevesje Na povabilo Turističnega društva Šmartno ob Paki in v sodelovanju s Slovenskim društvom za celiakijo, Podružnico Celje, se je Sekcija celjsko-koroške regije, Društva za kronično vnetno črevesno bolezen pridružila pripravi brezglutenske delavnice v Mladinskem centru Šmartno ob Paki. S predstavitvijo programa SVIT je na delavnici sodeloval tudi Zdravstveni dom Velenje. Naša glavna tema, o kateri cem delavnice predstavili kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), ki jo delimo na Ulcero-zni colitis in Crohnovo bolezen. Pozornost smo namenili tudi novodobni bolezni celiakiji ter pro-gamu SVIT, ki skrbi za ozavešča-nje ljudi in jih spodbuja k pravočasnemu odkrivanju morebitnih sprememb na črevesju. Ugotavljamo, da ljudje še kako potrebujemo strokovno pomoč takrat, ko se pojavi bolezen je ravno to, da združuje, usmerja ali kakorkoli drugače pomaga ljudem, ki so takšne pomoči potrebni oziroma željni. Ljudje velikokrat ob tem spoznajo, da njihova težava še zdaleč ni največja. Zahvalila bi se glavni organizatorki in pobudnici delavnice Boži Polak, sodelujoči Nataši Forstner Holešek, predstavnicama ZD Velenje ter vsem udeležencem delavnice in gospodinjam, pa pravzaprav ne govorimo radi, je pa še kako aktualna, je bila zdrava (brezglutenska) prehrana in zdravo črevesje. To je tema, ki se dandanes slej ko prej dotakne vsakogar, kajti veliko bolezni je povezanih prav s pravilnim delovanjem našega črevesja. O tem je že veliko napisanega in znanega, pa vendar se v vsakodnevni praksi kaže potreba, da se o tem govori in napiše še kaj več. Iz lastnih izkušenj in osebnih izpovedi smo udeležen- in nam zdravnik napiše diagnozo, ki nam je popolna neznanka. Ljudje se velikokrat v teh situacijah zatečejo po pomoč k društvom. S svojim poslanstvom pa društva preko svojih članov, ki imajo podobne izkušnje z enako boleznijo, bolnika spodbujajo, mu svetujejo ter mu psihično stojijo ob strani tudi s tem, da ga s srečanji in različnimi dejavnostmi fizično in umsko zaposlijo in mu pokažejo, da v svoji bolezni ni sam. Namen društva ki so pomagale pri pripravi slastnih brezglutenskih dobrot. Dokazali smo, kako potrebno in nujno je medsebojno sodelovanje društev in ljudi na splošno. Čeprav smo pričakovali večjo udeležbo na delavnici, smo prepričani, da je trud poplačan, če smo s kakršnim koli nasvetom ali povedano izkušnjo pomagali vsaj eni udeleženki oz. udeležencu. a Mateja Potočnik SOVIČ Franc, s.pIT Florjan 256, 3325 Šoštanj 03 891-17- 00Q041 / 624-151Q franc.sovic@telemach.net NLB Stanovanjski kredit Greste na novo ali v prenovo? Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naših poslovalnicah! Pripravili bodo ponudbo posebej za vas, glede na vaše finančno stanje in pogoje najema kredita. Pomagali vam bodo izbrati najprimernejšo rešitev, da boste v letih odplačevanja kredita lahko bolj brez skrbi. 0NLB V maju vas že pričakujemo na novi tržnici v Šoštanju. Skrbimo za udobje vašega bivanja. Želimo vam sončne prvomajske praznike. Dežurna številka 041 646 721, posredovanje nepremičnin 041 665 223 www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00 Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 28. aprila 2016 Rudar in Domžale prekinila (ne)uspešen niz Domači po štirih zmagah po vrsti doživeli poraz, Gostje po dveh porazih odnesli vse tri točke (2 : 1) iz Velenja - Včeraj Rudar s Krškim Za nogometaši Rudarja je bila imenitna serija zmag. Kar štirih. Z njimi so se prebili na šesto mesto in si praktično že zagotovili obstanek v ligi, ne pa še tudi teoretično. Zato bo še kakšna tekma za obstanek v ligi kvalifikacijska. Imeniten niz so v soboto po štirih porazih (dveh prvenstvenih, dveh lokalnih) prekinili nogometaši Domžal v zelo zanimivi tekmi, v kateri pa so bili gostje nekoliko srečnejši in spretnejši. Kljub porazu so rudarji zadržali šesto mesto z enakim števi- cev. Zaradi kartonov so manjkali Leon Črnčič, Nikola Tolimir in Mate Eterovic, ki je končno začel zadevati in je trenutno s sedmimi goli najboljši Rudarjev strelec. Odslužil je kazen kartonov, a tudi če jih ne bi imel, ne bi mogel pomagati soigralcem. V Velenje je prišel kot posojeni igralec Domžal in dogovor med kluboma je, da na medsebojnih tekmah ne sme igrati. V moštvu tudi ni bilo poškodovanega kapetana Ivana Kne-zovica. Seznam manjkajočih pri go- lom točk kot peti Zavrč, Domžalča-ni pa so se utrdili na drugem mestu. Rudarji so tekmo 31. kroga v gosteh s Krškim odigrali že včerajšnjo sredo; to je bil derbi moštev s sredine lestvice, saj sta tekmeca imela enako število točk. Kako se je tekma razpletla, žal v današnji številki ne morete izvedeti, ker je bila številka v času tekme že natiskana. Če se ni končala z delitvijo točk, potem eden od njiju nekoliko lažje diha oziroma se je še za korak približal tudi teoretičnemu obstanku v ligi. Trenerja Jernej Javornik in Luka El-sner nista imela na voljo vseh igral- stih pa je bil še daljši kot pri domačih. Domžalčani so bili v prvem polčasu nevarnejši. Že v 8. minuti so bili blizu vodstva, a je na srečo domačega vratarja Mateja Radanajn njegovih soigralcev gostujoči igralec Lucas Mario Horvat zadel le prečko. Nekaj pred koncem prvega polčasa pa so se gostje veselili vodilnega zadetka. Domači obrambni igralci so nespretno posredovali, tako rekoč podarili žogo mlademu gostujočemu igralcu sredine Janu Repasu, ki jo je z bližine bele točke poslal v mrežo in dosegel svoj prvi prvoligaški gol. Po prejetem golu so domači zaigrali veliko bolje, na vse ali nič, gostje pa so svoje priložnosti iskali v nasprotnih napadih. Požrtvovalna igra domačih je bila nagrajena dobrih dvajset minut pred koncem, ko je predvsem po napaki vratarja Axela Maravala, Mario Babic z udarcem z glavo izenačil. Izenačujoči gol je rudarjem dal dodatna krila. Želeli so nadaljevati zmagoviti niz, nove tri točke, napadali, a pri tem puščali preveč praznega prostora gostom pred svojimi vrati oziroma na svoji polovici igrišča. V enem od hitrih napadov gostov v 89. minuti po desni strani in podaji pred drugo vratnico je Sa-mirju Masimovu s približno osmih metrov s sijajno obrambo preprečil zadetek vratar Radan. Toda odbita žoga je priletela na nogo Antoniju Manceju, ki jo je z nekaj metrov poslal v mrežo za zmago gostov z 2 : 1. Jernej Javornik, domači trener: »Danes smo odigrali dobro tekmo. Zaslužili smo si točke, če ne že zmago. Fantje so želeli zmagati, imeli priložnosti. Toda niso imeli sreče, mi pa smo dobili dva prelahka zadetka. Čestitam gostom za zmago. Če bomo tako igrali, ne bo problema.« Luka Elsner, trener gostov: ,'To so ključne točke. Niti ne toliko za ohranitev tretjega mesta kot za to, da pokažemo, da nismo mrtvi. Tudi v krizni situaciji, ki traja že nekaj časa, in brez mnogih igralcev, ki jih ni bilo zaradi različnih razlogov, se da nekaj narediti proti ekipi, ki je v naletu in je nanizala nekaj zaporednih zmag. Ta zmaga je za našo ekipo v tem trenutku prišla kot naročena. V določenem delu tekme smo bili bistveno nevarnejši in bi si lahko zmago zagotovili že veliko pred koncem. Po prekinitvi smo nesrečno prejeli gol. Pomembno je le to, da so fantje odgovorili s pravim karakterjem in zmagali." a S. Vovk Rokometaši Gorenja začeli s Koprom V prvi rokometni ligi za moške so prejšnji teden sklenili tekme rednega dela prvenstva - Včeraj (v sredo) že prvi krog končnice Najboljših šest moštev - Celje, Gorenje, Maribor, Koper, Ribnica in Loka - čaka še deset tekem po sistemu vsak z vsakim, za preostalih osem moštev pa se je sezona končala, Slovan in Sevnica bosta v novi sezoni igrala spet v 1. B ligi. Velenjski rokometaši so se v re- dnja tekma zelo pomembna. Z morebitno zmago bi se namreč uvrstili v končnico. Začeli so obetavno, na samem začetku povedli z 1 : 0, nato pa so gostje hitro razblinili njihove upe in želje na morebitno presenečenje. Njihova največja prednost je znašala osem golov, na koncu pa so Po zadnji tekmi je velenjski trener Marko Šibila z zadovoljstvom ugotovil: ''Zelo smo zadovoljni. Redni del smo končali tako rekoč brez praske. Zmagali smo na vseh tekmah, na katerih smo morali, vključno z današnjo. Čestitam fantom obeh ekip, ki so prikazali lepo igro, polno atrak- Z zadnje domače tekme rednega dela z Ribnico dnem delu od svojih gledalcev poslovili že v sredo, ko so gostili Ribnico in jo premagali s 33 : 29. Zmaga samo s štirimi goli razlike ni bila stvaren kazalec dogajanja na parketu. Vseskozi so bili boljši, pa čeprav niso igrali s polno pomočjo. Domači trener Marko Šibila je dal priložnost za igro vsem igralcem, enako gostujoči Robert Beguš. V sobotnem 26. krogu pa so gostovali v Novem mestu in proti domači Krki slavili z 31 : 26 ter končali končnico na drugem mestu - za Celjani, ki so zaradi boljše razlike v golih sklepni del prvenstva začeli s prvega. Za Novomeščane je bila za- se zadovoljili z zmago s petimi goli razlike in domači so se morali sprijazniti, da bo s sedmim mestom tudi zanje konec te sezone. Tako aktualni prvaki Celjani kot podprvaki Velenjčani so v rednem delu izgubili po enkrat. Velenjčani kot gostje v 6. krogu prav z večnimi tekmeci Celjani (24 : 28), aktualni prvaki pa so pokleknili v 18. krogu v gosteh z Jeruzalemom Ormožem (28 : 36). tivnih potez. Pred nami je končnica. Tisto, kar nas v tem trenutku najbolj zanima, je, da v tem obdobju poskušamo pokazati morda še za spoznanje več, torej igralce pripraviti, da bodo na naslednjih tekmah stoodstotni vseh šestdeset minut. Končnica bo zelo težka z gostim ritmom tekem, upam, da ne bo poškodb in da bomo do konca odigrali lepo prvenstvo. a S. Vovk 1. krog, včeraj, 27. aprila: Ribnica - Celje, Maribor - Loka, Velenje - Koper; 2. krog, 30. aprila: Celje - Koper, Loka - Gorenje, Ribnica - Maribor; 3. krog, 4. maja: Maribor - Celje, Velenje - Ribnica, Koper - Loka; TAKO so igrali Bo Šoštanj še v vodstvu? Boj za vodilno mesto Medobčinske nogometne lige Golgeter je zelo hud. Rogaška je bila v tem krogu prosta, tako da so se Šoštanjčani s tekmo več in dvema točkama prednosti povzpeli na vrh lestvice, potem ko so v Šoštanju premagali Fosilum Šentjur s 3 : 1. Neugodna ekipa Šentjurja se je dobro upirala favoriziranim Šošta-njčanom. Gostje so celo prvi zadeli in v 31. minuti povedli z 1 : 0. Vodstva pa se niso veselili dolgo, saj je že dve minuti kasneje za izenačenje zadel Agic. V drugem delu so bili Šoštanjčani boljši nasprotnik in najprej preko Tursunovica v 55. minuti povedli z 2 : 1, končni izid srečanja pa je v 68. minuti postavil Agic, ki se je z novima dvema zadetkoma povzpel na drugo mesto lestvice strelcev. Skupno jih je v letošnjem prvenstvu dosegel 10. Med prvomajskimi prazniki se bodo igralci MNL Golgeter odpočili, v naslednjem krogu so Šoštanjčani prosti, nato jih čakajo še štiri težke tekme, med drugim z 2., 3. in 4. ekipo prvenstva. Šoštanj je tako s tekmo več pred drugo Rogaško po 13. krogu ohranil vodilni položaj. Že po naslednjem krogu je lahko slika drugačna. Moštvo iz Rogaške Slatine se bo gotovo želelo potruditi, da bi se vrnilo na vrh, torej tja, kjer je bilo še pred dvema tednoma. Gostovalo bo sicer na vročem terenu pri tretjih Zrečah, ki so trenutno prav tako s tekmo manj na tretjem mestu. Za prvim zaostajajo za štiri točke, za drugim pa za dve. Mozirje bo gostovalo v Vojniku in verjetno je že vpisalo nove tri točke, ki bi ga ohranile na petem mestu. Imajo toliko točk (13) kot sedmi Šentjur, ki bo v 'sosedskem' derbiju gostil Štore. Gotovo pa ne pozabljajo, da bo tudi v 14. krogu žoga okrogla. Domači bodo igrali po načelu 'nimamo česa izgubiti'. Zato jih Zgornjesa-vinjčani ne bodo smeli podcenjevati, pa čeprav so v prvi tekmi doma zmagali kar s 6 : 0. Lažje delo kot v tem krogu, ko je na osrednji tekmi z 2 : 1 premagal Zreče, bi moral imeti v naslednjem tudi Žalec. Gostoval bo pri sedmem Kozjem. a tr, vos Prva liga Telekom Slovenije, 31. krog Rudar - Domžale 1:2 (0:1) Strelci: 0:1 Repas (41.), 1:1 S. Babic (76.), 1:2 Mance (89.). Rudar: Radan, Bolha, Džinic, Kašnik, Jahic (od 69. Kocic), S. Babic, Pišek, Trifkovic (od 62. Pra-šnikar), Krcic (od 79. Grgic), M. Babic, Lotrič. Trener: JernejJavornik. Drugi rezultati: Olimpija - Krško 0:1 (0:0), Gorica - Celje 1:2 (1:1krka - Zavrč 2:0 (0:0), Maribor - Luka Koper 2:2 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 62 (65:21), 2. Maribor 61 (69:29), 3. Domžale 49 (43:27), 4. Gorica 45 (42:43), 5. Zavrč 37 (30:37), 6. Rudar 37 (30:45), 7. Krško 37 (22:44), 8. Celje 35 (26:43), 9. Koper 31 (33:49), 10. Krka 29 (25:47). 32. krog, včeraj: (27. 4. - vnaprej odigrana tekma): Krško Rudar. 3. SNL - sever, 20. krog Fužinar Noži Ravne - Šmartno 1028 2:1 (2:0) Strelci: 1:0 Mitja Petrej (9.), 2:0 Matevž Verhov- nik (22.), 2:1 Tomaž Veler (58.). Drugi rezultati: Podvinci Betonarna Kuhar - Šampion 2:5 (1:3), Dravinja - Maribor B 3:3 (3:0), Brežice 1919 - S. Rojko Dobrovce 3:0 (1:0) , Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius 1:1 (0:0), Radlje - AjDAS Lenart 0:2 (0:1), Videm - Koroška Dravograd 1:0 (0:0). Šmartno: Pusovnik, Zabukovnik, Mrevelje, Ir-man, Gačnik, Trop, Hrastnik, Kolenc, Veler, Matevž Lenošek (od 56. Meh), Dajčer. Trener: Drago Kostanjšek. Vrstni red: 1. Maribor B 48 (77:19), 2. Brežice 48 (50:13), 3. Šampion 39 (56:29), 4. Šmarje 39 (51:32), 5. Videm 36 (40:37), 6. M. Claudius 33 (33:29), 7. Fužinar 30 (34:42), 8. Dravograd 25 (30:32), 9. Lenart 22 (29:47), 10. Dobrovce 20 (35:48), 11. Dravinja 18 (26:42), 12. Radlje 17(18:42), 13. Šmartno 14 (22:47), 14. Podvinci 9 (15:57). Golgeter MNZ Celje, 13. krog Šoštanj - Fosilum Šentjur 3:1 (1:1) Strelci: 0:1 Tuhtar (31'), 1:1 Agic (33'), 2:1 Tursu- novic (55'), 3:1 Agic (68') Šoštanj: Music, Pirnat, Vozelj (od 71' Kavšak), Tursunovic, Gegic, Šabanovič (od 15' Begič), Ca- futa, Špacapan, Agic, Šmon, Celcer (od 85' Miše- tič). Trener: Ervin Polovšak. Vrstni red: 1. Šoštanj 12 tekem 28 točk (36:15), 2. Rogaška 11 - 26 (40:2), 3. Zreče 11 - 24 (26:5), 4. Žalec 11 - 21 (21:11), 5. Mozirje 12 13(18:20), 6. Šentjur 12 - 13 (13:26), 7. Kozje 11 - 10 (10:29), 8. Štore 12 - 9 (19:33), 9. Vojnik 12 - 4 (7:49). 13. krog, 23. 4., ob 16.30: Šoštanj - Šentjur, Mozirje - Kozje, Žalec - Zreče, Štore - Vojnik; prosta bo Rogaška. 14. krog (7. maja): Kozje - Žalec, Zreče - Rogaška, Šentjur - Štore, Vojnik - Mozirje, Šoštanj prost. SŽNL, 16. krog ŽNK Rudar Škale - ŽNK Olimpija 1:2 (1:2) Strelke: Neža Bezjak (4., 19.), Larissa Šoron-da (5.) Rudar Š.: Zilic, Lukek, Golob (od 81. Jankovic), Bric, Berdnik, Duronjič, Sevšek, Jevtic, Šoronda, Malinic, Prašnikar; trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Velesovo - Moje-lece.si Radomlje 1:0 (1:0) Maribor - Teleing P. Beltinci 0:6 (0:2), Ajdovščina - Krim ..., proste: Ankaran Hrvatini. Vrstni red: 1. Pomurje 15 - 45 (126:6), 2. Olim- pija 15 - 35 (57:26), 3. Rudar Š. 15 - 31 (71:14), 4. Radomlje 15 - 26 (43:20), 5. Ankaran H. 15 - 22 (36:36), Velesovo 15 - 20 (33:41), 7. Maribor 15 -17 (18:32), 8. Krim 15 - 7 (11:54), 9. Ajdovščina 15 - 5 (14:116), 10. Krka (prenehala tekmovati). 17. krog, 2. 5., ob 17.00: Ankaran H. - Rudar Š. 1. NLB Leasing liga, 25. krog, Gorenje Velenje - Riko Ribnica 33:29 (21:14). Gorenje: B. Buric (12 obramb), Zaponšek (1 obramba), Cehte 1, Medved 10, S. Buric 2, Szyba 3, Skube 6, Golčar, Šoštarič 5, Kleč, Gams 3, Rata-jec 1, M. Nosan 1. Sedemmetrovke: RK Gorenje 2 (4) ; RD Riko Ribnica 2 (2); izključitve: Gorenje 12 minut, Ribnica 10 . 26. krog, 1. NLB Leasing liga Krka Novo mesto - Gorenje Velenje 26:31 (11:18) Gorenje: B. Buric, Zaponšek; Cehte 3, Medved 2, S. Burič 2, Ovniček, Tajnik, Szyba 3, Skube 5, Golčar 2, Šoštarič 7, Kleč 4, Mazej, Ratajec 2, Nosan 1; trener: Marko Šibila. Sedemmetrovke: Krka 1 (1), Gorenje 2 (1); izključitve: Krka 6 minut, Gorenje 6. Drugi rezu ltati: Slovan - Maribor Branik 23:29 (14:13), Riko Ribnica - Istrabenz plini Izola 32:26 (16:7), Slovenj Gradec - Trimo Trebnje 23:32 (14:14), Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško 28:33 (15:16), Jeruzalem Ormož - Dobova 31:31 (17:18), Urbanscape Loka - Sevnica 39:18 (19:10); petek, 29. aprila, zaostala tekma 25. kroga: Istrabenz Plini Izola - Jeruzalem Ormož. Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 26 tekem -49 točk, 2. Gorenje Velenje 26 - 49 3. Maribor Branik 26 - 37, 4. Riko Ribnica 26 - 31, 5. Koper 2013 26 - 31, 6. Urbanscape Loka 26 - 30, 7. Krka 26 - 29, 8. Jeruzalem Ormož 25 -25, 9. Trimo Trebnje 26 - 24, 10. Dobova 26 - 17, 11. Istrabenz Plini Izola 25 - 15,. Slovenj Gradec 2011 26 - 12, 13. Slovan 26 - 8 (-1), 14. Sevnica 26 - 4. 1. A rokometna liga za ženske, ženske, 21. krog Zagorje : Dp-Logik Branik 38:28 (19:11), Krim Mercator - Zelene Doline Žalec 42:26 (20:9), Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina - Velenje 21:20 (14:11), Žurd Koper - Celje Celjske mesnine 30:29 (16:13), Mlinotest Ajdovščina - Ljubljana 31:19 (14:9); Sreda, 4. Maja, Brežice : Krka. Vrstni red: 1. Zagorje 21 tekem 40 točk, 2. Krim 20 - 38, 3. Ajdovščina 21 - 30, 4. Celje 20 - 27, 5. Krka 20 -25, 6. Koper 21 - 22, 7. Ljubljana 21 -21, 8. Žalec 20 - 17, 9. Velenje 20 - 9, 10. Branik 21 -8, 11. Jadran 21 -6, 12. Brežice 20 -3 Zaostala tekma 20. kroga: Celje celjske mesnine - Velenje 27:22 (15:11). Liga Nova KBM za obstanek, 8. krog Elektra - Lastovka 64:93 (44:64, 27:49, 16:23) Elektra Šoštanj: Omladič 8 (4-4), Praunseis 5, Žnidar Petelinšek 4, T. Kosi 2, Bukovič 2 (0-2), Bu-rica 29 (7-10), Hasic' 7, Purnat 5 (3-4), Jurko 2 9. krog Šenčur Gorenjska gradbena družba - Elektra Šoštanj 105 : 60 (84 : 40, 49 : 24, 28 : 17) Elektra Šoštanj: Omladič 6, Praunseis, Žnidar Petelinšek 6, T. Kosi 2 (2-4), Bukovič 7, Burica 20 (3-4) Hasic 10 (2-4) Stropnik 2, Purnat 5, Jurko 2 Vrstni red: 1. LTH Castings 33, 2. Šenčur Gorenjska gradbena družba 31, 3. Lastovka 30, 4. Portorož 29, 5. Hopsi Polzela 27, 6. Elektra Šoštanj 20 Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 17 14. aprila 2016 «»SÜAS ŠPORT 17 Rudarkam se oddaljuje drugo mesto Derbi z Olimpijo v nemogočih vremenskih razmerah - Do konca rednega dela še krog, nato še štirje v končnici Osrednja tekma nedeljskega 16. prvenstvenega kroga v ženski nogometni ligi je bila v Velenju, kjer so ,ru-darke' gostile igralke Olimpije. Ljubljančanke so ob jezero prišle kot druga ekipa in dvoboj je odločal, ali bodo prednost pred tretjimi gostiteljicami povečale na štiri točke ali pa se bo zgodilo nasprotno. Z zmago bi si velenjsko-škalska zasedba spet vrnila drugo mesto, na katerem je bila dalj časa. Zgodilo se je prvo. Doživele so še drugi poraz zaporedoma, igralke Olimpije so zmagale z 2 : 1. Aktualne prvakinje Pomur-ke so v Mariboru zmagale s 6 : 0 in ohranile prednost desetih točk pred Olimpijo, prednost pred rudarka-mi pa znaša sedaj že štirinajst točk. Rudarke so zadnjih nekaj tekem igrale opoldne (začetek ob 11. uri) v precejšnji vročini, kar jim, enako tudi nasprotnicam, ni odgovarjalo. Močna pripeka jih je proti koncu zelo izčrpala. V nedeljo pa jim je bilo kar žal, da je bil začetek tekme šele ob 17. uri. Vreme je bilo pravo zimsko: zelo mrzlo, pet, šest stopinj, deževno in zelo vetrovno. Nekateri gledalci so zato tekmo spremljali kar iz svojih avtomobilov. Začetek dvoboja je bil silovit, redko viden na igriščih, na ženskih zelenicah pa sploh. Gostje so z Nežo Bizjak povedle že v 4. minuti. To je bila hitra akcija po desni strani, nato podaja pred vrata, proti drugi vratni-ci, kjer je bila ,pozabljena, ta njihova odlična igralka in domača vratarka Jadranka Zilič je bila nemočna. Tako hitro, kot so domača dekleta gol dobila, so ga tudi dala - že v naslednji minuti. Takoj ko so krenila s sredine igrišča, so izenačile po akciji, ki je bila podobna akciji gostij. Izenačenja pa se je najbolj veselila Larissa Šoronda, ki je premagala Olimpijino vratarko Lucijo Grad. Treba je bilo začeti znova. Oboje so nadaljevale v enakem ali na trenutke še živahnejšem ritmu. Navduševale z akcijami, manjkali so le zadetki. Priložnosti je bilo na vsaki strani precej. Gostje so naslednjo izkoristile že v 19. minuti, stveno je bilo, da zadeneš. Res nepričakovano hitro smo povedli. Če hitro zadeneš, je v nadaljevanju veliko lažje. Pohvaliti moram igralke ene in druge ekipe, saj smo videli zelo dobro tekmo z veliko dinamike, pa čeprav so bili za igro zelo težki pogoji. Imamo odličen napad, tri hitre igralke, in temu je bila podrejena naša taktika. Danes se je izšlo.« znova je zadela Bizjakova. V nadaljevanju so imele domače igralke premoč, gostje pa so bile zelo nevarne v hitrih nasprotnih napadih, a se rezultat do konca ni spremenil. In domače igralke so se skupaj s svojim trenerjem Dušanom Uršnikom in prav tako premrzlimi gledalci morale sprijazniti s četrtim porazom. Do konca sezone je še pet krogov (eden v rednem delu, štirje v končnici). Torej dovolj, da rudarke ponovijo lanski uspeh - osvojitev drugega mesta. Prvo pa je najbrž že oddano Pomurkam. Milan Petrovič, trener Olimpije: »Bi- Elektra se je poslovila od prve lige Na tekmi z Lastovko dostojno slovo od domačih gledalcev za to sezono Gostje so sicer slavili s 93 : 64, vendar so mladi šoštanjski košarkarji prikazali solidno igro. Gostje so bili zelo strelsko razpoloženi, sicer bi bila razlika ob koncu lahko tudi nekoliko nižja. V Šenčurju so gostitelji slavili s 105 : 60. Na obeh tekmah je bil najučinkovitejši igralec Elektre Duri-ca, ki je proti Lastovki dosegel 29, v Šenčurju pa 20 točk. Eden najstarejših slovenskih košarkarskih klubov Elektra iz Šoštanja, ki je bila ustanovljena leta 1948 (celo dve leti pred ustanovitvijo Košarkarske zveze Slovenije) se poslavlja iz prve lige in bo v prihodnji sezoni zaigrala v drugoligaški konkurenci. Kljub težavam pa je pohvale vredno, da je članska ekipa, sestavljena iz kadetov in mladincev, ki so morali na vikend odigrati tudi po tri tekme, pogumno zdržala in odigrala prvenstvo do konca. Novemu vodstvu s predsednikom Stanetom Breznikom je kljub velikim težavam uspelo ohraniti obstoj kluba s skoraj 70 letno tradicijo, čeprav delo še ni končano. V prvenstvu so Šoštanjčani bili neenakovreden boj za ostalimi prvoligaši, ki so se zelo okrepili za to prvenstvo. Kljub temu so mladi Šoštanjčani na nekaj tekmah prikazali zgledne predstave, za podvig pa je bilo seveda to premalo, zato tudi ne čudi le ena zmaga v prvenstvu; dosegli so jo na Polzeli proti Hopsom. Prav na gostovanju s Hopsi v torek so Šoštanjčani odigrali še svojo zadnjo tekmo med prvoligaši. Glavni cilj in usmeritev uprave je bil izpolnjen: doma vzgojeni igralci, čeprav še zelo mladi, so dobili pravo priložnost in si z veliko minutaže izkušnje za napredek in razvoj. Večina teh mladeničev je dobro izkoristila tako priložnost. Že od nekdaj se v Šoštanju dobro dela z mladimi, kar je nedvomno dobra naložba za prihodnost. Poleg kadetskega in mladinskega reprezentanta Stropnika in Omladiča se je letos zelo izkazal 19-letni Jan Kosi, ki je postal prava vaba številnim prvoligaškim klubom, tako da bo v prihodnji sezoni verjetno zaigral drugje. a tr Dušan Uršnik, trener Rudarja Škal: »Tekmo smo začeli preveč brezskrbno, zaspano in zelo hitro prejeli gol. Na srečo smo ga hitro tudi dali, a spet so igralke zaspale. Kljub nepričakovanemu porazu moram reči, da je bila tekma zelo lepa za oči. Verjamem, da so gledalci kljub mrazu uživali v igri obojih. Da iz toliko stoodstotnih priložnosti ne daš vsaj še enega gola, je skorajda neverjetno in konča se, kot se je. Na naslednje tekme se bomo še bolj pripravili, na koncu želimo biti drugi.« a S. Vovk Balinanje Začetek štajerske lige upokojencev Velenje 22. aprila - Že prvi krog je prinesel presenečenje v Velenju, kjer je nepričakovano domačin Premogovnik moral priznati premoč gostom iz Slovenskih Konjic z rezultatom 2 - 6. Še isti dan so tudi Kavče morale na domačem terenu priznati premoč gostom iz Gorice pri Slivnici z rezultatom 2 - 6. Ostali dve srečanji med Polzelo in Gorenjem ter Šentjurjem proti Topolšici pa sta se končali po pričakovanju. Prvo 8 - 0 za Polzelo in drugo 5 - 3 za Šentjur. Trenutni vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela. 2. Gorica pri Slivnici, 3. Slovenske Konjice, 4. Šentjur (vsi po 2 točki), 5. Topolšica, 6. Kavče, 7. Premogovnik in 8. Gorenje (vsi brez točk). Tudi v drugi ligi so domačini na Dobrni pripravili manjše presenečenje, saj so premagali favorizirane goste iz Velenja z rezultatom kar 7 - 1. Ostali dve srečanji sta bili več ali manj pričakovani, saj so na Gorici domačini prepričljivo ugnali Vrb-no iz Vrbice 8 - 0. V Topolšici pa je bilo zelo tesno med domačinom Šmartnom ob Paki ter gosti iz Vinske Gore, kjer so se veselili gosti nad rezultatom 3 - 5. Trenutni vrstni red po prvem krogu je naslednji: 1. Gorica, 2. Dobrna, 3. Vinska Gora (vsi po 2 točki), 4. Šmartno ob Paki, 5. Velenje, 6. Vrbno (vsi brez točk). a T.F. Brežičani izkoristili spodrsljaj(?) Maribora B Nogometaši Šmartna 1928 kljub boljši igri na gostovanju na Ravnah na Koroškem pri Fužinarju niso uspeli, ta jih je premagal z 2 : 1. Domači so po dobrih dvajsetih minutah vodili že z 2 0. V nadaljevanju so bili gostje boljši, a več kot znižanja rezultata niso zmogli. V 58. minuti je za 1 : 2 zadel Tomaž Veler. Šmarčani so po novem porazu ostali na trinajstem, predzadnjem, mestu. Na roko pa sta jim šla rezultata v Radljah in Podvincih. Radelj- čani so doma izgubili z Lenartom z 0 : 2, moštvo s Ptujskega polja pa prav tako na svojem igrišču s celjskim Šampionom z 2 : 5. Moštvo iz paškega kota ima pred zadnjimi Podvinci pet točk prednosti, za dvanajstimi Radljami zaostajajo za tri točke, za enajsto Dravinjo pa štiri; torej za točko več kot v predprej-šnjem krogu. Konjičani so namreč gostili vodilni Maribor B in pripravili precejšnje presenečenje. Iztržili so pomembno točko. Bilo je 3 : 3. Gostje so bili na robu poraza, saj so domači približno deset minut pred koncem imeli z rezultatom 3 : 1 vse tri točke v žepu, a so si gostje točko zagotovili v tretji minuti sodnikovega dodatka. Njihov spodrsljaj pa so z zmago nad Dobrovcami izkoristili Brežičani in se z njimi po točkah izenačili na vrhu prvenstvene lestvice. V naslednjem, 21. krogu (27. 4. ob 17.00), bodo Šmarčani v zanje zelo pomembni tekmi gostili Dravinjo. a vos Plavalci zelo uspešni v Banjaluki V soboto, 23., in nedeljo, 24. aprila, so se najboljši velenjski plavalci v Banjaluki udeležili močnega mednarodnega tekmovanja. Na njem je nastopilo 480 plavalcev in plavalk iz 53 klubov iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Nemčije, Srbije, Turčije in Slovenije. Za najboljše slovenske plavalce, ki so se neposredno pred tekmovanjem vrnili s priprav v Južnoafriški republiki, je bila to generalka pred majskim evropskim prvenstvom v Londonu. Plavalci Plavalnega kluba Velenje (13) so tekmovali zelo dobro in v absolutni, mladinski in kadetski kategoriji osvojili 2 prvi, 3 druga in 7 tretjih mest. V absolutni kategoriji sta se izkazali Nastja Govej- šek in Nuša Erjavec. Nastja je z zelo dobrim rezultatom osvojila prvo mesto na 50 m delfin, drugo mesto na 100 m delfin in tretji mesti na 100 m ter 200 m prosto. Nuša Erjavec je na 50 m prsno osvojila tretje mesto in z doseženim rezultatom 32,60 odplavala normo za status članske repre-zentantke. Njen odplavani rezultat je bil le za 22 stotink slabši od norme za nastop na bližnjem evropskem prvenstvu. V absolutni finale so se uvrstili še Aida Jusič, Miha Sušec, Jaša Gradišek, Tine Praprotnik in Luka Geršak. V kadetski kategoriji je Aida Jusič osvojila prvo mesto na 50 m hrbtno in drugo mesto na 100 m hrbtno. Jaša Gradišek je bil drugi na 1.500 m prosto in tretji na 800 m prosto. Tretji mesti sta osvojila Miha Sušec na 100 m hrbtno in Tine Pra-protnik na 50 m prsno. V kadetski finale so se uvrstili še Nina Jakop, Tamara Logar, Matija Pohorec in Dani Matanovič. Med mladinci je Luka Geršak osvojil tretje mesto na 100 m hrbtno. Prav tako je tretje mesto med dečki na 400 m prosto osvojil Dani Matanovič. Plavalci so se izkazali tudi z doseženimi rezultati. Odplavali so en absolutni (Nastja Govejšek na 200 m prosto 2:02,25) in dva kadetska klubska rekorda (Aida Jusič na 50 m hrbtno 31,55 in Jaša Gradišek na 800 m prosto 9:09,92). a Marko Primožič Taborniki Prihaja velika avantura Taborniki rodu Jezerski zmaj iz Velenja bodo letos pripravili že trinajsto Slovensko avanturo - Adventure race Slovenia. To je športna prireditev, ki vsako leto privabi v Slovenijo številne vrhunsko pripravljene športnike, ki jim ogromne razdalje, žulji ter psihič- ni in fizični napori predstavljajo prav poseben izziv. Dogodek ponuja tekmovalcem tudi nepozabno doživetje po neskončnih slovenskih lepotah. Na startu letošnje avanture, ki bo potekala med 17. in 19. junijem, bomo lahko videli ekipe iz sedmih različnih držav: Slovenije, Hrvaške, Češke, Poljske, Italije, Nemčije in Francije. Ekipe bodo razdeljene v dve kategoriji: prva je Raziskovalec (mešane štiričlanske ekipe). Te čaka približno 410 km dolga proga, za katero imajo 50 ur časa, druga pa Popotnik (dvočlanske ekipe). Proga za Popotnike je dolga približno 260 km, ekipe imajo na voljo 30 ur. V obeh kategorijah čaka avanturi-ste treking, kolesarjenje, jamarstvo, veslanje, orientacija z gorskimi kolesi, spuščanje po vrvi, orientacijski tek, plezanje in še letošnja posebnost, ki je za zdaj še skrivnost. a Zoja Lešnik Namizni tenis Srečanje za zeleno mizo Na podružnični osnovni šoli To-polšica je potekalo prijateljsko srečanje v namiznem tenisu med ekipo NTK Spin Šoštanj in NTK Diamant iz Skornega. Srečanja se je udeležilo 30 tekmovalcev, ki so se pomerili v namiznoteniških dvobojih v igranju dvojic. Pridružili so se nam tudi novi člani in članice NTK Spin Šoštanj, ki so se v zadnjem letu odločili za članstvo in igranje namiznega tenisa. Rezultat ni bil zelo pomemben, saj je bil poudarek na pridobivanju izkušenj in druženju, a so se tekmovalci kljub temu zavzeto borili za zelenimi mizami. Tekmovanje smo sklenili z druženjem in enotnim mnenjem, da se prihodnje leto zopet srečamo. a Mirjana Ramšak Pikado Odlični v pikadu Radenci, 7.-10. aprila - Igralci PK Čuk Sančo Velenje so zelo uspešno nastopali na državnem prvenstvu v Radencih. Ekipa čukov je štela 18. igralcev. Dosežki: 1. mesto dvojice: Josic - Javornik, 4. mesto posamezno Mladen Josic, 6. mesto cricet Primož Jelen. Regijski prvaki v ligi a, b in c: 2. mesto A ekipa (Josic, Jelen, Javornik, Grošelj in Bač), 5. me- sto B ekipa (Ograjenšek, Lekš, Komar, Stevanovic in Balažič), 3. mesto C ekipa (Kukavica, Katalinič, Rihtar, Tečo in Jurič). Ekipe so se uvrstile na SP/EU v Po-reču, ki bo junija. Reli Že na uvodni dirki drugi Stubiške Toplice, 23. do 24. aprila - Na letošnji prvi gorski dirki, ki je veljala za državno prvenstvo, je Matej Grudnik pokazal, kaj zmore z no- vim dirkalnikom. Z novim Renaultom Cliom RS je na dirki Stubičke Toplice 2016 osvojil odlično drugo mesto v generalni razvrstitvi slovenskega prvenstva. »Nisem pričakoval tako visoke uvrstitve že na uvodni dirki, saj imajo tekmeci precej močnejše dirkalnike. Clio RS je deloval brez težav, presenetilo pa me je, kako miren je. Pa tu- di sicer, ko pretiravaš, ne ugrizne, kot radi dirkači rečemo v žargonu; pri zdrsu zadka ga zlahka popraviš z volanom, pri podkrmiljenju pa se rešiš zgolj z dodajanjem plina. Očitno smo šli s spremembami geometrije podvozja v pravo smer, saj je lega izvrstna,« je dejal presrečni Grudnik. a Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA «»^AS 28. aprila 2016 Preprodajalcu šest let zapora Marjanu Pintariču višje sodišče zavrnilo pritožbo Velenje, Celje - Celjsko višje sodišče je zavrnilo pritožbo obrambe proti obsodilni sodbi zoper Velenjčana Marijana Pintariča, ki ga je prvostopenjsko sodišče oktobra lani obsodilo na šest let zapora in plačilo stranske denarne kazni 10 tisoč evrov, potem ko je s svojim mer- cedesom iz Nizozemske v Slovenijo od maja do oktobra 2013 pretihotapil skoraj dvanajst kilogramov amfetaminov, je poročal časnik Večer. Ostal bo tudi brez mercedesa. Tožilstvo mu je v zameno za priznanje krivde predlagalo za polovico nižjo zaporno kazen. Marijan Pinterič je bil eden od sedmih članov združbe, aretirane oktobra 2013 zaradi preprodaje drog. Ob njem so bili tudi Rok Miklavžina, Boris Bulič, Jasmin Sadic, Senad Galic, Ale- ksander Matic in Simon Pretnar. Pet jih je krivdo priznalo in s tožilstvom sklenilo sporazum o priznanju krivde, obsojeni so bili na večletne zaporne kazni. Na predobravnavnem naroku je krivdo priznal tudi Rok Mi-klavžina, lastnik bara Rok v Velenju, kjer so preprodajali mamila. Tudi on je bil obsojen na več let zapora. Obdolženi Pinterič, ki krivde edini ni priznal, pa je vseskozi zatrjeval, da je v hudodelsko združbo zašel slučajno. a Nekdanjemu direktorju ZD pogojna kazen Velenje, 22. aprila - Okrajno sodišče Velenje je v petek nekdanjega direktorja Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zupančiča zaradi nevestnega dela v službi, ki je povezano s prevedbo plač zaposlenih v letu 2008, obsodilo na štiri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dve leti. Zupančičeva obramba meni, da je sodba nepravična, in napoveduje pritožbo. Zaradi domnevnih kršitev pri razporejanju delavcev v plačne razrede je Zupančiča ovadil nekdanji vodja reševalne službe v velenjskem zdravstvenem domu Janez Kramar. a Kurjenje odpadkov prepovedano Ministrstvo za okolje in prostor pred prvomajskimi kresovanji opozarja, da kurjenje kresov vpliva na koncentracije onesnaževal v zraku, predvsem delcev PM 10. Za kurjenje predlagajo razumno velikost kresov ter uporabo naravnega in čim bolj suhega lesa. Kurjenje odpadkov, kot so gume, obdelan les in odpadna embalaža, je prepovedano. Pred odhodom: stvari na varno Policija lastnikom stanovanj in stanovanjskih hiš, ki se odpravljajo na dopust, svetuje, da vrednejše predmete shranijo na varno mesto. Vlomilci niso na dopustu, poudarjajo. Ko se odpravljamo od doma, je treba preveriti, ali so vsa vrata in okna dobro zaprta in zaklenjena. Dom naj ne kaže znakov, da ni nikogar doma. Odsvetujejo puščanje vidnih sporočil, da smo kam šli, ali sporočil na telefonskem odzivniku. Zapore ceste na Jakec Velenje, 25. april 2016 - V četrtek, 28. aprila, bo izvajalec začel sanacijo vodovoda Podkraj-Jakec. Zato bo občasno prihajalo do delnih in popolnih zapor ceste na Jakec (odcep sv. Jakob). Tamkajšnjim stanovalcem bodo zagotovili dostop. Izvajalec del je podjetje Nivig, d. o. o., Šoštanj, vrednost del pa znaša 58 tisoč evrov. Zaključek del bo predvidoma konec maja 2016. a Kam je odšla Andreja? Šoštanj, 21. aprila - S celjske Policijske uprave so sporočili, da svojci od četrtka, 21. aprila, pogrešajo 17-le-tno Andejo Štrigl iz Florjana pri Šoštanju. Nazadnje so jo videli v Velenju istega dne okoli 13. ure. Ob odhodu je bila oblečena v Rdečo jakno, črne oprijete hlače in modro majico, obuta pa v modro-črne copate. Policisti prosijo vse, ki so jo morebiti videli, da pokličejo na telefonsko številko 113. Tragična delovna nesreča Mozirje, 20. aprila - V sredo nekaj po 15. uri se je v Robanovem kotu na območju Policijske postaje Mozirje zgodila tragična delovna nesreča. V njej se je smrtno poškodoval 44-letni moški, ki ga je med odklapljanjem traktorskega priključka stisnila hidravlika. Pa je (spet) šla zlatnina Žalec, 20. aprila - V sredo je bilo vlomljeno v stanovanje stanovanjskega bloka na Čopovi ulici. Storilec je ukradel nekaj kosov zlatnine in tablični računalnik. Vlom v optiko Ljubno ob Savinji, 21. aprila - V četrtek se je vlomilec na Ljubnem ob Savinji lotil optike. Odnesel je več kot dvajset sončnih in nekaj korekcijskih očal. Škode je za najmanj 3.000 evrov. Vlomilec na pokopališču Velenje, 23. aprila - V soboto je bilo vlomljeno v vozilo, parkirano na pokopališču Podkraj. Storilec je iz vozila odnesel denarnico z dokumenti in gotovino. Italijan sedma žrtev prometa na Celjskem Vransko, 24. aprila - Ceste na območju Policijske uprave Celje so v nedeljo terjale novo smrtno žrtev, sedmo letos. Nekaj po 13. uri je v prometni nesreči, ki se je zgodila na avtocesti v bližini naselja Kapla v smeri proti Celju, umrl 75-letni Italijan. Voznik, ki je bil v vozilu sam, je trčil v odbojno ograjo, nato pa je vozilo odbilo izven vozišča, kjer je pristalo na strehi. Trčenje na Polzeli Polzela, 24. aprila - V nedeljo sta na cesti v Parižlje na Polzeli trčili osebni vozili. En avto je po trčenju odbilo na dvorišče stanovanjske hiše, kjer je trčil še v parkirano vozilo. Posredovali so gasilci, zavarovali kraj nesreče in nudili prvo pomoč poškodovanim, odklopili akumulatorje na avtomobilih in z vpojnimi sredstvi sanirali razlite motorne tekočine. Iz POLICIJSKE beležke Koliko je stalo posredovanje? Velenje, 21. aprila - V četrtek so se policisti ukvarjali s krajami v Sparu. V Interspa-ru je občanka hotela trgovino oškodovati za celih 1,59 evrov, v Sparu na Kidričevi pa za 1,20 evra. Oškodovano podjetje se za kazenski pregon sicer ni odločilo, ljudje pa se upravičeno sprašujejo, koliko je tako posredovanje policije stalo njih. Spet malo trave Velenje, 22. aprila - V petek so policisti Velenjčanu zasegli rastlino, ki močno spo- minja na prepovedano drogo. Proti kršitelju bodo ukrepali, ko bodo znani izsledki analize. Bivši partner razbijal Velenje, 23. aprila - Bivši partner je v soboto na silo stopil v stanovanje bivše partnerke in začel razbijati ter kričati. Za to bo moral plačati precej zajetno kazen. Sinovo obnašanje ni bilo primerno Topolšica, 23. aprila - V soboto je doma v Topolšici razgrajal sin. Do mame, ki ga ni hotela odpeljati k dekletu, ki živi v drugem kraju, se je neprimerno obnašal. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Prevrnil mizo in stol Šoštanj, 23. aprila - V soboto je gost lokala v Šoštanju med vznemirjanjem gostov prevrnil mizo in stol, potem pa odšel. Policisti so se srečali z njim in mu napisali, kar mu je šlo. Udaril natakarico Velenje, 24. aprila - V nedeljo so policisti posredovali v lokalu na Kardeljevem trgu. Gost je udaril natakarico, račun pa so mu napisali oni. Najmanj dve stanovanji popolnoma uničeni - Zaradi požara je šestdeset stanovalcev noč preživelo v glasbeni šoli -Najverjetneje je bil posredi zažig Milena Krstič - Planine Velenje, 26. aprila - V zgodnjem torkovem jutru je zagorelo v stanovanjskem bloku na Jenkovi 9, med Velenjčani znanim pod imenom Indijanec. Ob sedmih zjutraj je bilo tam še veliko gasilskih vozil, utrujenih gasilcev, ki so zaključevali intervencijo, pripadnikov civilne zaščite, zbirali so se stanovalci in drugi. Vodja intervencije Sebastijan Koper iz Gasilskega društva Velenje je povedal, da so bili gasilci o požaru obveščeni ob enih in 48 minut. Zagorelo je v desetem, najvišjem nadstropju zgradbe. Reševanje in gašenje je bilo (tudi) zaradi višine težko in naporno. V veliko pomoč je bila gasilcem avto-lestev, s katero so, kot je dejal,poleg notranjih napadov opravili napade tudi od zunaj. V intervenciji je sodelovalo okoli 70 gasilcev iz šestih gasilskih društev, ki so na kraj prispeli s Približno ob pol osmih zjutraj je bilo gašenje končano, na prizorišču je ostala le še požarna straža. Sebastjan Koper: »Intervencija je bila zaradi višine težka in naporna.« Bojan Prelovšek: »Nekatere je bilo treba zbuditi, nekateri so bili že pripravljeni.« trinajstimi gasilskimi vozili. To je velik stanovanjski blok z veliko stanovanji in veliko stanovalci. Blizu šestdeset stanovalcev je bilo potrebno evakuirati. »Prostor smo jim uredili v glasbeni šoli, tako so lahko noč preživeli na toplem,« je povedal Bojan Prelovšek iz Civilne zaščite Mestne občine Velenje, ki je bila o požaru obveščena že pred 2. uro zjutraj in tudi takoj ukrepala. »Nekatere je bilo treba zbuditi, nekateri so bili za evakuacijo že pripravljeni. Seveda so bili močno prestrašeni.« Zjutraj so se evakuirani stanovalci že vračali v svoje domove, toliko, da so lahko pogledali v kakšnem stanju so. Civilna zaščita pa je bila tudi pripravljena, če bi bilo potrebno koga namestiti v hostel. Škoda je ogromna, kolikšna bo, se bo pokazalo šele v naslednjih dneh. Uničeni sta dve stanovanji, eno je močno poškodovano, kolikor je za zdaj znanega. »Najverjetneje pa so poškodovana tudi stanovanja niže. Voda naredi svoje.« Ponoči so stanovalci policiste Jenkove 9 obvestili, da njihov sostanovalec najverjetneje ruši stanovanje, glede na to, kako glasen je bil. Kot se je izkazalo, ni šlo za rušenje, ampak za sum storitve kaznivega dejanja zaž-ig. Policisti so ga pridržali. Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo vsako leto 22. aprila, v skoraj 200 državah po svetu zaznamujejo s številnimi praznovanji, prireditvami in prostovoljnimi čistilnimi akcijami. Tudi občina Šoštanj je v soboto, 23. aprila, organizirala čistilno akcijo, v katero smo se vključili tudi v Belih Vodah. Odziv je bil zadovoljiv, saj se je akcije udeležilo več kot 40 krajanov. Oborožili smo se z velikimi vrečami za smeti in se podali vsak na svoj te- ren. Pridružilo se nam je tudi kar nekaj prostovoljcev s traktorji in prikolicami za odvažanje smeti. Zbiranje je bilo težavno, saj so Bele Vode precej veliko in strmo območje. Kljub temu smo očistili celoten teren od gostilne Grebenšek pa vse do Smrekov-ca. Velikokrat se je bilo treba s ceste po strmih bregovih spustiti do potokov in ponovno splezati nazaj, saj je bilo prav tam največ smeti. Po številu odvrženih plastenk, konzerv, cigaretnih škatlic in ostale krame ob glavni cesti sklepamo, da metanje smeti iz avtomobilov nekaterim pomeni svojevrstno sprostitev. Dejstva, da neodgovorneži še vedno smetijo našo naravo, ni mogoče zanikati. Nabrali smo dva nabito polna kontejnerja. Po uspešno končani akciji smo se vsi zadovoljni in tudi že malo lačni okrepili s slastnim vročim golažem. a Društvo Vulkan ■ Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 13 28. aprila 2016 UTRIP S 19 Velenjskim tekvondistom kopica medalj HOROSKOP V Grškem Solunu je med 11. in 18. aprilom 2016 potekalo 31. člansko, 22. mladinsko, 8. veteransko in 6. otroško evropsko prvenstvo v tekvondoju, verzije ITF. Prvenstva se je udeležilo 705 tekmovalcev iz 31 evropskih držav, ki so se pomerili v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi, testu moči in specialni tehniki. Slovenska reprezentanca, ki jo je tokrat sestavljajo 27 tekmovalcev, je pod vodstvom trenerjev Petra Landeker-ja, Ismeta Ičanovica, Muhameda Baltica in Uroša Ruprehta izpolnila cilje in zadovoljna zaključila prvenstvo z devetimi zlatimi, tremi srebrnimi in enajstimi bronastimi medaljami, pokalom za najboljšega veterana in šestim mestom v skupnem seštevku osvojenih odličij. Med člani reprezentance je bilo tudi petnajst tekmovalcev, članov Taekwon--do kluba Skala Velenje, ki so se v Slovenijo vrnili s šestimi zlatimi, dvema srebrnima in sedmimi bronastimi medaljami. Med mladinci sta za slovensko himno ponovno poskrbela Jerneja Jenšterle in Luka Krel, ki sta s prvima mestoma v borbah v kategoriji do 64 kg oziroma +75 kg ubranila lanska naslova evropskih prvakov. Na tretjo stopničko so se povzpeli Nejc Rakuša (forme, črni pas II. dan), moška mladinska eki- pa v formah (Rakuša, Rupreht N., Vogler K., Vukančič, Zabukovnik), Nejc Rakuša (borbe, -51 kg), Dean Vukančič (borbe, -57 kg), Klemen Vogler (borbe, -57 kg) in moška mladinska ekipa v testu moči (Rakuša, Rupreht N., Vogler K., Vukančič, Glinšek). Že drugo leto zapored je evropska prvakinja med članicami postala aktualna svetovna podprvakinja Staša Lipnik (borbe, -69 kg). Evropski članski prvak v borbah do 78 kg je postal tudi Uroš Rupreht. Bronasto medaljo je osvojila še članica Tanja Verboten (forme, črni pas II. dan). Veterani so ponovno poskrbeli, da je v dvorani še nekajkrat zadone-la slovenska himna. Peter Landeker je postal dvakratni evropski prvak v srebrni kategoriji, v borbah do 90 kg in formah črni pas V. dan. Srebrni medalji si je priborila veteranska ekipa v borbah in testu moči (Muhamed Baltic, Ismet Ičanovic in Peter Landeker). Peter Landeker je ob koncu evropskega prvenstva osvojil tudi pokal za najuspešnejšega veterana. a Tanja Verboten Zgodilo se je od 29. 4. do 5. 5. - Na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske skupščine 29. aprila leta 1974 so za predsednika skupščine ponovno izvolili Nestla Žganka, za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez Miklavčič, za sekretarja skupščine pa Hermina Klančnik; predsednik družbenopolitičnega zbora je postal Stane Ra-vljen, namestnik Vinko Mi-klavžina, za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Erno Rahten, za namestnika Metka Vivod, zbor krajevnih skupnosti je vodil Karel Šilih, njegov namestnik pa je postal Henrik Jonko; prvič so delegati volili tudi predsednika izvršnega sveta občine Velenje in na to mesto izvolili Franja Kljuna, ostali člani prvega velenjskega izvršnega sveta pa so postali: podpredsednika Rudi Hudovernik in Lado Zakošek, sekretar Marjan Ma-rinšek in člani Ivan Fece, Ciril Grebenšek, Ivan Gaber, Ivan Kolar, Ferdo Kukovec, Viktor Mazej in Drago Tratnik; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti; - 1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chi-chagu leta 1886, v katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik; prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 UHIVERZUM Univerzum trade d.o.o., Šaleška c. 18, T: 03 587 11 17 GTOtUtc Glad Vrtwvet Nrarfc C/^ i WTf4 l.p. J r\ MJll/HllIH f posebnost: grajske vtcfhie ClHiirpftiw rumiiMii p«. ha. hNuiliE u v porof nI dvonnt Gratiu ViU>»( lu-dl wi|e iililliriiK dražbe iDjild mniMfl IČN * mnidb s Edward Gierek v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) se ta dan praznuje kot praznik delavske solidarnosti; zaradi praznovanj so ponekod delavce odpuščali z dela ali jih celo zapirali, a se je kljub temu že pred 1. svetovno vojno v različnih evropskih državah 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci ta dan prosti; - 1. maja leta 1953 je 10 delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in pričelo izvajati ključavničarska, kovaška in obrtna dela; iz te delavnice se je razvilo danes eno največjih slovenskih podjetij Gorenje Velenje; - 2. maja 1998 so na kongresu Evropske atletske zveze v Varšavi velenjskemu atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organizacijo evropskega prvenstva v krosu, ki so ga uspešno izvedli decembra leta 1999 na progi ob Škalskem jezeru; - 5. maja 1973 je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije Edward Gierek; - 5. in 6. maja leta 1983 je bil v Velenju simpozij jugoslovanskih geologov na temo Geologija Šaleške doline. a Damijan Kljajič Klasična mesnica v Starem Velenju Tel.:JD3_5875_63jD Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje Sveže meso za piknike Meso slovenskega porekla Delovni čas: Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto. ČesCfiGamo eb ptsaanBteu dsOaB Največja izbira izdelkov za hujšanje, izoblikovanje telesa in zdrav ter športen način življenja • Velenje, Mercator center, T: 05 99 75 219 • Celje, Mariborska 120 (Vila Fortuna), T: 08 205 60 18 DELUXE 100% «iti f«*in radio VELENJE 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz T Oven 21. 3. - 20. 4. V letošnjih prazničnih dneh skoraj nič ne bo tako kot ste si želeli. Žal ste zato krivi tudi sami. Trmo in uža ljenost, ki tudi tokrat ne bosta prav močni, boste v nekaj dneh potlačili. Ni kaj, pripravljeni boste na kompromise, čeprav bodo odločitve zelo težke, lahko pa bi jih sprejeli tudi sami. A ker boste želeli mir v hiši, bodo dogovori in iskanje skupne poti iz nastale situacije izjemno dobri za vas. Morda se trenutno še ne zdi tako, a verjemite, da to drži. Že od torka dalje bo veliko bolje; spet boste zelo ustvarjalni in polni pozitivne energije, ki jo boste našli predvsem v sebi. Zdelo se vam bo, da letite visoko nad oblaki, saj se vam bo po težki odločitvi odvalil kamen od srca. Pa čeprav si tega še ne boste priznali. Kot tudi tega, da vas partner še vedno rahlo izigrava, ne. To bo počel tako dolgo, dokler mu boste pustili. Ö Bik 21. 4. - 20. 5. Praznični dnevi bodo mirni, po vašem okusu. Od torka dalje pa vam vsakodnevnih opravil, ki vas dolgočasijo in utrujajo, zagotovo ne bo zmanjkalo. Zato boste pogosto utrujeni in raztreseni. Prenaporni in stresni dnevi vas lahko stanejo tudi vašega zdravja, bližnji pa vam bodo očitali, da si zanje vzamete premalo časa. V mislih imejte, da služba in obveznosti, ki se vam zdijo neodložljive, niso vedno na prvem mestu. Zadnje čase čisto preveč tekmujete sami s seboj. Privoščite si več časa za počitek, četudi le duševni. Pri tem ne smete imeti slabe vesti, ker je nimate za kaj imeti. Domači vas bodo z veseljem razvajali. Če jim boste le pustili. Ob koncu tega tedna boste po dolgem času v dobri družbi. Najbolj pa boste veseli tistih, ki jih redko vidite, a vam vedno razsvetlijo dan. To jim boste tudi pokazali. Začnite se bolj resno ukvarjati s financami. Nimate jih več pod kontrolo. i Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Letošnjih prvomajskih praznikov se ne veselite preveč. Zaradi novih okoliščin v vašem življenju boste verjetno močno žalostni. Mogoče ste se predolgo zavajali in preprosto bežali od resnice. Do sredine maja pa se boste spet napolnili z novo energijo in vse, kar se vam trenutno dogaja, doživljali popolnoma drugače, zato gre le za prehodno stanje. Ugotovili boste, da niste rojeni pod nesrečno zvezdo, saj vam bo vse, kar si boste zadali, prvi teden po praznikih šlo kot po maslu. Tudi tokrat se bo izkazalo, da čas vedno zaceli rane, tudi če se zdijo zelo hude. In da je potrpežljivost lastnost, ki se vedno obrestuje. Kar se ljubezenskega življenja tiče, se bo spet vse vrtelo v pravo smer. Srečni boste, kot že dolgo ne. To se vam bo videlo že na daleč. V nedeljo vas bo partner več kot pozitivno presenetil. S svojim dejanjem vam bo povedal več kot, če bi uporabil tisoč besed. Prav poseben bo tudi ponedeljek. S Rak 22. 6. - 22. 7. Praznične dni boste preživljali mirno in počasi. Imeli boste dovolj časa, da se posvetite tudi razmišljanju o stvareh, ki so vas mučile ves mesec april. Končno lahko računate na to, da se bodo vaše sanje in cilji začeli uresničevati. Ob tem pričakujte tudi velike spremembe v svojem življenju, ki bodo za vas večinoma pozitivne. Računajte, da bodonaslednjitednirazgibanitudi zato, ker boste morali kar nekajkrat zdoma vsaj za nekaj dni. To bo odlična priložnost za spoznavanja novih ljudi in navezovanje novih prijateljstev. Lahko se vam zgodi celo, da se boste popolnoma nepričakovano zaljubili. Na to že nekaj časa čakate, saj čutite, da stojite na mestu. Veliko vprašanje sicer je, če boste imeli pogum za tako veliko spremembo v življenju, ki jo to lahko prinese za seboj. Nikamor se vam ne mudi, saj bo nasprotna stran pripravljena čakati, da se odločite. Partner pa bo dobro vedel, kaj se dogaja z vami. Zato bo doma od prihodnjega tedna dalje nekaj časa precej napeto. <2 Lev 23. 7. - 23. 8. Od danes pa do torka boste živeli mirno in sproščeno. Tako, kot si že nekaj časa želite. V ospredje bodo v teh dneh stopile vaše srčne želje. Pri svojih odločitvah se ne boste ozirali na druge, niti jih ne boste spraševali po nasvetih. A boste v nekaj dneh ugotovili, da morda to ne bo najbolj modro. Včasih je bolje malo razmisliti in se posvetovati z ljudmi, ki jim zaupate. Pa četudi niso čisto nič povezani z zadevo. V sedanjem primeru bo to skoraj nujno, saj bodo nepristranski. Vi pa vidite le svojo resnico. Previdni bodite tudi z denarjem, čas za nepotrebne nakupe ni pravi! Je pa prav, da delate načrte za poletje, saj so ti povezani tudi s financami. Ne bodite žalostni, če si letos še ne boste mogli privoščiti želenih počitnic. Če si boste res želeli, se bo zgodilo. Če ne letos, pa prihodnje leto. Tffp Devica 24. 8. - 23. 9. Ob tem, kar vam bo med prvomajskimi prazniki zakuhal dober prijatelj, se boste počutili izdani. Morda boste ugotovili, da ni iskrenosti in topline na obeh straneh, morda le, da je ni na eni strani. Slednje bo še huje, saj tega nikoli niste bili vajeni. Znani ste po tem, da naravnost poveste, kaj mislite in kaj si želite. Čeprav imate veliko prijateljev, vas bo izguba človeka, ki ste ga doslej imeli za iskrenega prijatelja, precej strla. Najbolje bo, da se ne obremenjujete preveč, saj v življenju pogosto spremenimo smer. Tudi vi jo boste morali. Čeprav ne radi. Le tako boste namreč lahko spet normalno zaživeli. Zdravje bo dobro, le energije še ne boste imeli dovolj za vse, kar vas čaka v maju. Zato izkoristite vsak prosti dan, da okrepite kondicijo. S partnerjem se ne bosta strinjala pri vzgoji otrok. Razumite ga, saj hoče le najboljše. Tehtnica 24. 9. - 23. 10. Tisti, ki vas dobro poznajo, vas ne bodo več prepoznali. Mnenja drugih se vas bodo namreč v tem tednu dotaknila bolj kot sicer, saj ste znani po tem, da se hitro odločite in potem stojite za svojimi odločitvami. Občutljivi boste, brskali boste po skrivnostih vaše družine, okolice in partnerja. Bližnjim boste tudi težko zaupali, kako vidite trenutno situacijo, saj se vam bo zdelo, da ste na dveh različnih bregovih. Sami veste, da se včasih preveč utrujate, zato poskusite sprostiti svoje misli z dolgimi sprehodi ali celodnevnim razvajanjem po svoji meri. Četudi je to le ležanje in branje. Na ljubezenskem področju pa vas čaka lep, optimističen teden. Sploh, če se boste prepustili resničnim čustvom. Ta bodo dobila krila v soboto, ko vas bo partner presenetil z lepim dejanjem. Nedelja bo mirna, a v vas bo vrelo. Umirili se boste šele po sredi, ko se bo življenje vrnilo na ustaljene tirnice. Da, delo vas bo pomirilo. W Škorpijon 24. 10. - 22. 11. Zadnji dnevi v aprilu bodo po vaši meri. Tudi prve dni v maju boste izjemno aktivni tako v vašem zasebnem kot tudi družabnem življenju. Polni boste energije, ki jo boste poskušali po kuriti na vse možne načine. Vse skupaj se bo navezovalo tudi na vašo kariero, saj boste dodatno energijo lahko koristno porabili za dosego ciljev, ki so vam osebno zelo pomembni. Če boste ohranili pokončno držo in samozavest, vam napredovanje ne bo ušlo. Pri tem pa ne smete biti neučakani in nestrpni, saj prihaja poletje, ki ni ravno čas za velike spremembe. Zato se že sedaj zavedajte, da tečete tek na dolge proge in da bodo prvi rezultati sedanjih prizadevanj morda vidni šele jeseni. Tudi ljubezni vam te dni ne bo manjkalo; s partnerjem si bosta vzela čas drug za drugega. To se bo lepo obrestovalo. Dobro voljo boste delili tudi z družino in prijatelji in to bolj pogosto kot nekaj zadnjih tednov. Še posebej lepa bo nedelja. Želeli si boste več takšnih dni v letu. Strelec 23. 11. - 21. 12. Čaka vas umirjen konec tedna. Že na začetku prihodnjega tedna pa boste temeljito premislili o svojih čustvih, dejanjih in odnosih. Ugotovili boste, da še sami ne veste več, kaj sploh hočete. To vas ne sme spraviti v slabo voljo ali obup, ampak vzemite celotno situacijo kot začetek novega poglavja v vašem življenju. Poskusite početi vsaj nekaj novega, saj to od vas zahteva vaša nemirna duša. Če je le mogoče, pojdite nekam, kjer še niste bili. Sploh, ker vse kaže, da bi si boste tudi finančno lahko privoščili več, kot ste sprva načrtovali. Zadnje čase ste bili preveč zapečkarski, zato bo to od vas zahtevalo veliko volje in energije. Prijatelj vam bo med prazniki zaupal nekaj zelo lepega, povezanega z vašo prihodnostjo. Naj vas novica greje še nekaj dni, potem pa lahko prilijete tudi olje na ogenj. Nekdo čaka na to, zato je novica tudi tako hitro prišla do vas. Bodite previdni, da ne izdate preveč. Kozorog 22. 12. - 20. 1. Praznični dnevi ne bodo tako sproščeni kot bi želeli. Ste namreč v prelomnem obdobju, zato tudi med počitkom ne boste mogli izklopiti misli, povezanih z delom in vašo prihodnostjo. Že takoj po praznikih boste bolj jasno videli, kaj si želite. Zato boste odločni kot že dolgo ne. Imeli boste nadzor nad vsakim trenutkom poslovnega in zasebnega dogajanja. A do takrat je še nekaj dni. Ker boste hoteli imeti vse niti v svojih rokah, zna priti do prepirov s partnerjem. Ta bo stvari videl precej drugače kot vi. Dobro bi bilo, če vsaj malo popustite, saj bo sicer vse skupaj iz dneva v dan slabše. Posvetite se kakšnemu opravilu, ki vas bo umirilo. Če bo ustvarjalno, bo v teh dneh vaša kreativnost na višku. Presenetiti znate celo sebe. Čeprav se boste počutili odlično, naj vas to ne zavede. Trudite se, da boste še naprej živeli zdravo. Nekaj navad, ki ste jih osvojili v zadnjem času, je odličnih. Vodnar 21. 1. - 20. 2. Pogosto se pritožujete, da vam čas drsi med prsti, tako hitro živite. V naslednjih dneh pa se vam bo zdelo, da se vse odvija prepočasi in da se zaradi tega poslovne poti vrtijo v napačno smer. Nič čudnega, če boste z delom obremenjeni tudi v dneh, ko boste prosti. Obremenjeni in nemirni boste. Pa ne bi bilo treba, če bi se začeli zavedati, da delo ni vse. Zaradi vašega obnašanja v zadnjem času krepko trpi tudi vaše zdravje. Če izgubite tega, bo vse še veliko slabše. Najbolj občutljivo bo grlo. Ob koncu tega tedna boste spoznali tudi, da trenutno v vašem življenju ne morete nič kaj spremeniti. Zato se boste vdali in se od torka dalje prepustili toku dogodkov. Vmes pa boste načrtovali, kako boste preživeli letošnje poletje. Če ste bolj avanturistični tip, iščite počitnice, ki ne bodo le zmes poležavanja in kopanja. Adrenalin že nekaj časa ne teče po vaših žilah. Morda za krepko spremembo svojega življenja potrebujete tudi tega. X Ribi 21. 2. - 20. 3. Zavedati se boste začeli, da je vaše življenje na krepki prelomnici. Zato, ker vse kaže, da nič več ne bo, kot je bilo. Vaš partner bo imel pomembno vlogo pri vaših odločitvah, kako ukrepati v sedanji situaciji. Vi pa si boste tokrat želeli nekatere stvari opraviti brez njegovega soglasja in vedenja. Sploh, ker veste, da tokrat ni na vaši stran i. Vse skupaj vas bo malce jezilo, vendar pa do hujših prepirov ne bo prišlo, če vam bo le uspelo malce brzdati svojo jezo in nejevoljo. V mislih imejte, da tudi vi prispevate velik del pri njegovih življenjskih odločitvah. V službi pričakujte nenapovedano nagrado, ki se je boste krepko razveselili. Prišla bo v pravem času. Ne zapravite je, raje jo dajte na kupček, ki ga pripravljate za poletje. Čeprav še ne veste, kam vas bo zanesla pot, se boste lažje odločili, če vam pri tem ne bo treba razmišljati o finančnih plateh odločitve. Prazniki bodo nemirni. Ker boste takšni tudi vi. Četrtek, 28. aprila Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »«WAS 28. aprila 2016 Petek, 29. aprila Sobota, 30. aprila Nedelja, 1. maja Ponedeljek, 2. maja Torek, 3. maja Sreda, 4. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.25 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.30 15.00 15.10 15.40 15.45 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.25 01.50 02.45 Dnevnikov izbor Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Slovene's, dok. feljton Naši vrtovi: Peter Rojc, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji, dok. odd. Slovenski utrinki Poročila Moj gost, tv Lendava Jani Nani, ris. V boju s časom (II.), 9/13 Profil: Sean O' Regan Poročila ob petih Ugriznimo znanost Novice Na naši zemlji: Artviže Zajček Belko, ris. Poldi, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Prava ideja: Podjetje Zuja Odmevi, šport, vreme Osmi dan Sveto in svet: Najbolj brana knjiga v zgodovini Ugriznimo znanost Profil: Sean O' Regan Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal TV SLO T 06.10 07.00 07.20 07.25 07.35 07.50 07.55 08.05 08.10 08.15 08.20 08.25 08.30 09.30 09.35 10.15 10.55 11.10 14.30 15.35 16.00 17.00 17.50 18.25 19.00 19.05 20.00 20.30 22.15 00.15 01.45 02.30 06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.35 08.45 09.00 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.45 02.20 Točka, glasb. odd. Zgodbe iz školjke: Socerb in njegovi razgledi Kioka, ris. Olivija, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Maks in Rubi, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris. Palček Smuk v ribniku, ris. Emilija, ris. Bizgeci, ris. Bizgeci, ris. Ostržek, 2/3 Bizgeci, ris. Šifra: pustolovščina - Haiti, dok. film Na lepše Kino Fokus Dobro jutro Čas za Manco Košir Slovenski magazin Diagonala norcev - telo na preizkušnji, dok. odd. Halotv Vem!, kviz 10 domačih Pajkec Piko, ris. Male sive celice, kviz Avtomobilnost Cinema Komunisto, dok. odd. Kar brez skrbi, ang. film Skrivnost mehiškega kovčka, dok. odd. Točka, glasb. odd. Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Čebelica Maja, ris. Yoohoo in prijatelji, ris. Čebelica Maja, ris. Viking Viki, ris. Mašine pripovedke, ris. Smrkci, ris. Lena Lučka, ris. TMvoprrsokdeadjeaklice, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Komisar Rex, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. MasterChef Slovenija 24urzvečer Nepremagljivi dvojec, nan. Prevara, nan. Dexter, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.30 00.55 01.50 Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Ugriznimo znanost Na poti na Dražgoško goro, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Tarča: Prostitucija da ali ne? Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris. Studio kriškraš: Vesolje Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Kioka, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Med valovi Odmevi, šport, vreme Akcija, slovenski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Zgodbe iz školjke: Združena Nemčija 07.15 Kioka, ris. 07.25 Olivija, ris. 07.35 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.45 Maks in Rubi, ris. 07.55 Roli Poli Oli, ris. 08.00 Medvedek, ris. 08.05 Palček Smuk v ribniku, ris. 08.10 Emilija, ris. 08.15 Vetrnica: Charlotte na tekvandoju 08.20 Bizgeci, ris. 08.25 Bizgeci, ris. 08.30 Ostržek, 3/3 09.25 Bizgeci, ris. 09.30 Bizgeci, ris. 09.35 Šifra: Gana, dok. film 10.15 Prisluhnimo tišini 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.20 O živalih in ljudeh 14.50 Na vrtu 15.30 Posebna ponudba 16.20 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ. 17.00 Halo TV 17.55 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, Zlatorog Laško : Krka, 8. kolo, prenos iz Laškega 20.05 Lech Walesa, človek upanja, poljski film 22.10 Tv arhiv, dok. odd. 23.05 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa 00.15 Točka, glasb. odd. 01.00 Halo TV 01.50 Zabavni kanal 02.30 Umetnostno drsanje, sp, športni in lesni pari, prosti program, posn. iz Bostona 04.25 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Zlatorog Laško : Krka, 9. kolo, posn. iz Laškega pop 06.00 24ur 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Viki Viking, ris. 08.00 Mašine pripovedke, ris. 08.05 Smrkci, ris. 08.35 Lena Lučka, ris. 08.45 Tv prodaja 09.00 Morske deklice, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Bitka parov 21.30 24ur zvečer 22.00 Eurojackpot 22.05 Čarovnije za vsak dan, am. film 00.10 Srečen za umret, slovenski film 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Ob 27. aprilu, pogovor 11.35 Abba the show, posnetek koncerta 12.35 Videospot dneva 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton pri telefoniranju 18.00 Čas za nas, tabornike, Škalska liga ka te briga 2016 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: ans. Zarja, Jodlar Lojz, Grajski kvintet 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Papir 07.20 Čebelica Maja, ris. nan. 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.10 Studio kriškraš: Čarobne rožice 08.30 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke 08.50 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 23/26 09.10 Male sive celic, kviz 09.55 Raka, igrani film 10.10 Infodrom 10.25 Razred zase, ponov. 11.05 Tv arhiv 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.25 Ambienti 14.55 V divjini z Benom Foglom: Avstralija, 1/4 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Jedi, ko se ne mudi 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.40 Pogrešana, 4/8 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Alabama Monroe, nizoz. film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Ne grem na koleno, dok. film 10.55 City folk: Reka 11.20 Med valovi 12.00 10 domačih 12.50 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa 14.00 Tretja generacija, dok. film 15.10 Tanja Žagar, koncert ob 10. obletnici v Hali Tivoli 16.55 Vse in nič, 1/2 18.00 Slovenija danes 18.50 V ritmu volovske vprjege, dok. feljton 19.20 Infodrom 19.35 Razred zase 20.05 Šofer gospodične Daisy, ang. film 21.40 Zvezdana 22.25 Večer z lutkami: Šola za moške 23.10 Bleščica, odd. o modi 23.45 Aritmični koncert: Small Tokk 00.40 Slovenija danes 01.30 Točka, glasb. odd. 02.15 Zabavni kanal 05.20 10 domačih 05.50 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa 06.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur Oto čira čara Chuck in prijatelji, ris. Princeska Lili, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Lego vilini, ris. Transformerji, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Lassie: Novi začetek, am. film Plesna scena, am. ser. Tv prodaja Čista hiša, am. ser. Znan obraz ima svoj glas Sezona lova, am. film 24ur vreme 24ur Vsemogočni Evan, am. film Najini mostovi, am. film Hudič v nas, am. film 06.00 07.00 07.01 07.25 08.40 08.45 09.15 09.40 10.05 10.30 10.45 12.40 13.10 13.25 14.20 17.20 18.55 18.58 20.00 21.50 00.25 02.05 Zvoki noči © 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža: ans. Zarja, Jodlar Lojz, Grajski kvintet 11.50 Strokovnjak svetuje: Bonton pri telefoniranju 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš: igre s kartami 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Škocjanska Okapnca, jama in poti njenih raziskovalcev 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Igre s kartami 09.40 Ustvarjalne iskrice (158) Voščilnica tresočka 10.00 Abba the show, posnetek koncerta 11.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 11.30 Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! Škalska liga ka te briga 18.40 Dotiki gora: Strelovec 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2385. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 2. del 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 06.20 07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.10 09.20 09.25 10.00 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 17.00 17.20 18.15 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.50 22.20 23.40 00.05 01.00 05.10 Pozdrav z Notranjske, Pihalni orkester Logatec Živ žav Emilija, ris. Zajček Belko, ris. Ozi bu, ris. Poldi, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Prihaja Nodi, ris. Sara in Raček, ris. Medo in Mica, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Muk, ris. Zu, ris. Frančkov Fonzek, ris. Knjiga o džungli, ris. Pujsa Pepa, ris. Biba se giba, ris. nan. Podpornica, prenos Na obisku Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozrav, narodnozab. odd. Ninočka, am. film Poročila, šport, vreme Velika jmena malega ekrana -Vinko Šimek Aplavzi! - Čuki Muk, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (II), 7/8 Mož, ki je rešil Louvre, dok. odd. Poročila, šport, vreme Pod zvezdnatim nebom, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal Musica Creativa - Pihalni orkester Musica Creativa, posn. TV SLO T 07.00 Duhovni utrip 07.15 Posebna ponudba 08.15 Glasbena matineja: Koncert v Postojnski jami 09.35 Družabno življenje živali, dok. odd. 10.00 Franček in zaklad Želvjega jezera, ris. film 11.30 Meje smešnega, dok. odd. 12.40 Slovenija danes 13.30 Šport in špas 14.10 Avtomobilnost 15.00 Zaljubljeni v življenje 15.50 Zvezdana 16.30 Ambienti 17.20 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 17.50 Vse in nič, 2/2 18.55 Velika imena malega ekrana: Gospod Zvitorepec 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Po čajni poti s Simonom Reevom, dok. odd. 20.50 Foylova vojna (IX.), 2/3 22.20 Vse je mogoče, ponov. 23.50 Velika jmena malega ekrana - Vinko Šimek 00.45 Pot na EP 2016, odd. o nogometu, ponov. 01.20 Zabavni kanal 05.20 Aritmični koncert: Small tokk pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.00 Chuck in prijatelji, ris. 07.25 Princeska Lili in mali samorog, ris. 08.40 Gospodična Žužu, ris. 08.45 Wendy, ris. 09.15 Lego vilini, ris. 09.40 Transformerji, ris. 10.05 Ninja želve, ris. 10.30 Tv prodaja 10.45 Lassie: Lajež radosti, am. film 12.00 Plesna scena, am. ser. 12.30 Tv prodaja 12.45 Napovedovalke zločinov, am. film 14.25 Kot tvoj nasmeh, am. film 16.15 Bitka parov 17.45 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Kar si dekle želi, am. film 22.00 Billy Elliot, ang. film 00.10 Muha 2, am. film 02.10 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Igre s kartami 09.40 2384. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2385. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Po Slakovi poti 2015, 2. del 12.05 Župan z vami, Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja 13.05 Iz glasbenega arhiva VTV 14.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.45 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje, Bonton pri telefoniranju 18.00 Ustvarjalne iskrice (157), peresnica iz penaste gume 18.20 Nanovo, Mladi raziskovalci 19.00 Abba the show, posnetek koncerta 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Zarja, Jodlar Lojz, Grajski kvintet 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Nevarnost širitve smrekovih lubadarjev, pogovor v studiu 23.50 Videostrani, obvestila 06.00 Utrip 06.15 Zrcalo tedna 07.00 Najboljšo jutro 08.20 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: Ema 2016 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.40 10 domačih 11.10 Taksi, kviz z Jožetom 11.50 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.25 Invazivne živali, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Sveto in svet: Najbolj brana knjiga v zgodovini 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Timi gre, ris. 16.05 Pujsa Pepa, ris. 16.10 Čebelica Maja, ris. nan. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Razred zase: Kdo neki tam poje? 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Pavle, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 To so gadi, slovenski film 21.40 Velika imena malega ekrana: Iztok Mlakar 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 Umetnost igre: Portret režiserja Tomija Janežiča 23.30 Baletni večer: Don Kihotove sanje 00.15 Deva Premal, Miten in Manose, posn. iz Slovenske filharmonije 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik 02.10 Info-kanal 06.10 Dnevnikov izbor 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Obzorja duha 12.15 Volk, dok. odd. 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Mednarodna obzorja: Boj z(a) državo 14.25 NaGlas! 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 Muk, ris. 15.50 Srečo kuha Cmok, ponov. 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Učiteljicaaaa!, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd. 18.05 Jani Nani, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 6/12 20.55 Džihar 2.0, dok. odd. 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Janko Maček, 2. del 00.50 Profil 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal __ _ _ ^^^ 02.35 Info-kanal TV SLO I TvSLOr 06.10 Otroški kanal 06.10 Otroški kanal 07.00 Zgodbe iz školjke: Zima v Mumindolu 07.05 Zgodbe iz školjke: Čudeži narave 07.20 Kioka, ris. 07.25 Olivija, ris. 07.35 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.45 Maks in Rubi, ris. 07.55 Roli Poli Oli, ris. 08.05 Medvedek, ris. 08.15 Palček smuk v ribniku, ris. 08.20 Emilija, ris. 08.25 Janček Ježek, lutkovna predstava 08.55 Maček Muri, anim. film 09.05 Koyaa - Roža 09.10 Princ Ki-Ki-Do in pošast iz močvirja, anim. film 09.15 Bizgeci, ris. 09.20 Šifra: Peru, dok. film 09.40 Bizgeci, ris. 09.45 Šifra: Surinam, dok. film 10.05 Bizgeci, ris. 10.10 Bizgeci, ris. 10.15 Rdeča raketa, mlad. film 11.45 Slovenska polka in valček 2016 13.40 Duhovni utrip 14.10 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa 15.35 Ljudje in zemlja 16.30 Avtomobilnost 17.00 Pesem upora, dok. film 17.50 Vem!, kviz 18.25 To bo moj poklic: Slikopleskar, 2. del 18.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.00 Bacek Jon, ris. 19.10 Neli in Cezar, ris. 19.15 Palček Smuk in zvezde, ris. 19.25 Jani Nani, ris. 19.30 Simfonorije, ris. 19.35 Reka, igrani film 20.00 Ti, jaz in oni, 2/6 20.30 Ti, jaz in oni, 3/6 21.00 Wallander (IV.), Bela levinja, 1/3 22.35 Spomini, pogov. odd. 23.35 Točka, glasb. odd. 00.20 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Viking Viki, ris. 08.00 Mašine pripovedke, ris. 08.05 Smrkci, ris. 08.35 Mašine pripovedke, ris. 08.40 Grozni Gašper, ris. 08.55 Tv prodaja 09.10 Komisar Rex, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Nedolžna vsiljivka, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Moja mama kuha bolje! 12.50 Tv prodaja 13.05 Sezona lova, am. film 14.55 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.55 Italijanska nevesta, nan. 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Dan najlepših sanj 22.30 Nepremagljivi dvojec, nan. 23.25 Prevara, nan. 00.20 Dexter, nan. 01.30 Zvoki noči © 08.55 09.00 09.40 10.10 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 17.55 18.00 19.15 19.40 19.45 19.55 20.00 21.50 22.50 23.45 23.50 Napovedujemo ¡§5. VTVi daja Kuhinjica, izobraževalna oddaja 2385. VIV magazin Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz arhiva: Komandant Stane, dokumentarni film Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Cvetje v jeseni, gledališka, predstava KD Miran Jarc, Škocjan pri Domžalah Dober večer, gospod predsednik: Ivo Svetina, Škocjanska Okapnca, jama in poti njenih raziskovalcev Videospot dneva Videostrani, obvestila Otroški kanal Kioka, ris. Olivija, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Maks in Rubi, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris. Palček smuk v ribniku, ris. Emilija, ris. Hrček Miha, ris. Vetrnica: Slonov trobec Zgodbe iz školjke: Papir Točka, glasb. odd. Tv arhiv Tea time na Goričkem, dok. feljton Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov. To bo moj poklic: Elektroinštalater, 1. del A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Neli in Cezar, ris. Palček Smuk, ris. Simfonorije, ris.. Studio kriškraš: Čarobne rožice Vetrnica: Čebela Čudež v Leipzigu, dok. odd. Večer z lutkami: Šola za moške Pogrešani sin, 3/8 Ambienti, ponov. Slovenskajazzscena Točka, glasb. odd. Halo TV Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.55 10.10 11.05 11.45 14.15 15.45 17.00 17.50 18.25 18.50 19.00 19.10 19.20 19.25 19.30 19.50 20.00 20.55 21.45 22.45 23.15 00.10 00.55 01.50 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris. 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mami kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Preverjeno 22.00 24ur zvečer 22.35 Nepremagljiv dvojec, nan. 23.30 Prevara, nan. 00.25 Dexter, nan. 01.35 24ur zvečer, ponov. 02.10 Zvoki noči © Napovedujemo Miš maš, ustvarjamo v perlami in fimo maso Dober pogled, oddaja o lovcih Anapurna, dokumentarna odd. 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Škocjanska Okapnca, jama in poti njenih raziskovalcev 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Mravljice in mravljinčki 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2386. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Dotiki gora: Boskovec, Mozirska koča 20.45 Ne utihni stari mlin, dokumentarni film 20.55 Napovedujemo 21.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.30 Mura Raba TV, informativna oddaja 21.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Umetnost igre: Portret režiserja Tomija Janežiča 12.25 Naši vrtovi: Mihael Toman, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Dosje: Priznanje Slovenije 14.25 Prava ideja: Podjetje Zuja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.30 Profil: Dr. Tone Smolej 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Pirče, ponov. 18.05 Sara in Raček, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Cesar Chavez, meh. film 21.45 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Vzhodnoberlinska saga (III.), 4/6 00.05 Turbulenca, svet. odd. 00.30 Profil: Dr. Tone Smolej 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Kioka, ris. 07.05 Olivija, ris. 07.15 Knjiga o džungli, ris. 07.25 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Plaček smuk v ribniku, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Prijateljstvo na preizkušnji, ris. 08.20 Zgodbe iz školjke: Moja sestra Tina, igrani film 08.35 Kanape, tv Lendava 09.20 Točka, glasb. odd. 10.25 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.30 Velika imena malega ekrana: Vinko Šimek 15.20 Aplavzi!: Čuki 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Helios SUns : Union Olimpija, 9. kolo, prenos iz Domžal 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Muzikajeto: Mlada glasba 20.35 Čas za Manco Košir: Pravičnost 21.30 Gluck - Reformator, ang. glasb. dok. film 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.00 Aritmični koncert - Hulahoop 00.25 Točka, glasb. odd. 01.10 Halo TV 01.55 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Helios Suns : Union Olimpija, 9. kolo, posn. iz Domžal 03.40 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična žuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris. 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 Kdo se boji črnega moža?, slovenski film 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChef Slovenija 22.15 24ur zvečer 22.50 Nepremagljivi dvojec, nan. 23.45 Prevara, nan. 00.40 Dexter, nan. 01.45 24ur zvečer, ponov. 02.20 Zvoki noči © 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2 386. VTVmagazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Videospot dneva 11.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 159) 18.20 Zvezdni tolarji, gledališka predstava vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Neisha, Mama rekla 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 21 28. aprila 2016 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček G 40 let jamarstva v Topolšici: Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica Do - Domoznanski oddelek / Gorništvo. Taborjenje Začetek organiziranega jamarstva na Šaleškem je še najbolj podoben pravljici s srečnim koncem. Radovednost, kaj da se skriva v notranjosti ozke špranje, v katero izginja potok Strmina na Lomu nad Topolšico, je gnala skupino domačinov, da so razširili odprtino toliko, da so lahko zlezli vanjo. Po 4Ü kil |..■-:- ;:.!. i w Tcpolfcci • ¡41 - Lbj- W] nekaj desetih metrih so našli pravi zaklad: čudovito kapniško jamo, ki so jo po sosednji kmetiji poimenovali Ciglerjeva jama. Od tedaj je minilo štirideset let in začetni naivni entuziazem je postajal čedalje bolj poznavalski, entuziasti pa so si izkušnje in znanje sistematično in organizirano pridobivali z dejavnostjo v Šaleškem jamarskem klubu Podlasica iz Topolšice. Zbornik, ki sta ga uredila Maks Petrič in Lea Pavrič, je svojevrstna kronika raziskovanja jam in nabiranja jamarskih izkušenj. Najprej v neposredni okolici Loma, nato okolica Topolšice in Šoštanja, kasneje pa se je območje čedalje bolj širilo. Prvi prelom v odkrivanju podzemnega sveta je bilo slabo desetletje po ustanovitvi društva raziskovanje 152 metrov globokega brezna na Golteh, temu je sledilo raziskovanje Rotov-nikove jame, izvira Ljubije, jamskega sistema Molička peč v Kamniško-Savinjskih Alpah itd. Zbornik med drugim prinaša tudi bolj podrobne opise nekaterih večjih podzemnih jam, klubsko mednarodno sodelovanje in jamarske odprave v tujino. HOBSBAWM, Eric: Razbojniki Čo - Čitalnica odrasli / 31-Sociologija S to knjigo je znani angleški zgodovinar - najbolj odmevna je njegova štiridelna zgodovina od francoske revolucije do konca 20. stoletja - utrl zgodovino razbojništva in piratstva kot novega področja socialne zgodovine. Ključno pri tem je, da ne tema-tizira razbojnikov izključno kot zločince in kriminalce, obravnava namreč boj onstran zakona revnih proti bogatim in šibkih proti močnim, kar označuje kot socialno razboj-ništvo. To je rdeča nit njegovega raziskovanja, ki je osredotočeno na izvor socialnega razbojništva v kmečki družbi v času največjega obsega tega fenomena od 16. do 18. stoletja v Evropi in 19. ter 20. stoletja zunaj našega kontinenta. Kljub nekaterim razlikam na svetovni ravni je to izjemno enoten družbeni pojav in Hobsbawm ga razvrsti v tri skupine; v prvi je plemeniti ropar oz. Robina Hood, v drugi preprosti upornik ali gverilec, ki ga imenuje tudi hajduk, v tretji pa ustrahovalski maščevalec. Zlasti ko gre za plemenitega roparja, je težko ločljiva mitična razsežnost tega fenomena od zgodovinske dejanskosti: v kolektivnem spominu vedno stopi zunaj zakona kot žrtev krivice in ne zaradi samega zločina, ko popravlja krivice pa jemlje bogatim in daje revnim. BRAUDEL, Fernand: Dinamika kapitalizma Čo - Čitalnica odrasli / 33 -Gospodarstvo Avtorja uvrščajo med največje sodobne zgodovinarje, bil je predhodnik teorije svetovnih sistemov. Njegova interpretacija zgodovine ne temelji na nizanju podatkov in imen zgodovinskih osebnosti, ampak sega pod dogodkovno površje, kjer potekajo družbeni, socialni in kulturni procesi. Dinamika kapitalizma je nastala iz treh predavanj, ki jih je avtor imel leta 1976 na ameriški univerzi John Hopkins, in povzema njegovo obsežno delo Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.-XVIII. stoletje, ki je tedaj bilo skorajda končano. Slednje je v slovenskem prevodu izšlo v treh delih, ki ga sestavlja šest knjig. a Silvo Grmovšek NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas www.dlib.si žaba; GRETA DRUŽINSKI MUZIKAL Dom kulture Velenje ponedeljek, 9. maj 2016 ob 18. uri ^ < m kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 28. april 21.00 eMCe plac Reggae vibes Petek, 29. april 8.00 Ljudska univerza Velenje Delavnica Zdravje v kozarčku smutija 10.00 Ljudska univerza Velenje Možganski fitnes 21.00 eMCe plac Prismojeni profesorji bluesa, promocijski koncert ob izidu albuma »Family« Sobota, 30. april 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 19.00 Prireditveni prostor pred cerkvijo v Vinski Gori Kresovanje 21.00 Klub eMCe plac eMCe kresovanje 21.00 Havana bar Velenje Spring Break zabava Nedelja, 1. maj 11.00 Graška Gora Prvomajsko srečanje 18.00 eMCe plac Kartunizacija - Cartoon Network Edition Ponedeljek, 2. maj 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: ZF triler Prehod Torek, 3. maj 8.00 in 16.00 Ljudska univerza Velenje, 1. nadstropje Dan odprtih vrat Središča za samostojno učenje 10.00 Ljudska univerza Velenje Otroške ustvarjalne urice 10.00 Ljudska univerza Velenje Nemščina za vsak dan 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje predstavitev knjige dr. Antona Perdiha Izvor Slovencev in drugih Evropejcev Sreda, 4. maj 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Velenjski grad Etnološka prireditev Jajčerija -Šege in navade ob poroki nekdaj - ljubezen in poroka 15.00 Velenjski grad Odprtje razstave klekljarskih izdelkov Prepletene niti domišljije 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 19.00 Knjižnica Velenje, razstavišče domoznanskega oddelka Odprtje razstave Ekonomski migranti - Multimedijska fotografska razstava o družini Hlebanja iz Sao Paula ŠOŠTANJ Četrtek, 28. april 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Vesna Radovanovič: Petelinček in sraka Nedelja, 1. maj X Odhod iz AP Šoštanj Trupejevo Poldne Ponedeljek, 2. maj 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 3. maj 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje, Tatjana Frumen: Moje kratko duhovno popotovanje po Škotski ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 1. maj 7.00 Pod Tišlerjevo lipo, Rečica ob Paki Prvomajska budnica s PO Zarja, Šoštanj; ZKD Šaleške doline, KD Šmartno ob Paki 15.00 Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma Šmartno 1928 : NorkaGTJarenina (Slovenska kadetska liga) 17.00 Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma, Šmartno 1928 :Jarenina (Slovenska mladinska liga) Torek, 3. maj 18.00 Marof Tečaj nemščine; Center medgenera-cijskega učenja Šaleške doline Sreda, 4. maj 18.00 Sejna soba - Hiša mladih Možganski fitnes; Center medgeneracijskega učenja Šaleške doline Lunine mene 30. aprila, ob 5:29 - zadnji krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 28.4., Biotržnica • Petek, 29.4. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Do 13.5., prijave za Cityband 2016, natečaj za neuveljavljene glasbene skupine • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Srečno, knapi! Tako je Aleksander Kavčnik naslovil fotografsko razstavo, ki bo do oktobra na ogled v Galeriji na prostem Ob 140-letnici premogovništva v Šaleški dolini je rudar in ljubiteljski fotograf Aleksander Kavčnik postavil razstavo fotografij, ki prikazujejo Premogovnik Velenje, in delo rudarjev pod zemljo in nad njo. Zbiral jih je več let. »Jama je zelo specifičen prostor in dostop s fotoaparatom ni možen kadarkoli, ampak samo z dovoljenjem in ob dodatnih varnostnih ukrepih. Večina razstavljenih fotografij je nastala v jamskih prostorih, nekaj pa je simboličnih in kažejo, da je Velenje rudarsko mesto. Odločil sem se, da so v ospredju rudarji, ne toliko stroji. Če bi lahko na svoje delovišče s fotoaparatom dostopal vsak dan, bi nastale neprimerno drugačne fotografije.« Razstavišče ob pošti razkriva tudi, kako poteka delo v jami. »Če bi imel namen pokazati težaško knapovsko delo, bi najbrž vsi v Ljubljani podpisali, da lahko imajo knapi enkrat višje plače, vendar je tokrat namen razstave pokazati srčnost rudarjev,« pravi Kavčnik, ki najraje fotografi- Aleksander Kavčnik pred fotografijo delovišča, na katerem je vodja. ra dolino in vse v njej. Posnel je že veliko fotografij termoelektrarne, okolice premogovnika, trikrat pa je dobil priložnost za obisk jame s fotoaparatom, iz česar je dobil največ, je povedal ob odprtju razstave. • tf Eko muzeja odpirata vrata Velenje, 22. aprila - V Muzeju Velenje od maja širijo svojo ponudbo in obiskovalcem ob koncih tedna ponujajo na ogled tudi Grilovo in Kavčni-kovo domačijo. Grilova domačija, ki je v eko muzej preurejena viničarija, stoji v Lipju pri Velenju, Kavčnikova domačija, najjužnejša ohranjena dimnica v Evropi, pa obiskovalce pričakuje v Zavo-dnjah nad Šoštanjem. Obe domačiji sta odprti ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. Muzej na Velenjskem gradu in Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju bosta za obiskovalce odprta tudi v prazničnih dneh, v sredo, 27. apri- la, nedeljo, 1. maja, in ponedeljek, 2. maja 2016, med 10. in 18. uro. V sredo, 27. aprila, si bo med 10. in 17. uro mogoče ogledati tudi Hišo mineralov. 1. maja si bo mogoče brezplačno ogledati tudi spominski park in sobo, posvečeno prihodu 14. divizije na Štajersko, na Graški gori. Razstavlja Irena Kočevar Velenje, 25. aprila- V avli Mestne občine Velenje si lahko do 31. maja ogledate slikarsko razstavo ljubiteljske ustvarjalke Irene Kočevar. S slikarstvom se je intenzivneje pričela ukvarjati v letu 2005, ko se je pridružila ljubiteljskim slikarjem Društva šaleških likovnikov Velenje. Kasneje jo je želja po delu z akvarelno tehniko popeljala v likovno društvo Gal Rečica ob Savinji. Delovala je tudi v neformalni skupini ljubiteljskih slikark Ž.arte. Navdih za svoje ustvarjanje najde v naravi in življenju. Njen najljubši motiv je kamen, ki ji predstavlja veliko več kot samo mrtvo materijo, zbira jih in kasneje sestavi v zanimive kompozicije. V ustvarjanju najde svoj notranji mir. Udeležuje se extempor - doma in v tujini, ter redno sodeluje na razstavah. Za svoja slikarska dela je prejela številna priznanja in certifikat kakovosti Zveze likovnih društev Slovenije. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PLANET SAMSKIH Planeta Singli (Poljska) Romantična komedija, 136 minut Režija: Mitja Okorn Igrajo: Maciej Stuhr, Agnieszka Wiedlo-cha, Piotr Glowacki, Weronika Ksi^žki-ewicz, Tomasz Karolak idr. Petek, 29. 4., ob 18.00 Sobota, 30. 4., ob 20.15 LOVEC: ZIMSKA VOJNA The Huntsman: Winter's War (ZDA) Akcijska avantura, 116 minut Režija: Cedric Nicolas-Troyan Petek, 29. 4., ob 20.15 Ponedeljek, 2. 5., ob 17.30 ROKI GRE V RING Valiant Rooster (Mehika) Animirana avantura sinhronizirana v slovenščino, 98 minut (Mehika) Režija: Gabriel Riva Palacio Alatriste, Ro- dolfo Riva-Palacio Alatriste Petek, 29. 4., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 30. 4., ob 18.30 - mala dvor. OREL EDDIE Eddie the Eagle (VB, ZDA, Nemčija) Biografska športna drama, 105 minut Režija: Dexter Fletcher Igrajo: Taron Egerton, Christopher Walken, Daniel Ings, Hugh Jackman,Tim Mclnnerny, Rune Temte idr. Sobota, 30. 4., ob 18.00 PREHOD The Rift (Srbija, Slovenija, Južna Koreja) ZF triler, 90 minut Režija: Dejan Zečevič Igrajo: Katarina Čas, Ken Foree, Dragan Mičanovič, Monte Markham, Denis Mu-rič idr. Ponedeljek, 2. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče ■ Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 28. aprila 2016 Nagradna križanka »Vrtnarstvo Cvetličarstvo Potočnik« RADIO VELENJE Domen Potočnik s.p. Tekavčeva cesta 11, 3325 Šoštanj Telefon: 059960113 Delovni čas od ponedeljka do petka: 8.00 do 19.00, sobota: 8.00 do 15.00 Na vrtnariji nudimo zelo bogat in pester izbor okenskih in balkonskih rastlin, enoletnic in trajnic, strokovno svetovanje in zasajevanje korit, širok izbor zelenjavnih sadik in zelišč. mCLOUD " LjHBwrmi*! 'pl MEGA M informacijske tehnologije d.o.o. _MZGATZL Poslovna IP telefonija " *- M Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 14. aprila 2016, so: • Betka Srnovršnik, Liboje 56, 3301 Petrovče (mobilni telefon); • Terezija Hojan, Kavče 34 b, 3320 Velenje (majica Mobtel); • Zdravko Predovnik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje (majica Mobtel). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL MOZIRJE Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vrtnarstvo«, najkasneje do ponedeljka 9. maja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. knjiga - Cvetoče preobrazbe, 5 zelišč po izbiri in 3 zelišča po izbiri. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. V prihajajočem času bomo organizirali tudi dve predavanji: • predavanje na temo okenskih in balkonskih rastlin, novosti, o zasaditvenih kombinacijah in oskrbi rastlin, • predavanje priznane strokovnjakinje Miše Pušenjak. Gostja v oddaji Zdravniški nasveti bo Ajda Urbas, dr. med. spec. Tema: diabetes ČETRTEK, 28. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 29. aprila I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 30. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 1. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 2. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 3. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 4. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. do 24. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 03 777 0000 www.mega-m.si Naš čas, 28. 4. 2016, barve: CM K, stran 23 28. aprila 2016 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 ODDAM 4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156 mali OGLASI PRIDELKI SENO in otavo v refuzi ugodno prodam. Gsm: 031 805 549 SILAŽNE okrogle bale prodam po 25 evrov. Gsm: 041 942 898 BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 50 in 45 €/m3. Gsm: 041 668 880 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI BIKCA, težkega 140 kg, rj-ls pasme in teličko, težko 220 kg, pasme ls, prodam. Gsm: 041 776 286 RAZNO CISTERNO za gnojevko, 1700 l, prodam. Gsm: 031 542 798 Mali oglasi, zahvale in osmrtnice @ 898 17 50 epp@nascas.si DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 30. 4. do 2. 5. - Nataša Ne-dič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. ZAHVALE V SLOVO OSMRTNICE V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. GIBANJE prebivalstva UE Velenje OPRAVIČILO V predhodni številki časopisa smo napačno zapisali osebno ime pokojne gospe SEME ZOFIJE, roj. 12. 5. 1928. Preklicujemo objavo v gibanju prebivalstva v rubriki smrti: SEME DAMJAN, roj. 1928, Velenje, Finžgarjeva cesta 2. Pravilni podatki so: gospa SEME ZOFIJA, rojena 1928, stanujoča Finžgarjeva cesta 2, Velenje. Za napako se iskreno opravičujemo. Upravna enota Velenje, matični urad POROKE Oblak Matej, Škale 31, Velenje in Mešl Mateja, Strmec nad Dobrno 9, Dobrna. SMRTI Starc Štefan, roj. 1951, Šoštanj, Metleče 1; Centrih Ana, roj. 1927, Gorica pri Slivnici, Rakitovec 11; Železnik Vincenc, roj. 1931, Laško, Strmca 86; Grum Silva, roj. 1935, Žalec, Kidričeva ulica 1; Virbnik Stanislav, roj. 1936, Velenje, Škale 83 a; Korošec Zofija, roj. 1923, Žalec, Kasaze 70 e. habit nepremičnine HablL d.0.0, Koroflu 48, Vblenjs tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Stanovanje, 3-sobno: Velenje, desni breg, 75 m2, zgrajeno l. 1975, 1/10 nad., ER: C (35-60 kWh/m2a). Cena: 69.000 € Stanovanje, 4-sobno: Velenje, desni breg, 109 m2, adaptirano l. 2006, 11/13 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a). Cena: 95.000 € PRODAJA KMETIJSKE MEHANI KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolma.si KORITO - z vodno rezervo, 80 cm - 7,10 € - PVC, 50 cm - 1,40 € - PVC, 80 cm - 5,1,0.€. EHANIZACIJE PO SISTEMU JBarozanovoi H Informacije: ^^^041 813 949 BUCNO« BAUMAN 1 L 5,36 € KVALITETNE SADIKE: PAPRIKA, PARADIŽNIK, SOLATA, JAGODE, DIŠAVNICE, CVETJE... več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Radi ZAŠČITNI KOMPLET ZA ŠKROPLJENJE KOMBINEZON, OČALA, ROKAVICE, MASKA ... - 10,50 € Z VAMI IN ZA VAS! Vesel 1. maj! UÜNFORSS? GOZDARSKI VITLI GOZDARSKE KLEŠČE' CEPlLNlKl DRV KROŽNE' ŽAGE' DRV T: +386 |0]3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovinaBuniforest.si www.uniforest.si Profesionalno In s pletoto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaSlh najdražllh Plačilo na obroke SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Zelo žalostni smo, ker se je od nas za vedno poslovil JANEZ SVETINA (1967-2016) Pogrešali bomo njegovo bogato znanje in številne spretnosti, njegov ljubeč in spoštljiv odnos do naše kulturne in naravne dediščine, njegove fotografije in pesmi, njegov občutek za vse lepo. Predvsem pa bomo pogrešali njegovo prijateljstvo. Sodelavke in sodelavci Muzeja Velenje Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo naših za vedno ostala. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedi, brat, stric, svak in prijatelj MARTIN TURK Levstikova 4, Šoštanj 9. 9. 1929 - 13. 4. 2016 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, izrekli sožalje, zanj darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu dekanu Pribožiču za opravljen obred in sv. mašo, govorniku gospodu Volku, pevcem, PGD Šoštanj, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Zora in vnukinja Andreja Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Poslovil se je naš dragi oče, dedi, pradedi, tast, brat, stric in svak MARTIN RAZGORŠEK 2. 7. 1936 - 16. 4. 2016 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste nam kakor koli pomagali med njegovo boleznijo, nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna zahvala ga. Marjani Pocajt, ga. Mariji Lesnjak, dr. Sagadin, g. Kolarju, Premogovniku Velenje, Komunalnemu podjetju Velenje, duhovniku, Društvu upokojencev Velenje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 24 Po »pivcanju« vrha mlaj krasi tudi osrednji trg Ob petkovem ročnem postavljanju mlaja na Titovem trgu je prišlo do zapletov - V ponedeljek so ga postavili .. j, ; ■., i s pomočjo strojev Na Titovem trgu so prostovoljci, ki imajo s postavljanjem mlajev veliko izkušenj, tudi letos poskrbeli, da je bil dogodek paša za oči. Žal so morali mlaj spustiti nazaj na tla, saj se je odlomil vrh. Velenje, 22. aprila - Mestna občina Velenje je tudi letos pred prvomajskimi prazniki v sodelovanju s krajani krajevne skupnosti Šentilj, brigadirji in drugimi občani na Titovem trgu postavila mlaj. A se je prvič zgodilo, da pri tem ni šlo čisto po načrtih. Mlaj, visok kar 22 metrov, je mestu podarila družina Glinšek (po domače Sotler) iz Ložnice. Izkušeni možje so ga v sončnem petkovem popoldnevu postavljali ročno. Po tem, ko so nanj pritrdili venec, so se dobro uro trudili, da so ga postavili pokonci. Ko so ga, pa se je vrh žal odlomil, zato čez vikend mlaja na trgu še ni bilo. V ponedeljek dopoldne so prostovoljci z Dragom Kolar-jem na čelu - postavljanje je vodil tudi v petek - pripeljali nov vrh. »Dobro smo ga pritrdili na mlaj, temu po domače rečemo, da smo ga »pivcali«. Ne bomo ga več postavljali ročno, pomagalo nam bo dvigalo. Žal se, preden smo v petek začeli dvigati mlaj, ni videlo, da je vrh počil. Dobro pa je, da se to ni zgodilo kasneje, sploh, ker je bilo ob spremembi vremena kar nekaj vetra,« smo izvedeli. Kljub zapletom sedaj simbol praznika dela stoji in krasi središče mesta. a bš Častna taborniška! Zgodovinski zbor velenjskih tabornikov Velenje, 22. april - Člani 28-milijonske svetovne druščine so tudi taborniki rodu Jezerski zmaj, ki so se ob svetovnem dnevu tabornikov srečali na največjem zboru v svoji zgodovini. Stotine mlajših in starejših pripadnikov rodu je spremljalo po- pomogla k varnosti otrok in povezovanju staršev. »Letos smo namreč spremenili statut in zapisali, da lahko podelimo tudi častno članstvo. Seveda smo najprej predlagali teto Hermo,« je povedala vodnica čete Anja Sla-pničar. Herma, obraz taborni- K tabornikom so me spravili, ker so potrebovali nekoga za pedagoške zadeve. Dolga desetletja sem bila z njimi. Od taborniške mame sem prišla do tete Herme. Meni je bilo vedno lepo in nikoli nisem trpela, čeprav sem se ves čas zavedala velike odgovornosti - paziti toliko tabornikov. Naziv si štejem v čast, v velik ponos pa mi je tale množica tabornikov. Za tabornike je značilno, da starejše generacije pazijo na mlajše ter jim predajajo znanje in vrednote. Vodniki so s ponosom nadeli rutice najmlajšim članom. > »Bila sem srečna tabornica, čeprav sem se po desetih dneh taborjenja počutila kot pes -tako utrujena sem bila, da sem par dni imela občutek, da moram na vse štiri.« Herma Groznik delitev prvih pravih taborniških rutic vsem novo pridruženim, prisluhnili so himni in njihovi častni zaprisegi, ki so jo izrekli skupaj s starešino roda Alešem Ojsterškom Lešijem. Rod pa je sprejel tudi prvo častno članico, taborniško mamo, kakor ji pravijo, Hermo Groznik, ki je od leta 1978 pomagala pri pedagoškem programu ter pri- štva, je moralna avtoriteta z izjemnim socialnim kapitalom, njena prisotnost na zimovanjih na Slemenu in letovanjih v Ribnem pa je tako za otroke kot starše pomenila varnost in duhovno mirnost, pa je ob podelitvi dejal Leši. Ko je izvedela, da bo postala častna članica rodu, je bila Herma ganjena do solz. »Nikoli nisem pričakovala česa takega. To pomeni, da so še ljudje, ki imajo radi naravo, se radi družijo in morajo pomagati drug drugemu, saj brez tega taborništva ni,« je povedala ob sprejemu v častne vrste. Po slovesnosti pa so taborniški vodi kar na zelenicah v okolici Titovega trga nadaljevali svoje običajne petkove aktivnosti - vo-dove urice. a tf Častna taborniška zavezuje k spoštovanju vseh bitij in okolja, zvestobi rodu in pripravljenosti na pomoč. Prvomajska srečanja in kresovanja Na predvečer praznika dela bodo v Šaleški dolini zagoreli številni kresovi, na praznični dan napovedujejo srečanja Večja kresovanja na Gorici, v Vinski Gori, Gaberkah V soboto, 30. aprila, bo na travniku pod Belim dvorom na Gorici v Velenju zdaj že tradicionalno kresovanje. Dogodek organizirata Krajevna skupnost Gorica in Mestna občina Velenje. Začelo se bo ob 19. uri. Za praznično razpoloženje bo poskrbel pihalni orkester Premogovnika, za zabavo pa Potepuhi in imitatorka Zlatka. Slavnostni govornik bo župan Velenja Bojan Kontič. Organizatorji priporočajo, da obiskovalci pridejo na kresovanje peš, če bodo prišli z avtomobili, pa lahko parkirajo v garažni hiši ali modrih conah. Krajevna skupnost in Turistično društvo Vinska Gora kreso-vanje, začelo se bo ob 20. uri, pripravljata na prireditvenem prostoru pod cerkvijo v Vinski Gori. Organizatorji obljubljajo prijetno druženje pozno v noč. Kresovanje pripravlja tudi mladinsko društvo v Gaberkah. Začelo se bo ob 20. uri, do prve ure prvomajskega jutra bo udeležence pod šotorom zabaval ansambel Stil, dogodek pa imajo prijavljen vse do 5. ure zjutraj. Prvomajski srečanji na Graški gori in Pristavi Šaleško-savinjski sindikati (sindikati SKEI, SPESS, Komunalno podjetje Velenje, obrtnih delavcev, PUP-a, sindikat podjetja KEA, delavcev APS, KZ ŠD Šoštanj in člani iz Našega časa) v sodelovanju z Mestno občino Velenje pripravljajo tradicionalno srečanje na Graški gori. Do prizorišča in nazaj bodo udeležence vozili brezplačni avtobusi. Program se bo začel ob 11. uri. Nastopila bosta Pihalni orkester Premogovnika in moški pevski zbor Kajuh Velenje. Slavnostni govornik bo Jan Škoberne, poslanec državnega zbora. Sledil bo trim pohod na Jesenjakov hrib, ples ter družabne in športne igre. Udeležence bo zabaval ansambel Rosa. Golaž za vse udeležence bo brezplačen. Zdaj že prav tako tradicionalno prvomajsko srečanje pripravlja tudi Občina Šoštanj v organizaciji Turističnega društva Pristava. Začelo se bo opoldne z golažem na prireditvenem prostoru pod gradom Forhtenek. Zbrane bosta nagovorila predsednik krajevne skupnosti Ravne Jože Sovič in župan Šoštanja Darko Menih. Za zabavo bo poskrbel ansambel Poljanšek. a mkp, bš Čaroben sprehod skozi naraven labirint Velenje, 22. aprila - V kotlini pri vili Rožle, ki je očem rahlo skrita, dokler ne stopimo do nje, je prejšnji teden nekaj dni nastajal prav poseben labirint. Skupina velenjskih umetnikov pod vodstvom akademske slikarke Alje Krofl ga je postavila iz naravnih materialov; poleg različnih kamnov so pot po njem po- pestrili s spleti vej, cvetličnimi in zeliščnimi nasadi. V petek čez dan so se po njem že sprehodili otroci iz velenjskih vrtcev, ki so vidno uživali. Očitno je labirint v njih prebudil domišljijo. Še več so si je lahko zvečer pričarali obiskovalci prav posebnega dogodka, posvečenega dnevu Zemlje. Avtorji labirinta, ki so ga postavili s pomočjo MZPM Velenje in MO Velenje, so namreč v njem izvedli prav poseben obred. Najprej so labirint v prvem mraku okrasili s svečkami, potem so pred njim zakurili ogenj. Ob njemu so zaigrali na tolkala in pihala, glasba je bila tudi navdih za vilinski ples. Videti je čarobno, labirint pa je navdušil prav vse generacije tistih, ki so se vanj »zapletli«, tudi zato, ker jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim planetom. a bš H