PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni tSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
•	•	|~-s
pnmorskni
M.	dnevni e
PoStnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 53 (12.377)
Trst, torek, 4. marca
3>
n
-n
Živahna razprava na vsedržavnem kongresu CGIL gre h kraju
Lama podal v nedeljo moralno oporoko Danes izvolitev naslednika Pizzinata
S kongresa zahteva po zaščiti Slovencev v vsej naši deželi
RIM — Vprašanje pravične globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je eden izmed velikih nerešenih problemov italijanske demokracije, zato se bo CGIL še bolj kot doslej na vseh ravneh zavzemal, da bo parlament čimprej izpolnil to ustavno dolžnost. To je na govorniškem odru rimskega kongresa najmočnejše italijanske sindikalne organizacije sinoči poudaril deželni tajnik CGIL Giannino Pado-dovan, ki je delegate seznanil z manjšinsko problematiko v Furlaniji - Julijski krajini in izrazil nujnost, da se mora CGIL tudi v svoji notranjosti še učinkoviteje opremiti za spoštovanje enakopravnosti svojih slovenskih članov.
Padovan je omenil tudi mednarodno vlogo naše dežele, posebno pa je orisal gospodarski in družbeni položaj tržaške pokrajine, kjer kam-panilistične in nacionalistične sile skušajo na vsak način zavirati ekonomski razvoj mesta. Sindikat se mora še jasneje opredeliti na strani zdravih sil, je dejal sekretar CGIL, ki se borijo proti propadu Trsta, (st)
SANDOR TENCE
RIM — Vsedržavni kongres CGIL, ki se bo zaključil danes zvečer z dejansko izvolitvijo Antonia Pizzinata za novega generalnega sekretarja, bo ostal zapisan v zgodovini italijanskega sindikalnega gibanja kot kongres obnovljene enotnosti med komunisti in socialisti. Po travmatični izkušnji referenduma o draginjski dokladi so mnogi napovedovali (nekateri tudi u-pali), da ima CGIL štete mesece ali celo tedne in da torej s časom izginja kot samostojni sindikalni in politični subjekt. Komunistična komponenta bi prej ali slej postal partijski prirastek, socialistična pr. privesek Craxija ali podrejena sindikalni organizaciji Giorgia Benvenuta, ki gotovo od vedno bolj ustreza strategiji socialistične stranke kot odločilne vladne sile. To pa se v brk /".em črnogledim napovedim ni zgodilo, za kar nosita v prvi vrsti zasluge »atipični« komunist Luciano Lama in »atipični« socialist Ottaviano Del Turco.
Lama je imel svoje zadnje poročilo v petek, delegati pa so ga dobesedno prisilili, da je spet (in tokrat
res zadnjič) spregovoril še v nedeljo. Medtem ko je bil v petek zelo diplomatski, ker očitno ni hotel sprožiti polemik, je generalni sekretar CGIL v nedeljo dal duška vsej svoji notranji stiski tako v odnosu do sindikata kot v odnosu do KPI. Bila je to dejansko moralna oporoka velilce osebnosti, ki ni nikoli skrivala svojih človeških šibkosti in pred kongresom priznala svoje napake, kar se v italijanskem javnem življenju žal zelo poredkoma dogaja. Ne prezirajte novosti, ki se pojavljajo v družbi, je dejal Lama delegatom in verujte v svoje ideje in v svoja prepričanja,
Moj odnos s KPI ni bil vedno lahek in posut s cvetjem, je odkritosrčno priznal Lama, prav nasprotno, priznam pa, da sem se najbolj' globoko čutil komunista, prav v trenutku, ko sem odločno zagovarjal sindikalno avtonomijo pred partijskimi pritiski. Večkrat sem se čutil osamljenega, nikoli pa v nasprotju z lastno vestjo, ki mora biti edino vodilo pri vsaki človeški in torej tudi pri politični potezi.
Drugi. protagonist rimskega kongresa, ki je doslej neupravičeno ostal
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
—
>
O-i
rc=

O'
o
—J..
o
o
?o
o
o
- W v « •/ ______-
c „
v Jugoslaviji
RIM — Obrambni minister Giovanni Spadolini bo danes dospel na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo, kjer bo gost zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala Branka Mamule. Spadolini, ki bo prvi italijanski o-brambni minister uradno na obisku v Jugoslaviji, se bo v Beogradu s svojimi gostitelji pogovarjal o vprašanjih miru, razorožitve ter varnosti v Sredozemlju. Razgovori pa bodo zadevali tudi italijansko - jugoslovansko kooperacijo na obrambnem sektorju.
Italijanski gost, ki je tudi generalni tajnik italijanske republikanske stranke, se bo med svojim tridnevnim bivanjem v Beogradu srečal tudi še s predsednikom predsedstva SFRJ Radovanom Vlajkovičem in z zunanjim ministrom Raifom Dizdare-vičem, s katerima se bodo pogovori morebiti razširili tudi na vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pred povratkom v Rim bo Giovanni Spadolini odšel tudi na krajši obisk v Sarajevo, (st)
3Iedtem ko preiskovalci še vedno tavajo v popolni temi
Premier Carlsson je že potrdil nadaljevanje Palmejeve politike
Jabolko spora je jedrska razorožitev
Vrh Reagan-Gorbačov spet letos septembra?
STOCKHOLM — Tri dni po umoru švedskega premiera Olofa Palmeja preiskovalci še vedno tavajo v popolni terni, saj nimajo nobenega otipljivega dokaza o atentatu. Ker je bil morilec po vsem sodeč profesionalec in je rabil municijo, ki je nimajo na švedskem, se vedno bolj vsiljuje prepričanje, da ima umor teroristično in politično ozadje. Katero, pa še ni povsem jasno. Odgovornost za atentat je že res prevzela zahod nonemška »Rote Armee Fraktion«, a po mnenju zahcd-nonemške policije je to še vse premalo, saj nimajo še v rokah običajne resolucije, s katero RAF navadno »podpisuje« svoja kriminalna dejanja.
Včeraj pa je Palmejev namestnik Ingvar Carlsson na tiskovni konferenci poudaril, da bo tako v zunanji kot v notranji politiki nadaljeval po poti, ki jo je začrtal Olof Palme. Carlssona bo po vsem sodeč parlament že prihodnji teden potrdil za novega premiera.
Medtem pa se po vsem svetu klanjajo spominu na tragično preminulega državnika. Na včerajšnji seji se. je njegovemu spominu poklonil tudi jugoslovanski zvezni izvršni svet. Janez Zemljarič je prikazal lik tega »prijatelja Jugoslavije« in napovedal, da bodo ob pogrebu 15. marca razglasili v SFRJ dan splošnega ljudskega ža-„ lovanja.
Na sliki (telefoto AP) : začasni premier Ingvar Carlsson (levo) in švedski kralj Carl Gustav (desno).
WASHINGTON — Ameriški dnevnik »Washington Post« piše, da nima ameriški predsednik Ronald Reagan ni-karšnih možnosti, da bi pripravil'prihodnji vrh med njim in sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom že letošnjega junija v Washingtonu, s katerim bi nadaljevala novembrsko ženevsko srečanja.
Če bi se predlogi in proti predlogi na daljavo med Reaganom in Gorbačovom vrstih hitreje, predvsem pa v bolj konstruktivnem duhu kot sicer,
Pogovor
s poslancem PSI De Carlijem
NA 3. STRANI
bi bilo sedaj še nekaj upanja, tako pa bodo vrh odložili vsaj za nekaj mesecev. Gorbačov je sredi januarja poslal svojemu ameriškemu kolegu stvaren predlog o postopnem uničenju vseh jedrskih raket v Evropi s srednjim dometom, Reagan pa je nanj odgovoril le mesec kasneje s, za Gorbačova, nesprejemljijfimi protipred-logi.
Sedaj je stanje v bistvu zamrznjeno, sovjetski partijski voditelj pa je izjavil, da bi želel, da bi bil naslednji vrh ZDA - SZ septembra, vendar pa je datum za ZDA verjetno nesprejemljiv. Prav takrat bo namreč v teku v Ameriki volilna kampanja za obnovo ameriške zbornice in tretjine senata, poleg tega pa je treba vrh pripravljati vsaj dva meseca s predhodnim srečanjem med zunanjima ministroma obeh velesil. Sicer pa se morata tako Reagan kot Gorbačov odpovedati določenim zahtevam, sicer bi bil prihodnji vrh v glavnem le prijateljsko srečanje
V Schlesivig Holsteinu CDU le malo pred SPD
BONN — Začasni uradni rezultati volitev v zahodnonemški deželi »khleswig Holsteinu so po svoje presenetljivi. Krščanskodemokratska uni-■la CDU je dosegla 44,2 odstotka glasov, kar je vsekakor volilni poraz, če po-mislimo na 50,1 odstotka in torej absolutno večino, ki jo je dosegla leta 1982. *.eJ stranki je prav gotovo škodovalo, da je podpirala nove zakone o varnosti, 1 predvidevajo nove osebne izkaznice in vztrajanje pri spremembi zakona delu, ki oškoduje revnejše sloje prebivalstva.
Socialdemokratska stranka SPD je prejela 40,3 odstotka glasov, »zele-‘1 b« 1,4 odstotka. Filodanska stranka SSW je prejela 1,7 odstotka glasov, ‘vrnska komunistična partija pa 0,2 odstotka.
Med neredi v Južni Afriki 7 mrtvih
v . ČAPE TOWN — Spet poostritev v Južni Afriki. Včeraj so varnostne sile Va eros kem mestu Guguletu v bližini Capetowna ubile sedem oseb. Po trdit-Predstavnikov policijskih oblasti so se demonstranti pripravljali, da bi kelT^i ro^no bombo na policijski avto. Policija naj bi preprečila ta napad, j®*- je bila že prej obveščena o njem, ter atentatorjem pripravila zasedo.
ormacija je sicer še precej nejasna in pomanjkljiva, saj niso predstavniki p^cpskih oblasti povedali drugega, razen tega, da ni bilo žrtev v vrstah
Sinoči predstavitev dirke za 10. trofejo ZSŠDI
Lonjer pričakuje 100 kolesarjev
Mednarodna kolesarska dirka lo-njerske Adrie bo v nedeljo 9. marca s formalnim startom v Lonjerju ob 12.45 in uradnim v Barkovljah pol ure kasneje. Dirko, ki bo veljala za »10. trofejo ZSŠDI«, so predstavili sinoči v Lonjerju ob navzočnosti u-glednih gostov in vidnih specialistov. Prisoten je bil konzul SFRJ Novak, kolesarsko kakovost pa sta obogatila selektorja državnih reprezentanc Italije Edoardo Gregari in Jugoslavije Franc Hvasti. Dirka se bo odvijala od Barkovelj preko Sesljana, Tržiča, Za-graja, Gabrij, Jamelj, Stivano, Mav-hinj. Božjega polja, Opčin, Draščice (Razklani hrib), Bazovice, Padrič, Banov, Opčin, Obeliska, kamnolomov Faccanoni do Lonjer ja, kjer bo nad vasjo cilj. Proga bo merila 115 km. na njej bo teklo 100 kolesarjev.
Pomembni posegi na kongresu sovjetske partije v Moskvi
Zastopnika italijanske in francoske KP močno poudarila pravico do različnosti
• Kongres CGIL
NADALJEVANJE S 1. STRANI
v senci, pa je sekretarjev namestnik in voditelj socialistične komponente Ottaviano Del Turco. Ta tihi štiride-setletnik doma iz Ab.rucov nosi podobno kot Lama velike zasluge, da je znotraj CGIL prevladala enotnost in da se sindikat v ključnih trenutkih ni podredil »diktatom« partijskih tajništev.
Po Lamovem slovesu je včeraj kongresna razprava prešla v živo in v najzanimivejšo fazo, ki jo bo sklenil danes dopoldne Antonio Pizzinato. Na govorniški tribuni so se od jutranjih ur do poznega večera vrstili mnogi znani sindikalni voditelji začenši z Brunom Trentinom, ki so ga mnogi pred leti smatrali za najverjetnejšega Lamovega naslednika. Tren-tin je obširno obravnaval strategijo »zavezništva za delo« in postavil v ospredje pereče vprašanje nezaposlenosti, kateremu resnici na ljubo ta kongres ni našel pravega odgovora. CGIL ne sme utrditi svoje podobe sindikata zaposlenih, kar bi bilo zelo negativno, če že ne pogubno, ampak postati tudi velika organizacija nezaposlenih, katerih število se predvsem na Jugu žal iz dneva v dan veča.
Včeraj je nastopil tudi voditelj borbene sindikalne zveze kovinarjev FIOM Sergio Garavini, ki je med kongresno debato večkrat spravil Luciana Lamo in njegov »pakt med proizvajalci« na zatožno klop. Veliko odobravanje pa je žel nastop nekdanjega avstrijskega kanclerja in sedaj podpredsednika Socialistične internacionale Bruna Kreiskega, ki se' je med drugim z občutenimi besedami spomnil ubitega švedskega državnika Olofa Palmeja. Po 16 letih odsotnosti pa je na kongresu spregovoril tudi »večni levičarski oporečnik« Vittorio Foa, ki sedaj vodi raziskovalno ustanovo CGIL.
Tudi to je po svoje znak novosti.
SANDOR TENCE
MOSKVA — Čeprav še vedno ni prišel na vrsto s svojim nastopom predstavnik španske KP (Gerarda Iglesiasa), je mogoče že iz dosedanjih integralnih objav govorov vseh drugih »evrokomunistov« soditi o tem, kaj je vsem skupnega in v čem so poudarki različni. Seveda sta pri tem bistvenega pomena obe največji zahodnoevropski partiji, namreč francoska in italijanska KP. Predstavnika obeh sta močno poudarila pravico do različnosti znotraj delavskega gibanja in svoje posebne poglede na posamezna vprašanja.
V sovjetski praksi se prepleta nekaj načel, po katerih določajo, kdaj bo kdo nastopil in kdo bo sploh go-
voril na plenarnem zasedanju kongresa, kdo pa zunaj Moskve na delavskem mitingu.
Tako se je zgodilo, da je kot prvi pred kongresom nastopil Alvaro Cu-nhal, ki je tudi edini šef večje zahodnoevropske KP, ki je prišel na sovjetski kongres (pri tem seveda izvzemamo Ignacia Gallego, generalnega sekretarja KP španskih ljudstev).
Ker je imel generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov srečanji z voditeljema francoske in italijanske partije, Georgesom Marcbaisom in Ales-sandrom Natto, je pač še zlasti pomembno za odnose med KPSZ in tema dvema partijama oziroma »evro-
komunisti«, kaj sta povedala predstavnika njunih partij na kongresu.
Prvi je prišel na vrsto Gaston Plis-sonier, član politbiroja in sekretar KPF. Očitno gre za posebne notranjepolitične potrebe (Francija je tik pred parlamentarnimi volitvami), da je predstavnik KPF posvetil izredno pozornost različnim potem pri graditvi socializma. »V našem času se čedalje več dežel usmerja na pot socializma«, je rekel Plissonier, »poti njegove graditve so čedalje bolj raznotere in to bogati njegove graditelje. S tem se že potrjuje postavka, ki pravi, da ni enega modela socializma, marveč da se socializem gradi v konkretnih pogojih, ki ustrezajo
potrebam vsake dežele in vsakega ljudstva«. Plissonier je v pozdravni besedi poudaril še pomen »samoupravljanja ljudstva«, ki ga krepi KPSZ v procesu demokratizacije.
Član predsedstva in sekretariata KP Italije Ugo Pecchioli pa je dosti večji poudarek dal skupnemu boju za mdr ter pri tem močno podčrtal pri-spevek italijanskih partizanov v zmagi nad fašizmom. Ko je zahteval politično reševanje vseh kriznih žarišč na svetu (omenil je Srednjo Ameriko, jugovzhodno Azijo in Južno Afriko), je dodal še tale stavek: »Prav tako izražamo željo, da bi čim prej dosegli politično rešitev za resen problem Afganistana.»
Seveda je Pecchioli tudi poudaril pomen načela »absolutne samostojnosti in neodvisnosti« vsake partije, ki naj v »duhu popolnega vzajemnega spoštovanja razločkov v pozicijah« razvija odnose z drugimi partijami.
Za Moskvo toliko boleča tema Afganistana je prišla še enkrat pred mikrofon, in sicer je še dosti bolj jasno in direktno to zastavil predsednik leve partije komunistov švedske Lars Werner: »Mi se zavzemamo za to, da bi Sovjetska zveza povrnila domov svoje enote iz Afganistana. Seveda pa mora biti onemogočeno vsakršno tuje vmešavanje«.
Kar pa tokrat menda prvič odlikuje sovjetske gostitelje, je velika strpnost do vseh teh različnosti.
ANTON RUPNIK
Korak naprej v korist Trsta v EGS
BRUSELJ — Komisija za zunanje gospodarske odnose evropskega parlamenta je v preteklih dneh odobrila popravek tržaškega komunističnega poslanca Giorgia Rossettija (ki se mu je pridružil demokristjan Costanzo) k novemu pravilniku o prostih carinskih conah, ki naj bi olajšave, ki jih uživa stara luka v Hamburgu, raztegnili tudi na že obstoječe proste cone v tržaškem pristanišču. K izglasovanju, ki je bilo soglasno, so prispevali tudi italijanski evroparlamentarci Didò (PSI), Borgo (KD) in Marinaro (KPI), ki so se izjemoma v ta namen pridružili delu komisije, da podprejo predlog.
Razloge, ki narekujejo upravičenost take zahteve, je obrazložil poslanec Rossetti, ki se je skliceval na mednarodne obveze Italije do sosednih držav po obeh voj-
nah in utemeljeval korist, ki bi jo od vzporeditve s Hamburgom imela tudi na industrijskem področju tržaška luka, zlasti če se bo njen obseg razširil v ta namen. Rossetti se je pri tem zahvalil podpori tržaške luške ustanove ter občinske in pokrajinske uprave, ki so pritisnile na evropski parlament v tej smeri.
Glasovanje v komisiji daje upati, da bo tudi parlament na plenarni seji podprl te upravičene in nujne zahteve Trsta, je poudaril Rossetti, uzakonitev izenačenja tržaške s hamburško luko pa je odvisno nato od izvršilne komisije EGS, še najbolj pa od ministrskega sveta skupnosti, ki ga sestavlja 12 zunanjih ministrov (ali predsednikov vlad) dvanajsterice.
Tržaški VZPI-ANPI zahteva zaščitni zakon za Slovence
AREZZO — V Arezzu je bila 1. marca seja vsedržavnega sveta VZPI -ANPI, na kateri so stekle priprave za 10. kongres združenja, ki naj bi bil od 10. do 13. decembra v Milanu. Do konca oktobra se morajo končati vsi pokrajinski kongresi.
Seje v Arezzu se je udeležila tudi tržaška delegacija, v kateri so bili predsednik pokrajinskega odbora Arturo Calabria, tajnik Dušan Košuta in član vodstva Vladimir Kenda. V svojem posegu je Calabria opozoril predvsem na poseben položaj, ki ga ima Trst kot mesto ob meji. Poudaril je, da ima tržaško združenje VZPI - ANPI že dolgo časa zelo dobre ir> prisrčne stike z bivšimi borci v Sloveniji in na Hrvaškem, sedaj pa se zavzema za okrepitev vezi tudi z drugimi borčevskimi organizacijami v svetu. Calabria je obširno spregovoril o grozeči nevarnosti obujanja in razpihovanja nacionalizma, predvsem v
Trstu, sem spada tudi poskus »pomiritve« z MSI.
Svoje izjave je Calabria okrepil s citati iz članka, ki je prav na dan seje izšel v dnevniku »La Repubblica« pod naslovom »Fermate gli slavi, scorrerà il sangue a Trieste« (Ustavite Slovane, v Trstu bo tekla kri). Pisec članka prikazuje ofenzivo najbolj zagrizenih šovinistov in nacionalistov, ki netijo sovraštvo proti Slovencem, češ da bo v Trstu »tekla kri«, če bo sprejet zakon o globalni zaščiti Slovencev. Calabria je ob tem navedel neizpolnjevanje 6. člena ustave, prikazal doprinos slovenskega življa v osvobodilnem boju, kar še krepi zahteve po globalni zaščiti, saj je to zgodovinska nuja, ker so Slovenci avtohtoni del prebivalstva in ker se s tem zakonom bogati italijanska demokracija. Ob koncu je predlagal srečanje partizanskih predstavnikov dežel, kjer živijo manjšine.
Verjetno so prestopili mejo z Avstrijo ali Italijo
Večina češkoslovaških smučarjev izginila med izletom pod Roglo
MARIBOR — Kar 17 Pražanov je izginilo med smučarskim dopustom pod Roglo. Domnevajo pa, da so ilegalno prestopih mejo. Že preteklo nedeljo so po prihodu izMniške skupine češkoslovaške turistične agencije Re-kreai izginili prvi štirje: večina skupine, ki je štela 26 turistov, je takoj po nastanitvi v hotelu Dobrova v Zrečah odpotovala na Roglo smučat. Četverici pa se ni »ljubilo« na hrib, ampak so šli na sprehod — z njega pa se niso več vrnili.
Naslednje dni se je dogajalo podobno še z drugimi. Tisti, ki so ostali v dolini, so izginili nefcnano kam, pa je zato vodička na postaji milice prijavila pogrešane osebe. Tudi to ni kaj prida pomagalo, saj so ji izginjali še nadaljnji turisti in je predvčerajšnjim zjutraj sedelo v avtobuso, ki je odpeljal v Prago, le še sedem oseb. Odpeljali pa so s seboj tudi nekaj prtljage, ki so jo bili »izginuli« pustili v hotelu.
»Pogrešani« so v giavnem srednjih let: en inženir, dva laboranta, en gradbeniki itd., s seboj pa so vzeli tudi štiri otroke, stare tri in štiri leta. Ker imajo vsi so-
rodnike v Avstriji, Švici ali ZDA, je upravičena domneva, da so ilegalno prestopili mejo proti Avstriji ali Italiji, saj v svojih potnih listih niso imeli vize za prestop teh meja. (dd)
Letalska nesreča pri Bernu
BERN — Osem oseb je izgubilo življenje v včerajšnji letalski nesreči pri Bernu, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov nekaj minut po vzletu strmoglavilo dvomotorno letalo tipa »cessna«. Letalo je bilo namenjeno v Dusseldorf na neko modno revijo. Očividci trdijo, da je letalo vzletelo v pravem snežnem metežu in se po vsem sodeč po nekaj minutah skušalo vrniti na bernsko letališče. Po prvih vesteh ni bilo na letalu nobene eksplozije, usposobljeno pa je bilo za letenje tudi v najslabših vremenskih pogojih.
Neuvrščeni se trudijo najti mesto v svetovnem sistemu informiranja
Sredstva obveščanja so ena glavnih arterij organizma neuvrščenih. Njihova naloga ni samo informiranje, pač pa tudi osveščanje in spodbujanje k nadaljnji dobesedno svetovni razsežnosti in kakovosti tega gibanja. Kakor sredstva obveščanja dokazujejo, da je gibanje neuvrščenih nepogrešljiv dejavnik v današnjem mednarodnem dogajanju, tako je to pestro dogajanje, ki je včasih zelo mračno in napeto, samo po sebi svarilo, da bi morali sredstva obveščanja neuvrščenih še bolj razvijati tako količinsko, kot kvalitativno.
Gibalo tega razvoja je akcijski program na področju obi>eščanja, ki so ga neuvrščeni sprejeli pred štirimi leti. O njem je razpravljal medvladni koordinacijski odbor za sodelovanje neuvrščenih v informativnih sistemih, ki se je sestal v Dakarju. Srečanje je bilo žal bolj bežno omenjeno v mnog'h državah, ki sestavljajo gibanje, povsem pa so ga prezrli v razvitih deželah. Šlo pa je za pomembno izmenjavo misli o tej problematiki, pa tudi za nekatere poudarka vredne dogovore.
V Dakarju so vnovič menili, da je kažipot sredstev obveščanja neuvrščenih v tem, da se ne bodo zapirala, da pa tudi ne bodo tjavendan sprejemala in objavljala gradiva, ki ga vsak dan, tako rekoč »na tone«, kot je rekel predstavnik Senegala, pripravljajo razvite dežele, ali pa tiste, ki spadajo k blokoma. Neuvrščenim gre preprosto za to, da prek svojih informativnih sredstev in kajpak, po možnosti, tudi prek drugih (njihov tako-rekoč agencijski prostor na svetu še zmeraj ne dosega 20 odstotkov) vsak dan bolj prispevajo k opredeljevanju značilnosti, podobe in pomena gibanja. Gre za pošten smoter, ki ga navdihuje dvojni interes: prispevati, skozi informativne mreže, k razvoju posamezne dežele v gibanju in gibanja v celoti.
Sodelovanje med neuvrščenimi na področju obvešča-
nja se kar uspešno krepi, čeprav rezultatov ne obešajo vsak dan na velik zvon. Ob letošnjem sestanku na vrhu v Harareju, glavnem mestu Zimbabveja, bo med drugim tudi pomembno srečanje strokovnjakov za posamezna področja obveščanja. Pričakujejo, da bo ta sestanek stvarno pomenil odskočno desko za širše dogovore o tem, kje zlasti poglobiti stike in kako v glavnem zastaviti politiko gibanja v zvezi s tehnološkim razmahom informativnih sistemov, ki je zlasti zaznaven v satelitski in kabelski TV, v video in drugih sistemih, v novejši radijski tehniki in v agencijskem novinarstvu.
Določeni rezultati pa so v vsakem primeru že takšni, da jih lahko imamo za uspešne, saj med drugim zadevajo oba prej omenjena poglavitna vidika: potrebo, da sleherna dežela pri tem napreduje in ugotovitev, da bi moral tehnološki napor v informativni dejavnosti hkrati veljati za celotno gibanje. V agencijskem »poolu« _ neuvrščenih je danes že 93 članic, kar pomeni 93 držav, dnevno pa pool oddaja gradiva za okrog 60.000 besed. To ni malo.
Vredno je tudi omeniti, da je začel podi nedavno prenašati tako imenovani gospodarski servis v duhu priporočila gibanja, naj začno neuvrščeni tesneje sodelovati med seboj predvsem na gospodarskem področju. Vemo, da so neuvrščeni sicer odprti do poštenega gospodarskega sodelovanja z vsemi, da pa čedalje bolj spoznavajo, da je v prvi vrsti potrebna naslonitev na lastni gospodarski potencial, sile in pobude.
Poseben problem je sodelovanje med RTV organizacijami, kjer se rahlo zatika. Že spomladi bo baje v New Delhiju poseben sestanek strokovnjakov s tega področja, ne glede na to pa nameravajo v Harareju, kot kaže, osredotočiti pozornost prav na to panogo obveščanja.
MIRO KOCJAN
TRŽAŠKA POKRAJINA
TRŽAŠKA OBČINA	KZE štev. 1 »TRIESTINA«
Predstavitveni posvet, načrt EGS za delovno vključevanje prizadetih oseb
SEJNA DVORANA Trgovinske zbornice - Ulica S. Nicolò 5
DANES, 4. marca 1986, ob 17. uri
Uvodno poročilo: Dario Lacchi, odbornik za skrbstvo pri Tržaški pokrajini
Posegli bodo: • dr. Mario Brancoli, odbornik za delo in skrbstvo pri Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini
•	prof. Pio Nodari, odbornik za vprašanja Evropske skupnosti pri Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini
•	dr. Marino Colombis, odbornik za skrbstvo pri Tržaško občini
•	Nives Erario, članica upravnega komiteja KZE št. 1 »Triestina«
Cilj IV. načrta EGS je raziskovanje in preverjanje vrste novih sredstev in pristopov, ki naj bi olajšali delovno vključitev prizadetih oseb. Novi pristopi naj bi obenem ustrezali potrebam delovnega tržišča, ki je v stalnem razvoju. Glavno prednost naj bi v tem okviru imelo predvsem strokovno usposabljanje na mestu samem ter »načrtovano« izobraževanje v stalni povezavi z delovno stvarnostjo v tržaški pokrajini. Za uresničitev vseh omenjenih ciljev pa je predvsem potrebno odprto soočanje z vsemi gospodarskimi, družbenimi in političnimi komponentami mesta Trst.
Pogovor s pordenonskim poslancem PSI Francescom De Carlijem
Obmejna politika sodelovanja je v interesu Italije in EGS
Ob robu posvetovanja UIL o perspektivah uresničevanja mednarodne vloge Furlanije - Julijske krajine, smo se pogovarjali s pordenonskim poslancem PSI in prvim podpisnikom zakonskega predloga svoje stranke o gospodarskem sodelovanju na obmejnih območjih, FRANCESCOM DE CARLIJEM. Njegov polemični nastop, uperjen proti nerazumljivim poskusom zaviranja ali celo preprečitve sprejema ukrepov za mednarodno sodelovanje ob vzhodni meji, nam je porodil vrsto vprašanj, na katera je prijazno in brez zadržkov odgovoril.
Kaj sploh pomeni v zadnjem času tako pogosto uporabljan izraz »mednarodna vloga Furlanije - Julijske krajine«?
Gre za filozofijo neke politike, katere začetki segajo v leto 1964, ko je bila ustanovljena naša avtonomna dežela in katere avtonomija izhaja prav iz njenega geografsko - političnega položaja. Ta ji nalaga funkcijo mednarodne kooperacnje, toda ne v krajevnem interesu, pač pa v interesu vse države in Evropske gospodarske skupnosti. In to vlogo dan©s priznavajo prav vsi: uresničevati jo hočemo v korist vse države, ne za nas same. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da prav v tem ključnem trenutku prihaja do neverjetne dihotomije med Trstom in Vidmom in do razhajanj znotraj Krščanske demokracije, zlasti tržaške. Naša stranka (PSI) in KPI sta predstavili zakonska osnutka, ki hočeta konkretizirati težnje po mednarodnem sodelovanju ob vzhodni meji. Če jima nekateri demokristjani nasprotujejo, pa je zunanji minister Andreotti izredno ugodno ocenil našo zamisel. Zakaj? Znano je, da je EGS namenjala vedno izjemno pozornost vzhodni meji, kar je najbolj vidno na meji obeh Nemčij. Tam so deležni izrednih pogojev in olajšav, medtem ko naše območje nima ničesar podobnega. Prav zato je EGS u-godno sprejela osimske sporazume in po njih sklenila še posebni sporazum z Jugoslavijo. To pa sta že dobri osnovi, na katerih lahko začnemo uresničevati vlogo naše dežele kot inštrumenta za vsedržavno politiko v interesu EGS in njenega sodelovanja z Vzhodno Evropo.
Zakonska predloga PSI in KPI o obmejnih območjih v Furlaniji - Julijski krajini sta projecirana v to smer, toda Trst se tačas še vedno veseli paketa.
Izražata in razvijata prav naštete predpastavke o mednarodni vlogi dežele, zato ne more biti nobene povezave med njima in paketom. Paket je izreden ukrep čisto krajevnega značaja podpore, ki je bil sestavljen po meri političnega ozračja v Trstu. Kot pripomoček za gospodarsko oživitev degradiranih območij ustreza, toda, dalje ne seže. V sebi nima nič strateškega. Obmejna politika pa nima ničesar skupnega s paketom, saj mora kot vsedržavna politika nujno vsebovati strategijo. Paket je zato zakon za utrditev in za vzlet, sedaj pa potrebujemo politiko širšega zamaha, politiko posodabljanja in preseganja izolacije z odpiranjem in z internacionalizacijo. Izhodiščna točka
te politike pa so osimski sporazumi, ki so bili sklenjeni kot izraz volje in politike internacionalizacije s strani EGS.
Tudi v vašem predlogu je govor o prostih oziroma industrijskih conah. Za kaj gre?
Gre za olajšave fiskalne, kreditne in morebiti tudi carinske narave za industrijska podjetja z različnih sektorjev in z visoko tehnološko ravnijo. Večjih olajšav naj bi bila deležna podjetja z mešanim kapitalom, ne samo jugoslovanskim, ampak mešanim na najrazličnejših ravneh.
Zakaj se Trst boji takega mednarodnega sodelovanja?
Posebno se ga boji Lista za Trst in njeni somišljeniki, ostali pa se bojijo njenega kričanja. Trst je v tem primeru veliko bolj polemičen od Furlanije, čeprav gredo predlogi prav njemu najbolj v korist. Prav tako si ni mogoče razložiti zadržanja deželnega odbora in še zlasti njegovega predsednika Biasuttija. Mi, ki smo z našimi predlogi prišli zadnji, smo uspeli s finančnim zakonom pridobiti 255 milijard lir za obmejno politiko. Andreotti se strinja, tudi EGS mora sprožiti koordinirane posege, finansirati mora finalizirani projekt za obmejno kooperacijo. Prav zato
je nerazumljivo zadržanje predsednika deželnega odbora: če so njegova stališča tudi stališča odbora, potem pomeni, da ni razumel, ali da noče razumeti te politike. Zanjo se je že izrekla furlanska KD in furlanski in-dustrijei, sindikati ji ne nasprotujejo, Furlanija se je ugodno izrazila tudi na institucionalni ravni. Polemika je med tržaškimi demokristjani; poslanec Coloni v Trstu potrjuje svoje soglasje z našimi predlogi, v Rimu pa jih skuša ovirati. Problem pa je prav v tem, da moramo enotno naprej, tudi ta korak lahko napravimo le z združenimi močmi. Ih tukaj si lahko le želimo velike modernizacije, odprtja, ki je potrebno za uresničitev obmejne politike v enotnosti. Pri tem smo seveda pripravljeni tudi na spremembe in dopolnila naših predlogov, ki so namenjeni gospodarski prenovi in razvoju mednarodne kooperacije.
Kakšno je razmerje med integracijsko operacijo EGS za našo deželo in vašimi predlogi za obmejna območja?
Oboje se dopolnjuje in nobenega razloga ni, da bi ena zadeva čakala na drugo, saj je cilj obeh inštrumentov enak, se pravi mednarodna kooperacija. Trst ima s paketom in z ukrepi v korist te kooperacije že danes sredstva za njeno uresničevanje. Ne sme se bati naših predlogov v korist obmejnih območij, saj gre za splošno politiko, ki jo vlada in država podpirata in ki gre predvsem v korist Trsta in Gorice. Žal KD ni predložila lastnega zakonskega predloga na to temo, kar ustvarja določene zadrege. Ima pač svoje specifične probleme v Trstu in na deželni ravni, toda ne sprejemamo utemeljitve, da 255 milijard iz finančnega zakona sodi za kritje integracijske operacije EGS. Za to bodo potrebna posebna sredstva. Italijanska republika se je izrekla za zakon o obmejni politiki in ga že finančno podprla, za uresničitev statusa obmejne dežele EGS pa so predvidene druge oblike finansiranja.
Izhodišče za mednarodno kooperacijo je torej strategija, ki so ji že utrli pot osimski sporazumi. Kakšna bo njihova usoda?
Ekonomski del teh sporazumov je ponudil veliko evropsko priložnost obmejnim območjem. Njihove ideje in volje, ki izhaja iz njih, ne smemo zavreči, ampak povzeti, saj pripadata naši deželi, sta nekaj že pridobljenega. če sta vlada in država pripravljeni podpreti obmejno mednarodno sodelovanje, ker je v interesu Italije in EGS, potem to pomeni nadaljevanje ideje Osima tako s strani Italije, kot EGS, pomeni njegovo nadaljnje
uresničevanje. Gospodarski del osimskih sporazumov je dragocen, zato si želimo njegovega uresničevanja in razvoja v prihodnosti. Sedaj sta za to odločeni tako Italija, kot EGS. Odprto je vprašanje Jugoslavije, osebno bi bil takoj pripravljen na ponovno pogajanje in prilagoditev sporazumov, če bi bilo to potrebno.
Pogovor zapisala VLASTA BERNARD
knjižni dnevi v
tržaški knjigarni
DO 8. MARCA
NA VSEH KNJIGAH IN PLOŠČAH POPUST
od 10 do 50%
(izvzete so šolske knjige)
TRŽAŠKA KNJIGARNA — Ul. sv. Frančiška 20
Obv. občini 6/2/86
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
IH
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Začetek. Priznati moram, da sem prijetno presenečen nad odzivom bralcev in poslušalcev s slovenske strani, z rojaki v zamejstvu pa resno računam v bodoče. Je že tako, da se morajo ljudje drug na drugega privaditi, potem pa steče. V nedeljo smo prvič objavili najbolj »vroče« hite po vašem okusu:
1.	Elton John — Nik ita
2.	A - ha — Take on me
3.	Randez vous — Debela dekl'ca
4.	A - ha — The sun always shines on TV
5.	Opus — Live is Ufe
6.	Sting — Russians
7.	Deseti brat — Madona dejmi danes
8.	Poslednja igra leptira — Dečko ajde oladi
9.	Dire Straits — Walk of lile 10. Madona — Gambler
To je torej lestvica tega tedna, z Nikito na čelu. Ugotovitev, da je Elton John kot staro vino, velja. Pravi boom pa je skupina A - ha iz daljnje Norveške, ki sicer živi in ustvarja v Londonu. Severnjaki so sicer znani po hladnosti, tokrat pa so »odtalili« celo Primorce. O Debeli deklici pa le to, da pije že osmo pivo...
Še odgovor Mitji in ostalim bralcem, ki so nam pisali. Vaše predloge bomo skušali upoštevati, skladno s prostorom, ki nam bo namenjen, seveda. Pišite in pošiljajte glasovnice, prvo žrebanje bo že 30. marca, nagrade pa komaj čakajo na vas...
Z nagradami sodelujejo še:
Elektrotehna DO Melodija Mengeš
it
Založba Lipa Koper
Založništvo tržaškega tiska - Trst

Astra
DO Steklarna Hrpelje

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: Naslov: .........
Glasujem za:.......................................................
Moj predlog:.......................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
Suzi Pertot
Pogled v otroški svet
1.
UVOD
Stres, z domačimi izrazi prenapetost in preobremenjenost, sta dandanes predmet številnih zdravniških in poljudnih razprav, veliko je govora tudi o njegovem vplivu na človekovo duševno in fiziološko ravnotežje. Sodobno življenje prizanaša v tem pogledu malokomu: delo, ambicija, družbena angažiranost in druge dolžnosti, zahtevajo od posameznika, da se ravna po nečloveškem dnevnem redu in se Privaja vedno hitrejšim in vedno bolj nesprejemljivim ritmom. Tudi v okviru zabave ni veliko boljše, saj je človek vsak dan preplavljen z različnimi kulturnimi in rekreacijskimi pobudami, tisk in televizija pa prinašata toliko novic, predlogov in pobud, da jih človeški možgani težko asimilirajo, urejajo in razporejajo.
Kdaj pa se stres oziroma preobremenjenost pravzaprav začne? Še pred leti se je prenapetost in obremenjenost začenjala z vstopom v službo, v zapleten sistem družbenih odnosov odraslih, dandanes pa lahko brez pomislekov trdimo, da je otrok že v osnovnošolski dobi polnopravna žrtev zahtev sodobne družbe in njenega nečloveškega življenjskega ritma.
Šola vsekakor ne ustreza več družbenim zahtevam, starši in večkrat tudi otroci sami se zato odločajo za številne popoldanske dejavnosti, ki naj bi °troku pomagale, da stopi v korak z zahtevami so-
dobne tehnologije, znanja in kulture ter da postane brezhiben in kompetitiven stroj celo na področju športa.
Večkrat so te dejavnosti otroku koristne, ker mu pomagajo, da se vključuje v družbo vrstnikov, da se izogne samotnim popoldnevom pred televizijo ali izredno skromnim možnostim sprostitve, ki jih lahko nudi predvsem mestno življenje. Omejeno število izvenšolskih dejavnosti, ki upošteva potrebe, želje in sposobnosti otroka, je s tega vidika lahko zelo koristno. Čisto drugače pa je, če si mora otrok popoldanski čas napolniti s pravim urnikom obveznosti in predvsem, če so te obveznosti v prvi vrsti izraz ambicij in zahtev, ki so jih starši projecirali na sina ali hčer, z željo, da bi bil v družbi blesteč in kompetitiven.
Prav zaradi tega, ker je o vprašanju otroške preobremenjenosti vedno več govoa in ker marsika-kateri starši ne najdejo prave vzgojne poti na tem podočju, tudi zaradi strahu, da bi bil »njihov otrok«, manjvreden od drugih«, smo se odločili za vrsto razgovorov s psihologi, vzgojitelji, animatorji in pedagoškimi delavci, ki naj bi skušali odgovoriti na številne dvome in vprašanja v zvezi s problemom otroške preobremenitve.
Pogovor s psihologinijo dr. Nado Berce
O otroški preobremenjenosti, o pomenu in vlogi izvenšolskih dejavnosti ter predvsem o njihovem vplivu na razvoj tistih otrok, ki imajo pri šolskem delu večje ali manjše težave, ali ki so duševno in telesno prizadeti, smo se najprej pogovorili z dr. Nado Berce kot predstavnico Slovenske socio-psiho-pedagoške službe pri KZE. Psihologinja je takoj poudarila, da gleda na problem otroške preobremenjenosti ter na
vlogo pošolskih dejavnosti predvsem na osnovi o-sebne izkušnje: »Pn svojem delu srečujem predvsem otroke, ki jim starši in vzgojitelji očitajo, da so v šoli slabi in katerih učni uspeh res ni najboljši. Prav zato takim otrokom navadno odvzamejo najprej vse popoldanske dejavnosti, češ, da se bodo tako več in lažje učili. Večkrat se tako zgodi, da otroku, ki se v šoli zaradi pomanjkljivega uspeha že itak počuti manjvrednega, zmanjka tudi tisto področje udejstvovanja, v katero je verjel in na katerem je pogostokrat tudi uspeval.«
Kar zadeva vlogo izvenšolske dejavnosti, je dr. Bercetova poudarila, da ima po njenem mnenju pozitivna popoldanska dejavnost tudi pozitivno vlogo na otroški razvoj. »Vsekakor je treba izbirati in ločevati med različnimi dejavnostmi«, je poudarila Bercetova. »Sama podpiram tiste popoldanske dejavnosti, ki so nekompetitivnega značaja, ki razvijajo otrokove sposobnosti, predvsem motoriko, domišljijo in samostojnost, ki pri običajnem šolskem, intelektualnem delu ne pridejo tako močno do izraza. Za mestne otroke, ki nimajo skoraj nobene možnosti družabnega stika z vrstniki, je zelo pozitivna vključitev v organizacijo skavtov ali tabornikov, pri otroku, ki ima v sebi večjo mero agresivnosti, pa je treba izbrati primemo športno dejavnost. Prepričana sem, da je športno udejstvovanje zelo koristno, saj otroku pomaga, da sprošča agresivnost ter jo tako prilagodi, da je socialno sprejemljiva in celo koristna. Vsekakor mislim predvsem na nekompe-titivne športne dejavnosti. Za otroka so namreč predvsem važne izkušnje, nova spoznanja, preverjanje, ne pa ambicije in agonizem, v katerega starši in vzgojitelji pogostokrat silijo.
Agonistični šport, ki je tudi selektiven, škodi otroku in predvsem tistim otrokom, ki niso posebno nadarjeni ali nimajo razvitih motoričnih spretnosti, saj v njih rojeva nove občutke manjvrednosti in nove strahove.«
Predvidenih skupno 29 tečajev v Trstu, Gorici in Čedadu
Zavod za poklicno izobraževanje izdelal program tečajev za prihodnje šolsko leto
Vodstvo Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje je v preteklih dneh predstavilo deželi nov program tečajev za šolsko leto 1986-87. V program je vključilo skupno 29 tečajev in sicer 21 za tržaško pokrajino, 4 za goriško in prav toliko za videmsko pokrajino. Pristojna deželna komisija bo sedaj pregledala program in čez kak mesec javila, katere tečaje bo lahko zavod izpeljal v prihodnjem šolskem letu.
Vodstvo zavoda je pripravilo program potem ko se je posvetovalo z našimi gospodarskimi organizacijami tako v Trstu kot v Gorici in v Čedadu. Namen teh srečanj je povsem na dlani. Zavod se je seznanil s tržiščem dela, s sedanjo ponudbo dela in skušal pripraviti tak program, ki bi zadoščal tem zahtevam.
Pri tem je naletel na nekatere težave. Le te so bile najbolj razvidne pri oblikovanju tečajev s kvalifikacijo, ker obstaja še vedno velik razkorak med željami dijakov in rc'.'no ponudbo dela. Primer takega neskladja ponudbe in povpraševanja je gotovo tečaj o kamnoseštvu. Zavod je zadnjih nekaj let vedno vključeval v program tečaj s kvalifikacijo za kamnoseke, ker bi imel tečajniki po opravljenem dveletnem tečaju ugodne možnosti za zaposlitev. Tečaj je vedno »propadel« zaradi premajhnega vpisa. No, zavod je letos že spot vključil v program tudi ta tečaj z upanjem, da bodo sedanje proslave ob dvatisočletnici nabrežinskih kamnolomov le pritegnile pozornost mladih in jih usmerile v ta poklic.
V programu SDZPI sta med tečaji s kvalifikacija spot tečaj za mizarje in za tehnične administrativne uradnike. Novost predstavlja prvi letnik tečaja za frizerke. Vodstvo zavoda se je odločilo za ta tečaj zaradi velikega povpraševanja med dijakinjami nižjih srednjih šol za ta poklic. Doslej so si morale le-te pomagati z italijanskimi tečaji: če bo dežela odobrila nov tečaj SDZPI, se bodo lahko prihodnje leto izpopolnile v tem poklicu v materinem jeziku.
Tudi druge tečaje je zavod vključil v program, da bi zadostil potrebam našega gospodarstva. Zaradi velikega povpraševanja je predvidel dva tečaja za programerje elektronskih računalnikov, nadalje tečaj ažuriranja za vodenje malih obratov, izpopolnjevalni tečaj za trgovske predstavnike, tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino, tečaj ažuriranja za mehanizirano knjigovodstvo, v podjetju, tečaj specializacije za tehnike vzdrževalce hardwerja in izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini. V sodelovanju z nabrežinskim Ateljejem pripravlja dva tečaja specializacije za grafiko in bakrorez.
Omeniti je treba nato še izpopolnjevalni tečaj za risarje 'elektronskih delov in tečaj specializacije za vodenje skupin s prizadetimi otroki, v programu pa so še štirje tečaji iz kmetijstva, ki jih pripravlja zavod v sodelovanju s Kmečko zvezo. V Nabrežini naj bi stekel tečaj iz vinogradništva in kletarstva, v Podlonjerju tečaj iz splošnega kmetijstva, na Kolonkovcu tečaj iz vrtnarstva, v programu pa je tudi tečaj iz splošne živinoreje.
SDZPI ima za goriško pokrajino v programu štiri tečaje: tečaj sprecializacije za programerje elektronskih računanlikov, izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini, tečaj za fiskalno ažuriranje pri vodenju malih o-bratov in izpopolnjevalni tečaj za tehnične risarje.
Vodstvo zavoda je tudi letos vključilo v program tečaje v videmski pokrajini (tečaj ažuriranja za srednje kadre v podjetju, tečaj ažuriranja za dodeljene v produkciji, tečaj ažuriranja za vodenje gostinskih obratov in tečaj ažuriranja za agroturizem). Doslej je dežela še vedno črtala iz programa tečaje v videmski pokrajini. SDZPI upo, da bo letos ukrepala drugače, saj je tudi v videmski pokrajini potreba po podobnih tečajih velika. Lani je dežela odobrila 14 od 33 predstavljenih tečajev, ki jim letos sledi več kot 200 tečajnikov.
Ker pogajanja potekajo pozitivno
Uslužbenci dolinske občine prekinili pripravno stanje
Uslužbenci dolinske občine so se včeraj zbrah na zborovanju in razpravljali o pogajanjih, ki so se odprla z občinsko upravo zaradi pripravnega stanja. Prisotni so ugotovili, da pogajanja potekajo pozitivno, zaradi česar so sklenili, da prekinejo pmipravno stanje.
Tako je rečeno v tiskovnem poročilu, ki ga je sindikat uslužbencev izdal po zborovanju: to pomeni, da bodo uslužbenci začeli ponovno o-pravljati nadurno delo. Sindikalni predstavniki so tudi izdali tiskovno poročilo v pojasnilo javnosti, v katerem pravijo, da ne sprejemajo razlage o sporu, ki so jo predstavniki občinske uprave dali v občinskem svetu in ki smo jo povzeli na teh straneh v nedeljski številki. Tiskovno poročilo pravi:
»1. Trditev, da je eden od razlogov za pripravno stanje »na podatno obrambna reakcija na raziskavo občinske uprave v zvezi s površno in nezadovoljivo opravljeno službo nekaterih«, ni točna, v kolikor je bilo v sporočilu navedenih dovolj razlogov in hudih pomanjkljivosti, ki so pripeljali skupščino uslužbencev do soglasne odločitve o prekinitvi nadurnega dela. Eden poglavitnih razlogov p», je dolgoletno zavlačevanje reševanja problemov, ki so se iz leta v leto kopnčili in utrujenost nad obljubami, da bodo slednji rešeni.
2. Tudi trditev, da bi »uslužbenci začeli stavko in se ne odpovedali
samo nadurnemu delu, če bi bili problemi res tako veliki« in da »je šlo le za opozorilo, ki je odražalo nezadovoljstvo za začetek disciplinskega postopka...«, ni točna. Uslužbenci so se opredelili za lažjo obliko boja, kot je prekinitev nadurnega dela, ki ga normalna organizacija dela sploh ne predvideva, razen izrednih primerov, z namenom, da opozarjajo javnost na svoje probleme, da jo pri tem zaradi tega ne prizadenejo. Tako so občani v tem obdobju vseeno razpolagali z vsemi uslugami, ki jih nudi občina. Uslužbenci so trdno prepričani, da se morajo vsi sporazumi do konca izvajati in si ne znajo razlagati presenečenja občinske uprave v kolikor j or je sindikalni odbor večkrat opozarjal na vse nerešene probleme.«
Zastoji na tovornem postajališču
Zaradi stavke vodilnega carinskega osebja je bila včeraj dejavnost na tovornem postajališču pri Fernetičih zelo okrnjena, tako da se je nabrala dolga vrsta tovornjakov, ki čaka na carinske formalnosti. Stavka je px>vzročila težave le pri izvozno uvozno dejavnosti, medtem ko so tovornjaki TTR lahko brez zapletov prehajali skozi mejni prehod. Stavka carinikov se bo nadaljevala predvidoma tudi danes.
Na sobotnem sekcijskem kongresu
Dolinski komunisti preverili svoje delovanje v minulem letu
S petkove seje dolinskega občinskega sveta
Dežela odobrila in finansirala tri načrte dolinske občine za posege v parku Glinščice
Dolinski komunisti so na sobotnem kongresu, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo lepo število članov in simpatizerjev, preverili svoje delovanje v minulem letu in začrtali smernice za prihodnost. Kongresa sta se udeležila in ga zaključila senatorka Gerbec in član strankinega deželnega komiteja Paiza, med gosti pa so bili tudi predstavniki iz Kočevja in Kopra ter miljske komunistične sekcije in krajevne socialistične stranke.
V	svojem poročilu je tajnik Boris Kocjančič zajel obširno problematiko, s katero se stranka sooča na vsedržavni ravni in obravnaval njena prizadevanja za oblikovanje demokratične alternative sedanji vladni večini. Potem ko je razčlenil probleme, ki težijo celotno italijansko družbo, se je tajnik zaustavil tudi na nerešenem problemu globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in pri tem poudaril, da teze px>s večajo posebno poglavje problemu boja za pravice jezikovnih manjšin. V zadnjem času se nekaj premika, je dodal, ni pa nam znano v katero smer; to redno zavlačevanje piovzro-čajo vladne sile pwd pritiskom vsedržavnih in tržaških neofašističnih in konservativnih sil, ki se zbirajo okrog LpT in drugih zmernih sil; le-te so nam obljubile, da bo po tržaških ulicah še tekla kri, če bo izglasovan zakon o globalni zaščiti; dodal je še, da vlada že nekaj pripravlja, vendar pa vemo, da bo predložila tak zakon, s katerim ne bomo pridobili nič več, kot že sedaj imamo. Zato bo potrebno nadaljevati boj tudi p» odobrenem zakonu, da se bo slovenska manjšina kulturno in gospodarsko razvijala.
Zato je kongres ob koncu sprejel amandma o zaščiti jezikovnih in narodnih manjšin, ki so ga sprejele že druge sekcije ter k njemu dodal, da je naloga KPI tudi v tem, da si prizadeva za uveljavitev enakopravnosti Slovencev na vseh ravneh javnega življenja povsod tam, kjer živijo Slo venci v F-JK. Komunisti se moramo tudi v tem pogledu razlikovati od drugih — je še rečeno v dopolnilu amandmaja — ne samo po deklara cijah, ampak tudi po dejanjih.
V	svojem poročilu je tajnik Kocjančič obravnaval tudi vprašanje ter-moelektrame na premog, ki naj bi jo zgradili v dolini pri Orehu. Pri tem je dejal, da študija izvedencev opravičuje zaskrbljenost; pokazala je, da bi centrala požrla vsa razpoložljiva zemljišča v osap>ski dolini; veliko zaskrbljenost vzbuja tudi gradnja e-lektrovodov, ki bi prinesli velike o-mejitve pri uporabi teritorija, poleg tega po študija ni ovrgla dosedanjih pomislekov, da bo gradnja centrale močno prizadela ali celo uničila turizem in z njim povezano obrtništvo ter malo industrijo
Kongres dolinske sekcije je vsekakor z zadovoljstvom osvojil prozorno odprtost in demokratičnost KPI — kot je rečeno v sklepnem dokumentu — in soglasno odobril predlog tez
CK in program z dodatnim amandmajem o zaščiti jezikovnih in narodnih manjšin; obvezal je tudi svoje člane, da utrdijo stike z ljudmi in z vsemi družbenimi silami. Po konstruktivni razpravi, v katero so posegli številm člani, je kongres za tajnika pwtrdil Borisa Kocjančiča in izvolili nov glavni odbor, ki se bo sestal že čez teden dni.
Dnevi tržaške gastronomije
Do 20. apjrila, pia čeprav s krajšim premorom za velikonočne praznike, se bo v Trstu odvijal svojevrstni gastronomski pwegled, pwsvečen pristni tržaški kuhinji. V nekaterih mestnih restavracijah, ki sodelujejo p*ri p»~ budi, bodo še danes zamenjali jedilnike, tako da bo obiskovalcem vsak dan na voljo piet različnih primerkov domače kuhinje. Da bi tudi Tržačani bolje spxiznali px>slastice, ki jih lahko piripravljamo s tradicionalnimi recepiti, pa so prireditelji piobude — Združenje lastnikov javnih lokalov, trgovinska zbornica in letoviščarska ustanova — pxiskrbeli še za posebne gastronomske tečaje
Proslave ob dnevu slovenske kulture se počasi iztekajo in že bi lahko potegnili nekakšno črto nad praznovanjem Prešernovega imena ter izluščili nekaj značilnosti. To bo seveda poznejše delo, vendar že na prvi pogled ugotovimo, da so letošnje prireditve potekale »dvosmerno«: na eni strani tradicionalna proslava z govorom, zborom, glasbeno točko in otroki, na drugi pa »ad hoc« naštudiran program, največkrat kaka gledališka inscenacija ali prizorček.
Na to drugo, ustvarjalnejšo pot, so se podali tudi pri KD Kraški dom z
Dolinski občinski svet bo posredoval svoje mnenje o možnosti izgradnje termoelektrarne na premog puri Orehu na prihodnji seji, ki bo predvidoma v pxilovici t. m. Kot druge občine je tudi dolinska prejela študijo, ki jo sedaj proučujejo načelniki svetovalskih skupin; na prihodnji seji bo torej govor o tem načrtu, zaključke razprave pa bo nato občina posredovala deželni upravi.
Kot je pioročal župian na zadnji petkovi seji je deželna uprava odobrila in finansirala (vi višini 38 milijonov lir) tri občinske načrte za posege na področju piarka Glinščice; načrti zadevajo očiščenje in obnovitev rimskega vodovoda (19,8 milijona lir), arheološke raziskave ob nekdanjem Kokovem gradu (14,3 milijona lir) in eksperimentalno čiščenje kraške gmajne (4 milijone lir).
Občinska uprava je na zasebnem pogajanju oddala drugi odsek del za ureditev pokopališča v Borštu. Upravitelje pa je predvsem razveselilo dejstvo, da so se na prva tri mesta lestvice prijavljenih gradbenih pxxlje-tij uvrstila tri domača; delo si je za-
Repentabra in v nedeljo so v mali dvorani občinske telovadnice v Rep-nu uprizorili enodejanko Jakoba Ale-šovca »Podlaga zakonske sreče«. Z domačimi močmi so postregli številnemu občinstvu z uro zabave in s tem nakazali smer, po kateri naj bi se društvo še uveljavljalo.
»Podlaga zakonske sreče« je dokaj nepretenciozen komad, ki pz vsebuje kar dovolj dramskih enot, da lahko pritegne občinstvo in niti ni tako naiven, da bi ga lahko istovetili z izključno »ljudsko komedijo«. Tega se je zavedal tudi režiser, gost Drago
gotovilo podjetje Idle Tul. Po opravljenih delih bo borštansko pokopališče prvo, ki bo imelo sodobno kapielo in sanitarije. Nadrejene oblasti so sicer zahtevale, da bi občina zgra-dila tudi stanovanje za čuvaja, to zahtevo pia je uprava z ustreznimi utemeljitvami zavrnila.
Župan Švab je na pietkovi seji tudi ugotavljal, da gradnja kanalizacije v Dolini in med Dolino in Boljuncem prinaša določene nevšečnosti zaradi prekopanih cest, preusmeritve avtobusa, zapxire cest in še morda marsičesa. Občinska uprava je medtem tako uredila, da je že z včerajšnjim dnem avtobus lahko vozil po cesti pred županstvom.
Dolinski župian je tudi pioročal, da je bila mednarodna konferenca de-nukleariziranih občin v Perugii pre-nešena na začetek oktobra. Prejšnji teden pa je bila na sporedu organizacijska konferenca za pripravo jesenskega zasedanja. Organizatorji so ves prejšnji teden vztrajno vabili občinsko upravo in župana, da bi se udeležili konference, na katero bodo prišli predstavniki občin iz vseh kontinentov; organizatorji so pri tem po-
Gorup, ki je domače igralce pripravil za uglajen nastop, ki ni nikoli zdrknil v podeželsko burko in je zabaval predvsem s točno okarakteriziranimi liki. Razne družinske zdrahe med zakoncema je zakuhala služkinja Jerica, prepiri, v katere se vmeša še tašča, se kar vrstijo, dokler ne pride do srečnega razpleta in konca, v katerem so vsi nesporazumi odpravljeni in v katerem se skriva tudi moralni nauk: med poročenima je treba več zaupanja.
Reči je treba, da so nastopajoči zelo tekoče opravili svojo nalogo: Suzana Škabar, Vesna Guštin, Sorija La zar, Valter Purič in Gianni Sobani so nakazali že kar dobro izpiljeno mi-mično tehniko in dikcijo, tako da v predstavi ni bilo zastojev. Njihovi liki so bili kar se da posrečeni in razgibani, tako da se je moralo občinstvo kar naprej smehljati. Skratka, namen je bil dosežen v celoti.
Naj povemo še, da je o »drugačnem« prezentiranju dneva slovenske kulture spregovorila uvodoma Ines Škabar, ki se je zaustavila izrecneje ob problemu mladine, katero bi bilo treba pritegniti h kulturnemu delu. V sami predstavi pa sta sodelovala še Majda Guštin (šepetalka) in Igor Grilanc, ki je skrbel za zvočno o-premo.
udarjali, da je dolinska občina pio-memben primer in zgled tolmačenja vrednot miru in sožitja med ljudmi in narodi. Župan Švab je zato čutil dolžnost, da piove občinskemu svetu, kaj mislijo drugi o dolinski občini. Pri tem je dodal, da vsi vemo, da mir, sožitje in enakopravnost niso materialne dobrine in da jih je zato treba očuvati.
Na vsakoletnem srečanju med predstavniki dolinske občine in pxibratene občine Kočevje, je mladinska organizacija iz Kočevja pxmudila Dolini bronasto skulpturo deklice s piiščalko, ki je delo akademskega kipiarja Jarma. Po župianovih besedah je dolinska občina piočaščena nad takim darilom, ki ga vsekakor namerava sprejeti; sedaj mora le določiti prostor in ga urediti, da bi na njem pwstavila to skulpituro.
Na prihodnji občinski seji bo govor tudi o novem občinskem davku TA SCO; razprava o njem je bila sicer predvidena že na pietkovi seji, ker pia je vlada izdelala novi odlok, katerega vsebine pia občinska uprava še ni poznala, je bila celotna zadeva soglasno odložena na prihodnjo sejo.
Vprašanji stadiona in klavnice drevi v občinskem svetu
Drevi se bo sestal tržaški občinski svet; seja bo v glavnem piosvečena številnim vprašanjem rednega upravljanja, pxileg teh pia bo na drevišnji seji govor o vprašanju novega stadiona, ki ga občinska uprava namerava zgraditi na področju sedanje klavnice pri Sv. Soboti. Občinski odbor bo predložil sklep o premestitvi občinske klavnice, v okviru katere bo odgovoril tudi na vprašanje, ki sta mu ga zastavila komunistična svetovalca Calabria in Monfalcon; z njim ga piodrobneje sprašujeta tudi kako je z novim stadionom glede na nezadovoljstvo nogometnih krogov zaradi izbir občinske uprave.
0 Ali lahko res prodremo do bistva umetniškega ustvarjanja s podrobno analizo ustvarjalčeve pisave? Grafologi menijo, da to drži in so se celo odločili, da pxisvetijo tej temi vsedržavno srečanje, ki bo v Trstu od 20. do 22. marca. Prireditelj srečanja. Italijanski grafološki inštitut ga misli posvetiti spominu piesnika, pisatelja in grafologa Marcella Fraulinija.
• V četrtek ob 18. uri bo v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) konferenca na temo »Biline, ruska ljudska epika«, ki jo prireja Združenje L talija - SZ.
•	t
KD Kraški dom ob dnevu slovenske kulture
Enodejanka »Podlaga zakonske sreče«
Tržaški ekologisti so v soboto priredili zanimiv posvet
Vrsta razlogov proti gradnji termocentrale
V okviru pobud, ki se vrstijo na obeh straneh meje proti gradnji termoelektrarn na premog pri Miljah in pri Plominu, so Nenasilno združenje. Zelena alternativna lista in Prijatelji Zemlje iz Trsta priredili preteklo soboto zanimiv mednarodni posvet o takšnih, centralah v konferenčni dvorani tržaškega Časnikarskega krožka. V imenu prirediteljev so dela uvedli Maurizio Bekar, Paolo Angiolini in Andrea Wahrenfenig. Slednji je uvodoma podal tudi izčrpnejšo obnovo predavanja, ki ga je na to temo imel beneški ekolog, prof. Virginio Bottini pretekli četrtek ob predstavitvi sobotnega posveta.
Na srečanju v Časnikarskem krožku sta med drugimi nastopili predsednica OK ZSMS iz Kopra Irena Poles in predsednica Zveze društev za varstvo okolja SRS Jelka Kraiger. Prikazali sta prizadevanji ekologistov zlasti na Slovenskem in med drugim omenili velik uspeh, ki ga je žela akcija nabiranja podpisov proti načrtovanima termoelektrarnama. Akcija je bila uspešna tudi zato, ker je deloma pod njenim pritiskom hrvaški sabor sklenil, naj se načrt za centralo Plomin 2 opusti. Kot je povedala Kraigerjeva, pa je zdaj vprašanje ponovno odprlo hrvaško elektrogospodarstvo, ki ugovarja saborskemu sklepu.
Glavnina sobotnega posveta pa je bila namenjena kritičnemu pretresu
načrta, ki ga je izdelala italijanska elektriška družba ENEL za centralo pri Miljah. Številni predavatelji in razpravljale! so navedli vrsto ekoloških, zdravstvenih in gospodarskih razlogov proti uresničitvi načrtovanega objekta, marsikdo pa je kritično načel celotno italijansko energetsko politiko. Tako je član vsedržavnega tajništva Prijateljev Zemlje Beniamino Bonardi med drugim opozoril na protislovje, v katero je ujet italijanski energetski načrt, ki predvideva izgradnjo vrste central na premog in na atomski pogon. Po eni strani ga na vsedržavni ravni podpira 90-od-stotna politična večina, po drugi strani pa na krajevni ravni redno propadajo poskusi, da bi načrt uresničili, ker praviloma trčijo na nasprotovanje večine krajevnih političnih sil. Po mnenju Bonardija je treba izhod iz tega protislovja iskati v regionalizaciji energetskega načrtovanja, ki bi omogočilo boljše ugotavljanje dejanskih energetskih potreb in med drugim smotrnejše izkoriščanje energetskih virov.
Beneški izvedenec za varstvo okolja dr. Gianni Moriani je glede načrtovane tržaške termoelektrarne najprej poudaril, da bi njena uresničitev ne bila gospodarsko opravičljiva. Proizvajala bi namreč energijo, ki je ne bi uporabljali v njeni okolici, poleg tega pa bi zasedla že tako tesen prostor, ki je na Tržaškem na razpolago za nameščanje produktivnih de-
javnosti. Dr. Moriani pa je tudi opozoril, da bi elektrarna nastala v urbanem okolju, točneje v neposredni bližini Trsta, ki je na prvem mestu v Italiji po številu rakastih in drugih obolenj dihalnih organov, Ta in druga podobna dejstva je povsem prezrl znanstveni odbor, ki je po nalogu deželne uprave izdelal poročilo o načrtu ENEL za tržaško termoelektrarno.
Miljski župan Willer Bordon je tudi poudarO, da bi bila uresničitev načrta ENEL nesprejemljiva že iz gospodarskih razlogov. Poleg tega bi za odvajanje v njej proizvedene energije morali napeljati po kraški planoti vode, ki bi uničili obsežen del njene površine. Izrazil je upanje, da se bodo proti načrtu najprej izrekle tržaške okoliške občine.
Posebno pozornost je na sobotnem posvetu pritégnil Avstrijec Johann Theurl, ki je primerjal načrtovano tržaško elektrarno s tisto, ki že deluje pri Gradcu. Avstrijski ekologisti so dosegli, da v neznatni meri onesnažuje okolje, njene odpadne vode pa uporabljajo za ogrevanje dobršnega dela glavnega mesta avstrijske Štajerske. Odločno nasprotovanje proti gradnji centrale pri Miljah sta izrazila tudi predstavnik tržaškega predela od Sv. Sobote in tržiški občinski svetovalec Zelene liste Luciano Giorgi, ki je omenil slabe izkušnje s centralo pri Tržiču.
Nujnostno vprašanje županu
Tržaški komunisti o Johnu Demjanuku
Komunistična skupina v tržaškem občinskem svetu je naslovila županu Richettiju nujnostno vprašanje v zvezi s prisotnostjo vojnega zločinca Johna Demjanuka v našem mestu po Mu 1945. Podpisnika Calabria in Mon-falcom želita izvedeti, če namerava župan posredovati pri pristojnih vladnih oblasteh, da bi s primernim posegom pri ustreznih dejavnikih v I-zraelu dosegle raztegnitev preiskave o Demjanukovih zločinih v Treblinki tudi na njegovo delovanje v Rižarni.
Občinska svetovalca KPI ugotavljata med drugim, da je »Ivan grozni« pripadal tisti skupini strokovnjakov v genocidnih zadevah, ki so bdi poslani iz severnoevropskih uničevalnih taborišč v naše mesto, da bi Rižarno spremenili v kraj smrti. Podpisnika vprašanja dalje naglašata, da je Demjanuk prebival v Trstu vse do leta 1952, ko mu je bila dovoljena izselitev v ZDA, ob očitni prodpori.
Srečanje VZPI-ANPI
Kriška sekcija VZPI - ANPI prireja jutri -ob 19. uri v Domu Alberta Sirka sestanek sekcij VZPI - ANPI s Tržaškega, Goriškega in iz videmske pokrajine. Glavna tema srečanja bo vprašanje globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi.
Ob 40-letnici Združenja obrtnikov
Njen predlog od včeraj v javni razpravi
Natečaj za srednješolce o obrtniških poklicih
PRISTANIŠKA USTANOVA ZA NAVTIČNI TURIZEM
Združenje obrtnikov tržaške pokrajine je ob 40-letnici ustanovitve raz-prisalo natečaj za dijake drugih in tretjih razredov nižjih srednjih šol. Z natečajem je želelo Združenje približati dijakom, ki bodo letos ali prihodnje leto zapustili obvezno šolo, svet obrtništva in neštetih možnosti, ki jih le ta nudi za njihovo bodočnost.
Dijaki lahko sodelujejo na natečaju s pismenimi izdelki, z risbami ali z drugimi likovnimi deli. Udeleženci lahko px>šljejo svoje izdelke najkasneje do 15. aprila letos v tajništvo tržaškega šolskega skrbništva. Rezultate natečaja bodo objavili v prvih dneh maja, pjotem ko bo dela pregledala in ocenila p»sebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Združenja obrtnikov, nekateri likovni u-metniki, šolniki in predstavniki tržaške občine. Najboljšim dijakom bodo organizatorji- (poleg Združenja obrtnikov sodelujeta pri pobudi tudi tržaška občina in šolsko skrbništvo) po delili publikacijo o zgodovini tržaškega obrtništva.
Predsednik Združenja tržaških o-brtnikov Giorgio Ret je včeraj predo-čil p>omen ptobude tržaškemu odborniku za šolstvo Vattovaniju. Ret je podčrtal piotrebo, da se dijaki pred zaključkom obveznega šolanja seznanijo z možnostmi, ki jih nudi obrt-
Spjolzko cestišče in prevelika hitrost sta v nedeljo okrog 13. ure zahtevala življenje 35-letnega Franca Niego-^ana iz Trsta, Ulica Lorenzetti 4. Mladi moški se je z ritmom vozil po državni cesti 202 proti središču mesta, ko je nad Montebellom, blizu
ništvo s svojimi več kot tristo poklici. V teh poklicih prevladujejo kreativnost, fantazija in človeški odnosi, kar je v sedanjem sodobnem svetu nadvse pjomembno za razvoj mladega človeka. Le-ta pa mora biti seznanjen s sodobnimi pxroizvodnimi sredstvi, z znanjem, za kar je tudi nujna povezava med šolo in delom, je bilo poudarjeno na včerajšnjem sestanku.
• Prof. Piero Fiorit ni več predsednik malih in srednjih industrijcev iz Trsta. Po mnogih letih predsednikovanja je vrnil mandat upravnemu svetu, ki je izrazil obžalovanje nad to odločitvijo in izvolil dr. Giuliana Cuccagno za novega predsednika, profesorja Fiorita pa za častnega predsednika.
Tovarniški svet Isotte Fraschini je včeraj objavil tiskovno sporočilo, v katerem zavzema stališče do govoric o združitvi podjetja s Tovarno velikih motorjev, kar naj bd omogočilo nastanek dizelskega centra na Tržaškem. Tovarniški svet potrjuje, da je po neuradnih vesteh last Isotte Fraschini prevzela družba Fincantie-
avtoodpada Morselli, izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito treščil v obcestno drevo. Gasilci so imeli veliko težav, da so ranjenca izvlekli iz razbitin, kajti ostal je ujet med prednjim sedežem in volanom.
Ko so ga vendarle izvlekli, so mu
Vse kaže, da se je zamisel o ureditvi navtičnega pristanišča v široko zamišljenem turističnem smislu vendarle premaknila z mrtve točke ter z ravni teoretičnih razprav prešla k poskusu konkretnega predloga zanj. Premaknila p»a se je prav ustanova, ki je ob vseh doslej izraženih idejah in predlogih ostala previdno molčeča, saj jo stvar najbolj od blizu zadeva. Gre seveda za Avtonomno pristaniško ustanovo in za njeno finančno družbo Finporto, ki sta včeraj pjopoldne, z organizacijskim sodelovanjem ustanove za organizacijo kongresov The Office, priredili široko javno srečanje o svojem predlogu za ureditev navtičnega pristanišča
Kot je uvodoma včeraj na Pomorski pjostaji povedal predsednik Prista-
ri od družbe Finmeccanica. Celotna zadeva pa je ovita v čuden molk, kar je v nasprotju s protokolom IRI, ki ureja odnose med pxxijetji z državno udeležbo. Tovarniški svet Isotte Fraschini zatorej poziva vse politične sile, naj preverijo zadevo, ki je velikega pomena za tržaško gospodarstvo.
bolničarji in zdravnik RK takoj nudili prvo pomoč, čeprav jim je bilo jasno, da ne bo preživel. Zaradi fcudih udarcev v glavo in druge dele telesa je izdihnil še preden so ga položili v rešilec. Točni vzroki nesreče še niso znani, nekateri očividci so sicer trdili, da je Niegovan hotel prehitevati in da je prav v trenutku, ko je zavozil na sredo cestišča izgubil kontrolo nad ritmom. Gotovo pa bo tudi držalo, da je vozil precej hitro in to na spolzkem cestišču.
Avto zbil žensko ležala bo 40 dni
Predsinočnjim ob 22.30 so prepeljali z rešilcem Rdečega križa v ka-tinarsko bolnišnico 53-letno gospodinjo Sereno Danielis por. Sgaggiante iz Ul. Tacco 38. Ko je malo prej na prehodu za pošce hotela na drugo stran Drevoreda Campi Elisi, jo je z renaultom podrl 24-letni Nicola Alberti iz Ul. Italo Svevo 24. Nesrečnica si je prelomila desni del sramne kosti in zadobila številne poškodbe na obeh nogah. Zdravila se bo predvidoma 40 dni.
niške ustanove Michele Zanetti, segajo začetki predloga v čas, ko je Sklad za Trst odobril sredstva za izdelavo realistične in na konkretnih osnovah temelječe študije o dejanskih možnostih za to, da bi del tržaškega obrežja namenih navtičnemu turizmu in razvoju mesta v njegovi funkciji. Prav zato je predlog, ki ga je nato predstavil direktor družbe Finpxirto. inž. Zantedeschi, poovsem odprt in od včeraj uradno predan v javno razpravo. Prve se bodo morali izreči seveda deželna in občinska uprava, pristaniške oblasti in vsi uporabniki obrežja, od podjetij, ki so na njem razvila svojo dejavnost do zasebnikov, ki ga kakorkoli uporabljajo. Predlog je vsekakor plod prizadevanj, da bi vse posamezne in posamične zahteve in interese okrog tega vprašanja združili v celovito in harmonično celoto, in. če so predlagatelji v tem uspoli, bi morala pokazati prav čimširša javna razprava o njem. šele potem, ko bodo zbrane vse pripombe in dodatni predlogi, bodo lahko sestavljale! sedanjega načrta sestavili dokončnega
O predlogu Pristaniške ustanove bomo poročali posebej, tako da bomo naše bralce seznanili z njegovimi temeljnimi tehničnimi podatki in zna čilnostmi. Naj dodamo, da je včeraj šnje srečanje zaključila direktorica ameriškega urada za upravljanje obal Severnega Atlantika, Kathryn Cou-sins, ki je s številnimi diapozitivi ponazorila, kako so se v ZDA po letu 1965 lotili sanacije in prenove pristaniških območij in onesnaženih voda.
(vb)
V Miramaru pričetek biotehnološkega posveta
»Biotehnologija in industrijski proizvodi« je naslov mednarodnega znanstvenega posveta, ki se je pričel včeraj v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko in ki se bo zaključil v potek, 7. t.m. Na njem se bo zvrstilo kakih 30 predavateljev iz ZDA, Velike Britanije, Irske, Norveške, ZRN, Nizozemske, Izraela, Jugoslavije, Italije in iz drugih držav. Med njimi so znanstveniki svetovnega slovesa, npr. indijski mikrobiolog Ananda Chakrabarty.
Posvet je otvoril predsednik vsedržavne ustanove za alternativno energijo (ENEA) Umberto Colombo, u-deležence pa sta ob otvoritvi pozdravila tudi nobelovec Abdus Salam v imenu miramarskega centra in sovjetski znanstvenik Anatolij Vasilev v imenu Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) z Dunaja. Posvet pomeni začetek de javnosti biotehnoloških centrov UNI DO v Trstu in v indijskem glavnem mestu New Delhiju.
Ob bridki izgubi drage mame izrekata Giulianu Nadrahu iskreno sožalje Anica in Stanko Flego.
Ob spolzkem cestišču in preveliki hitrosti
Mlad Tržačan izgubil življenje v prometni nesreči pri Montebellu
Kaj je s podjetjem Isotta Fraschini?
Mirno nas je zapustil
Josip Lozar
Pogreb bo danes, 4. t.m., ob 12. uri s pokopKališča v Nabrežini v Križ.
Žalostno vest sporočajo otroci in sorodniki.
Posebna zahvala g. Danici.
Križ, 4. marca 1986 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružujeta podjetji INFORDATA in MIPOT.
Ob izgubi dragega očeta izrekajo sožalje Martinu Lozarju in svojcem
uslužbenci podjetja Elpro
■	Zapustila nas je naša draga
mama in nona
Lojzka Radetič vd. Šuc
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 5. t.m., ob 13. uri iz kapele na-brežinskega pokopališča v mavhinj-sko cerkev.
Žalostno vest sporočajo:	Albina,
Stanko in Rikardo z družinami ter drugo sorodstvo.
Vižovlje, Sesljan, Trst, 4. marca 1986
Preminila je naša draga
Ivanka Starc por. Černigoj
Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Žalostno vest sporočajo mož Edoardo, sestra Marija z Rudijem, sin Tullio in snaha Tina ter vnuka.
Trst, 4. marca 1986
Dne 3. t.m. nas je zapustila
Olga Volk vd. Renčelj
Pogreb bo danes ob 13. uri iz hiše žalosti v Bazovici št. 218 v bazovsko cerkev.
žalostno vest sporočajo sin Boris, sestra, vnuka ter vsi sorodniki.
Bazovica, 4. marca 1986
(Pogrebno pxxijetje Zimolo)
•	Dne 1. t.m. nas je zapustila
T naša draga
Kristina Berdon vd. Slapnik
Pogreb bo danes, 4. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pjokoptališče v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo otroci, vnuki, svakinje in svaki.
Trst, 4. marca 1986
(Pogrebno pjodjetje Zimolo)
Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje svojemu rednemu članu Milanu Slapniku ob izgubi drage mame.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in none
Svetke Čok vd. Čok
Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njem zadnji pioti.
Žalujoči svojci
Katinara, Lonjer, 4. marca 1986
V'
Razstava Zore Koren-Skerk:
še eno prijetno presenečenje
V umetniškem svetu slovenskega zamejstva je čedalje več veljavnih likovnih mojstrov. Med temi je pomembno ime Zore Koren - Škerkove, ki se sedaj ponovno predstavlja tržaški publiki s samostojno razstavo v eni izmed zahtevnejših tržaških razstavišč, v galeriji-laboratoriju »Cartesius«.
Zora Koren - Škerkova je tudi s to razstavo presenetila. Predvsem zato, ker je pripravila razstavo barvne grafike. Likovnica, ki je znana zaradi svoje dobre risbe in čitljive izraznosti, ostaja tudi tokrat pri svojem priljubljenem motivu, torej pri upodabljanju ure. Menda ga ni tokrat razstavljenega dela, ki bi v svojem motivu ne vsebovalo ure, seveda starinske. Umetnica svoje ure dopolnjuje včasih tako, da vidimo v motivu tudi kaj drugega, kar nas sili k razmišljanju, da gre za nekakšno simboliko.
Pa še posebnost sedanje razstave v galeriji Cartesius: nekaj odtisov je likovnica napravila na dragocenem lanenem belem in sivo-rumenem francoskem papirju, in tu prihajajo barve še do posebne veljave. Kot je bilo pričakovati, je razstava, ki bo trajala do 13. marca, pritegnila veliko občinstva.
Občni zbor nabrežinske godbe
Godbeno društvo »Nabrežina« je imelo v nedeljo občni zbor, ki je po tekal na sedežu društva v Nabrežini in so se ga udeležili številni člani ter simpatizerji godbe.
Uvodno besedo je imel predsednik godbe Vojko Pertot, ki je v zgoščenem in jasnem poročilu prikazal dejavnosti in sadove prizadevanj dosedanjega odbora. V svojem poročilu je predvsem pokazal, kako je nabre-žinska godba uspešno stopila pred javnost in kako se je le ta ugodno odzvala pobudam godbe. Pertot je v svojem poročilu opozoril na zasluge, ki jih ima pri preporodu godbe kapelnik Stanko Mislej, saj je občutno dvignil umetniški nivo godbe, istočasno pa je izšolal večino dosedanjih godbenikov. Temna točka godbene dejavnosti je prostorska stiska. Kljub številnim obljubam občini ni še u-spelo rešiti tega dolgoletnega problema. Prostorska stiska namreč pogojuje delovanje godbe, saj je praktično nemogoče, da bi na sedanjem sedežu imela štiridesetčlanska zasedba učinkovite vaje.
Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo tajnika Gina Šuligoja, ki je orisal gmotno stanje godbe.
Predsednikovemu in tajniškemu poročilu so sledile volitve novega odbora. Prisotni so volili dve listi, in sicer listo odbornikov, ki so aktivni
V Boljunec je prijokala mala MATEJA
Pavli in Dragu čestitamo, ker sta priskrbela družbo Eriki, Mateji pa voščimo obilo sreče v -življenju
Beneco - Kronos
člani godbe, ter listo, v kateri so zastopani starši in simpatizerji godbe. Enajstčlanski odbor sestavlja o-sem godbenikov, dva predstavnika staršev ter kapelnik. Odbor se bo v kratkem sestal, da bi določil odbornikom funkcije.
Novemu odboru čestitamo in mu želimo obilo uspehov in zadoščenja, staremu pa naj gre zahvala za dolgoletna prizadevanja in za laskave uspjehe, do katerih je pripeljal na-brežinsko godbo. (w)
Utrinek
iz taborniškega
življenja
Po zelo uspelem zimovanju, ki smo ga tabamiki Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice priredili med novoletnimi počitnicami v koči »Vežica« na Veliki planini nad Kamnikom, smo se odločili, da se ponovno predamo na sneg. Rečeno — storjeno. V nedeljo, 23. februarja, smo se prepeljali v sosednjo Avstrijo, točneje v Podklošter-Amoldstein. Izleta se je udeležilo ravno toliko članov naše organizacije, da smo naprelnili naročeni avtobus. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato je bilo smučanje še bolj prijetno. Povedati moramo, da nismo vsi smučali, nekateri smo se sankali. V glavnem smo se res lepo imeli na smučariji pred februarskimi žarki sonca. Ure so hitro tekle in že smo se znašli na preti proti domu. V avtobusu ni manjkalo veselega razpreloženja, zadonela je taborniška pjesem. Ob prihodu smo se preslovili v pričakovanju novih skupnih akcij.
—pkz—
tržaška knjigarna
Ulica sv. Frančiška 20
Prvo srečanje ob tradicionalnem knjižnem tednu ob izidu nove pesniške zbirke
MARKA KRAVOSA
V ZNAMENJU ŠKRŽATA
Spregovoril bo Miroslav Košuta, nekaj lirskih besedil bo bral Anton Petje. Navzoč bo tudi avtor.
Vabljeni danes, 4. marca, ob 18. uri.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
menjalnica	nakupni tečaji 3.3. me
Ameriški dolar		1.495.—
Nemška marka			678.-
Francoski frank		218 —
Holandski florint		600.-
Belgijski frank		31.—
Funt šterling		2.140.—
Irski šterling ...	2.000.—
Danska krona		182,—
Grška drahma		10.—
Kanadski dolar......	1.M0.—
Japonski jen..................... 7,—
Švicarski frank................ 803.—
Avstrijski šiling............... 96,—
Norveška krona................. 213,—
švedska krona.................. 208,—
Portugalski eskudo	....	10.—
špjanska prežeta............ 10 —
Avstralski dolar............. 1.000,—
Debeli dinar . . ... .	4’20
Drobni dinar  .............. 4 —
■ N BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
SLOVENSKO k STALNO^ „ "GLEDALIŠČE V TRSTU
300. premiera
IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Režija:	JOŽE BABIČ
PONOVITVE
Danes, 4. marca, ob 16. uri — ABONMA RED H - mladinski
Jutri, 5. marca, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo
v četrtek, 6. marca, ob 20.30 — ABONMA RED E - mladinski v četrtek
v soboto, 8. marca, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota pre premieri
v nedeljo, 9. marca, ob 16. uri — ABONMA RED G - druga nedelja pre premieri
gledališča
VERDI
Jutri, 5.	t.m., ob 20. uri šesta
predstava Mozartove opere (red C/A) »Figarova svatba«.
Tržaško gledališče Verdi prireja danes, 4. do 8. marca ciklus petih koncertov za šole. Koncerti, primemo predstavljeni in komentirani, bodo v mali dvorani in bodo trajali od 9. do 10. ure. Vse šole, ki so za to zainteresirane, si lahko že sedaj rezervirajo prostor. Vstopnica stane 500 lir. Blagajna je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9, do 13. ure ter od 16. do 19. ure.
ROSSETTI
Od jutri, 5., do 9. marca: II Salone Pier Lombardo - Cooperativa Teatro Franco Parenti bo predstavila Goldonijevo delo »Le donne de casa soa«. Igra L. Morlacchi, režiser Gianfranco De Bo-sio. Predstava izven abonmaja. Za a-bonente 30-odst. popust za prvi dve predstavi in 20-odst. za naslednje.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 5. t.m., ob 19.30: Jožef Popel-ka, orgelski recital.
Mala dvorana
Danes, 4. marca, ob 19.30: Mladi mladim. Bojan Gorišek, klavirski recital.
Srednja dvorana
Danes, 5., in jutri, 6. ob 9. in 11. uri ter 12.30: Plesni kulturni dan (Zaključeno za šole).
V četrtek, 6. t.m., ob 19. uri: Sončne dežele Sredozemlja. Predava Tomaž Kunaver.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 4. t.m., ob 9.30 in 11. uri: Boris A. Novak »V ozvezdju postelje«. Režija Helena Zajc. Predstava bo v MD Kulturnega doma v Novi Gorici za OŠ IX. korpus in OŠ Ajdovščina.
kino
ARISTON —16.30, 22.10 Dopo la prova, dram., Šve. 1984, 72’; r. Ingmar Bergman; i. Erland Josephson in Lena Olm.
EXCELSIOR I — 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rour-ke, Kim Basinger. (O)
EXCELSIOR II — 17.30, 21.45 Speriamo che sia femmina, dram., It.-Fr. 1986, 100’; r. Mario Monicelli; i. Liv Ulmann, Catherine Deneuve.
FENICE — 16.00, 22.15 II tenente dei carabinieri, kom., It. 1986, 95’; r. Maurizio Ponzi; i. Enrico Montesano, Nino Manfredi.
GRATTACIELO — 17.00, 22.15 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91’; r. Sylvester Stallone; L Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE II — 15.00, 22.00 Ammaz-zavampiri, fant., ZDA 1985, 110’: r. Tom Holland; i. Chris Sarandon, William Ragsdale, (O).
LUMIERE FICE
—16.30, 20.00 Alamo Bay, dram., ZDA
1985,	.100’; r. Luis Malle; i. Amy Ma-digan. Ho Nguyen.
MIGNON — 17.00, 22.15 Firenze! L’assassino è ancora tra noi, srh., It.
1986,	95’; r. CamMo Teti; i. Mariangela D’Abbraccio in Giovanni Visentin, (O).
NAZIONALE I — 16,00, 22.00 Esperien-ze di coppie in amore, pom., (OO). NAZIONALE III — 16.00, 22.00 Super.
girls in 3 D, porn., (QO).
EDEN — 15.20, 21.15 La moglie supergolosa in Fantasie erotiche di Gerard Damiano, pom., (OO).
CAPITOL — 16.30, 22.00 Rambo 2 - La vendetta, dram., ZDA 1985, 93 ; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron.
ALCIONE — 15.00, 22.10 L’anno del dragone, dram., ZDA 1985, 135'; r. Michael Cimino; i. Michey Rourke, John Lone.
VITORIO VENETO — 16.15, 22.00 Amici miei atto III., kom., It. 1985, 110’; r. Nanni Loy; i. Ugo Tognazzi, Gastone Moschin.
RADIO — 15.30, 21.30 Calde donne in amore, pom., (OO).
Prepovedano mladini pod 14. letom (O) -18. letom (CO)
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
st. Frančiška 20
vabi danes, 4. marca, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na pogovor s PAVLOM STRAJNOM
Demografska gibanj'a in slovenska šolska populacij'a na Tržaškem
Šolniki še zlasti dobrodošli.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v četrtek, 6. februarja, v okviru praznovanj Dneva žena, predavanje tržaške planinke Erike Cossutta, ki bo s pomočjo diapozitivov predstavila
VZPON NA ILLIMANI
in bolivijski treking od La Cimbre do Coroica. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11), začelo pa se bo ob 20. uri
Vabljeni!
koncerti
Glasbena matica priredi jutri, 5. marca, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu koncert orkestra harmonik kulturno-umetniškega društva SONJA MARINKOVIČ iz Novega Sada. Dirigent Milana Simin.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD I. Grbec - Škedenj priredi v petek, 7. t.m., s pričetkom družabnosti ob 19.30 »Praznik žena«. Ob 20.30 bo nastopil ženski pevski zbor SKD Tabor z Opčin. Poskrbljeno za jedačo in pijačo.
Kd Rdeča zvezda priredi ob priliki Dneva žena koncert orkestra Trieste Big Band, ki bo v nedeljo, 9. t.m., ob 18. uri v športno - kulturnem centru v Zgoniku.
KD Vesna vabi na otvoritev obrtne razstave lončenih izdelkov Gabrijele Ozbich, ki bo v Domu A. Sirk v Križu dne 7. t.m. ob 20.30. Nastopa tudi Zoran Lupine s svojo frajtonarco.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Težaško ozemlje in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu pripravljajo skupno proslavo 8. marca, dneva žena. Proslava bo v petek ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Na programu bodo: priložnostni govor, recitacije in nastop priznanega harmonikarskega ansambla Synthesis, ki ga vodi prof. Klavdij Furlan. Vabljeni!
KD Vesna sklicuje v nedeljo, 9. t. m., ob 11. uri v mali dvorani Doma A. Sirk REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni člani in vaščani!
prispevki
V	spomin na Hadrijana Cotiča in Luciana Tenceja darujeta Luciana in Vojko Bukavec 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
Ob priliki 50-letnice poroke. Marujeta Karleto in Rina Košuta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetj'a na grob bratranca Vinka Križmančiča iz Bazovice daruje sestrična Dora 25.000 lir za cerkev v Bazovici in 10.000 lir za Slomškov dom v Bazovici.
V	spomin na mamo Marijo Garavello daruje hči Tea 50.000 lir za gradnjo kulturnega doma-spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na bratranca Albina Šem-ca daruje Milko Kobal 20.000 lir za godbo na pihala Vesna Križ.
V	spomin na preminulega Srečka Križmančiča darsje družina Miot - Križman-čič 10.000 lir za KD Lipa in 10.000 lir za balinarski odsek ŠD Zarja.
V	spomin na Marijo Koritnik vd. Pahor daruje družina Milena Klavčič por. Brajša 50.000 lir za Rdeči križ v Gorici.
V	spomin na pok. Klavdija čoka darujeta Marija in Lovrenc žerjul 20.000 kr za ŠD Adria.
V	počastitev spomina Justine Taučer por. Ostrouška daruje Zora 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob prijatelja Klavdija čoka daruje Fabjo Pečar z družino 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na drago Justino Taučar -Ostrouška darujeta Dora in Nevija Kante 50.000 lir za osnovno šolo F.S. Finžgar iz Barkovelj.
Namesto cvetja na grob Franca Strai-na daruje Kristina Mahnič 10.0000 lir za KD V. Vodnik.
Ob obletnici smrti Rudija Mahniča darujeta žena in hči 15.000 lir za Sklad M. Čuk in 15.000 lir za MPZ V. Vodnik.
razna obvestila
Srenja Boršt priredi v soboto, 15. t. m., izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Odhod iz Boršta ob 6. uri. Prijave sprejema Marjo Zahar, tel. 040/228-481, do nedelje, 9. t. m.
žene in dekleta, ki bi rade praznovale mednarodni dan žena 8. marca v Kulturnem domu na Proseku, naj se čimprej vpišejo v tobakami na Kon-tovelu ali v cvetličarni Nadja na Proseku. Poskrbljeno je za večerjo, kul-turno-zabavni program ter za ples. Od 22. ure dalje se lahko pridružijo tudi moški, ženski zbor.
razstave
Foto Trst 80 vabi na ogled razstave Antonija Spacala, ki je odprta v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 do 7. marca.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 4. marca KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 17.55 — Dolžina dneva 11.16 — Luna vzide ob 2.43 in zatone ob 10,46.
Jutri, SREDA, 5. marca HADRIJAN
Vreme včeraj: temperatura zraka ^4,8 stopinje, zračni tlak 1010,2 mb narašča, veter severovzhodnik 20 km na uro, via-ga 65-odstotna, padlo je 6/10 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 6,5 stopinje. . ,v.
Plimovanje danes: ob 2.26 najvisja 24 cm, ob 11.23 najnižja —30 cm, (* 19.45 najvišja 12 cm, ob 23.26 najmz-
ja 8 cm.	.
RODILI SO SE: Devan. Gombač, Andrea Corvascio, Antonia Nettis, Giulia Lo Cicero, Mateja Cossutta.
UMRLI SO: 74-letni Alfredo DussatL, 42-letni Antonio Damato, 47-letna Maria Opassich, 71-letna Giovanna Starc, 71-letna Maria Mihalič, 55-letni Livio Cat-taruzzi, 75-letni Giuseppe Guli, 80-letni Decio Pavon, 83-letni Vittorio Cesca, 86-letna Giuseppina Sbroiavacca. 8^-1 etra Cristina Berdon, 73-letna Nerina Grego, 84-letni Giuseppe Zacchigna, bu-it-.ia Maria Bonin, 72-letna Maria Grando, 75-letni Emilio Udovicich, 83-letna Antonia Braico, 90-letni Domenico di Tommaso, 63-letni Francesco Calusa, 83-let-na Ana Pavlovec, 77-letni Guglielmo Salvi.
Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. marca (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. P. Revoltella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
Opčine (tel. 213-718): po telefonu samo za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5. Ul. deli'Orologio 6, Ul. del Soncini 179 (Škedenj), Ul. P. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
Opčine (tel. 213-718): po telefonu samo za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
TVg S. Giovanni 5. Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
Opčine (tel. 213-718): po telefonu samo za najnujnejše primere.
mali oglasi
PRODAM skoraj nov motorni kopač Nivi, 12 ks. Tel. na št MO/816564.
HIŠO Z VRTOM tudi staro iščem v Trstu ali bližnji okolici. Tel. 040/414542.
MALO SPLOŠNO ENCIKLOPEDIJO, ki jo je izdala Državna založba Slovenije, 1. in 2. del iščem. Tel. na št MO/911119.
ŠARPLANINCA črne dlake in svetlo rjavega bergamaska ovčarja je nekdo videl na področju Grete. Razumeta na ime Miško oz. Kekec. Kdor ju je videl, naj pokliče na št. MO/299-543.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Ce-rovljah.
FANT z višješolsko izobrazbo, z opravljenim vojaškim rokom in z dobrim znanjem srbohrvaškega in angleškega jezika nujno išče katerokoli službo. Tel. 040/226-536.
AMERIČANKA naproša Georgija, ki ga je srečala 3. januarja 1986 v vlaku med Postojno in Sežano naj ji piše na naslov: Elisabetta Reyes, Via Roma 25. 33170 Aviano - Pordenone, Italija.
PRODAM citroen 2 cv. letnik 1981 in vespo 150 cc. Tel. na št. M81/44262 od 13. do 14. ure.
MOTORNI KOPAČ 6 - 7 KS iz druge roke takoj kupim. Tel. na št. 0481/ 882330.
RENAULT 15 coupé v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. MO/ 227124.
PRODAM suri, kompleten, po zelo u-godni ceni. Tel. 040/200-236.
OSMICO je odprl Milan Kraljič v Pre-benegu. Toči belo in črno vino.
RESTAVRACIJA PESEK na Pesku sprejema rezervacije za 8. marec. Zabavala vas bo vesela glasba. Tel. na št 040/226-294.
FIAT 500 v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040/743-988.
20-LETNO DEKLE išče službo kot prodajalka ali kot uradnica z znanjem angleščine in francoščine. Tel. od 14-do 16. ure na št MO/571-274.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče urad-nico/ka z znanjem knjigovodstva in prakso na računalniku IBM, obvezno lastno prevozno sredstvo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnica, Ul. Montecchi 6 * 34137 Trst, pod šifro »Knjigovodstvo«.
Slike, ki niso le sponun
Ne pravim, da je tržaški Kulturni dom grd: le odročen je in ni v taki strateški poziciji, kot je trii Narodni dom. Na sliki (iz arhiva Odseka za zgodovino NŠK) vidimo krasni vhod, ki so ga izdelali po zamisli Kola Mo-serja. Pod balkonom je grb, s katerim se upravičeno ponaša še danes naše gledališče. Srčno upam, da je zgradba zaradi svojih arhitektonskih značilnosti v spisku objektov pod posebnim varstvom, če pa ni, potem pa bi morala kakšna organizacija poskrbeti za to.
Po požigu Balkana so zgradbo obnovili in jo spremenili v hotel Regina, ki je še nekaj let od tega sprejemal goste, danes pa je menda zaprt in se po njem sprehajajo le podgane. Ali je res nemogoče, da bi ga odprli in vanj vnesli nekaj življenja? Končno je bila zgradba večnamenska, kar bi lahko bila še danes. Nekaj prostora bi lahko namenili kulturnim ustanovam, arhivom, muzejskim razstavam. Najmanj, kar lahko terja vsa
tržaška dobromisleča javnost, v prvi vrsti pa slovenska, je plošča na pročelju Narodnega doma v spomin na nekdanji življenjski utrip v njem, za spravo in novo življenje. Prepričan sem, da bo nekdaj le visela ta pio šča, ki b; za Trst pomenila dejanje pravičnosti in kulturne širine. Kajti: zločin je pozabiti na zločine; kdor to počne, sam sebe goljufa.
Prav v Narodnem domu, pravzaprav tedaj v hali hotela Regina, sem se srečal s Cirilom Kosmačem, kar ne bom nikoli pozabil. Biti v tistih »zgodovinskih« prostorih je najbrž pomenilo tudi zanj posebno doživetje, tako da je pripovedoval zbrani druščini o svojih in nekdanjih časih, besede pa podčrtaval s svojo značilno obrazno mimiko. Podobno, zgodovinsko vzdušje nas je prevzelo, ko nam je le nekaj ur pozneje razkazoval z goriškega Grada lepote in zanimivosti mesta pod nami in prepletal zgodovi no s svojimi spomini.
imi
Tak je bil videti Narodnega doma. Od takrat se je marsikaj spremenilo: medtem ko je začetek Ulice Romagna ostal do danes nespremenjen, vseh tistih kasar-niških objektov ni več. Danes je na mestu nekdanje vojašnice nekakšen šesterokotni trg in četrt, ki se razprostira do Sodnije, vse to pa je poimenovano po Oberdan(k)u, ki so ga še bolj poitalijančili po smrti, kar pa
......?
bi ne mogli imenovati prav za kulturno dejanje. Kakšna je bila nekoč današnja Carduccijeva ulica, pa vi dimo na spodnji sliki. Današnjih Chiozzovih arkad še ni, stare pa so »stare« že sto let (1801) in že takrat so jih poimenovali po Genovežanu Carlu Luigiju Ghiozzi, ki je vložil dobiček od svoje velike tovarne mila v gradnjo nekaj stanovanjskih hiš.
F. F.

italijanska televizija
Prvi kanal
9.30	Televideo
10.25	La vita dl Berlioz - nadaljevanka
11.20	Sanremski festival
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra? - opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - tri minute o. . .
14.00	Halo. . . kdo igra? - zadnji poziv
14.15	H mondo di Quark - dokumentarec
15.00	Kronika
15.30	Znanost in tehnika
16.00	Zgodbe od včeraj in danes
16.30	Risanke
17.00	Dnevnik 1 - kratke vesti
17.55	Slovar - šolska oddaja
18.10	Odprti prostor
18.30	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Spot - moški, zgodbe in avanture
21.50	Dnevnik
22.00	Notturno - kriminalka v nadaljevanjih
23.00	Sanremski festival
0.50 Dnevnik 1 - zadnje vesti 0.20 Medicinska rubrika
Drugi kanal
9.30	Televideo
11.55	Cordialmente - dnevna rubrika
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - kakor mi
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
15.15	Sigillo rosso - igra
16.00	Življenje v Severni Evropi -dokumentarec
16.30	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Danes in jutri
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Strade di San Francisco - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.20 Dnevnik 2 - šport
20.30	Ufficiale e gentiluomo - film
22.35	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.45	Dnevnik 2 - dossier
23.35	Srečanje s kinematografijo
23.45	Dnevnik 2 - zadnje vesti 23.55 R clan dei due borsalini - film
Tretji kanal
11.45	Tele video
12.30	Fuoco di sbarramento - 1. del TV priredbe
13.45	Tečaj ruskega jezika
14.15	Tečaj francoščine
14.45	Koncert
15.45	Šola in vzgoja: Bolezni pri ži vini
16.15	šola in vzgoja: Evropske poti
16.45	Dadaumpa
18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3 - deželni program
19.32 Antonio Freno:	Una storia
triestina - 1. del
20.05 šola in vzgoja: tečaj ribolova
20.30	Vojni spomini
21.50 Geo - dokumentarec
22.40	Dnevnik 3
23.15	I fisici - 2. nadaljevanje
jugoslovanska televizija
14.15	TV novice
14.25	Uboga Klara - TV film
15.10	Angležini - film
17.20	Veliki greben - TV film
18.30	Pacific international airport -TV film
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja - oddaja v slovenščini
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
ŠPETER — Predstavili so beneške pravljice
TRŽIČ — Prispevek o koncertni dejavnosti ter intervju z dirigentom Antonom Nanutom
TRST — Razstava Zore Koren - Škerk TRST — Razstava Guida Antonija GORICA — Razstava madžarske fotografije
LONJER — Predstavitev mednarodne kolesarske dirke za trofejo ZSŠDI
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Rokomet
zasebne
CANALE 5
8.35	Alice - TV film
9.00	Una famiglia americana
9.50	General Hospital - TV roman
10.45	Facciamo un affare - TV film
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	D pranzo è servito - vodi Corrado
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - TV film
15.30	Cosi gira il mondo
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	II mio amico Ricky
18.30	C’est la vie - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig-Zag - kviz
20.30	Dallas - nova serija
21.30	Falcon Crest - nova serija
22.30	Nonsolomoda
23.30	II grande golf di Canale 5 0.30 Sceriffo a New York - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Soldato Benjamin - TV film
9.00	Destini - novela
9.40	Lucy show - TV film
10.00	Dinamite bionda - film
11.45	Magazine
12.15	Amanda - TV film
12.15	Ciao ciao
14.15	Destini - novela
15.00	Agua viva - novela
15.50	Infedeltà - film
17.50	Lucy show - TV film
18.20	Ai confini della notte
18.50	I Ryan TV film
19.30	Febbre d’amore - nadaljevanka
20.30	Sballato gassato completamente fuso - film
22.20	Tre cuori in affitto - TV film
22.50	Mash - TV film
23.20	Arabesque - TV film 0.20 Ironside - TV film
1.20	Mod squad - TV film
ITALIA 1
8.30	Gli eroi di Hogan - TV film
8.50	La casa nell prateria - TV film
9.40	Galactica
10.30	La donna bionica - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	Agenzia Rockford - TV film
20.30	Diplomatske skrivnosti
21.30	Čarobna gora - nadaljevanka
23.15	TVD - Vse danes
23.25	Rokomet - svetovno prvenstvo
Ljubljana
9.00	Pred izbiro poklica
9.25	Človekovo telo: vonj in okus
9.55	Slikarstvo XX. stoletja: ženska v likovni umetnosti
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke - revijski nastop kotalkarjev z Opčin pri Trstu
18.00	Kuža luža - pravljični portret
18.15	Mati gre v Ameriko - dokumentarni film
18.40	čarovna vrvica - oddaja iz niča Čirule-Čarule
18.45	Risanka
19.00	Danes - notranjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.05	Veliki briljantni valček - TV priredba
21.25	Mednarodna obzorja: Kampučija
22.10	Dnevnik
22.25	Švica: SP v rokometu (moški)
postaje
13.30	Tutto per denaro
14.15	Deejay television
15.00	Ralph supermaxieroe - TV film
16.00	Bim bum barn
18.00	Antologia di Johnatan
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Addams
20.00	Risanke
20.30	Superman H - film
22.30	L’etrusco uccide ancora - film
1.00	Cannon - TV film
1.50	Gli invincibili - TV film
TELEPADOVA
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	La battaglia dei pianeti - TV film
15.30	Proposte commerciali
15.45	Anteprima cinema
16.31	Risanke
17.35	La battaglia dei pianeti - TV film
18.15	Leonela novela
19.30	Buck Rogers - TV film
20.25	I giovani fucili del Texas -film
22.00	Leonela - novela
23.10	Šport - nogomet:
Vicenza - Ascoli
TRIVENETA '
13.30	Sampei - risanke
14.00	Bellamy - TV film
15.00	Monitor
15.30	Film
17.00	Risanke
18.00	šport - rugby
19.30	Disperatamente tua - novela
20.15	UFO. . . - film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
12.30	La famiglia Smith. - TV film
13.00	Risanke
13.30	Senorita Andrea - novela
14.30	Košarka: Fantoni Videm - Sebastiani Rieti
15.30	Musicale
18.30	Dokumentarec
19.00	Telefriuli sera
19.30	Senorita Andrea - novela
20.30	II sindaco e la sua gente
21.45	Nogomet: Triestina - Lazio
22.45	Športna rubrika
23.40	Telefriuli notte
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček;
7.40	Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 ,S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12.00; Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 15.45 Postni govor; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom (ponovitev); Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Pihalni kvintet Radiotelevizije Ljubljana; 18.00 Ulrich Lauterbach: »Obisk od zunaj«. Radijska pripoved; 18.50 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.45 Cestne informacije:, objave; 7.15 Objave, ep;
7.30	Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov: Istra; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki, in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert: nagrajenci Prešernovega sklada Marko Munih;
18.00	Sotočje.
RADIO KOPER (Italiianski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Prost vstop; 10.50 Poletje 86 z radiom Koper; 11.30 Na prvi strani,- 12.00 Glasba po željah; 13.45 Poletje 86 z radiom Koper in Kompasom; 14.33 Popoldanski program;
15.00	Dalla vita alla scena; 15.45-18.30 Glasbeno popoldne; 16.00 Palcoscenico; 16.33 D.Y. tours adventure; 17.00 Črno na belem; 17.45 Avtomobilizem;
18.10	Evergreen; 18.32 Famosi direttori d’orchestra: Rafael Kubielik; 20,00 Nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15 00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor;
11.10	Kviz; 11.30 R delitto di Lord Savile - radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 14.03 Master city; 15.03 Radiouno za vsakogar; 16.00 II paginonei; 17.30 Jazz;
18.05	Odprti prostor; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox; 20.00 Koncert; 20.45 LP glasba; 21.03 Poeti pred mikrofonom; 22.00 Danes zvečer tvoj glas; 22.49 Iz parlamenta; 23.05 Telefonski poziv .
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska igra za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Retzervirano ?-a..-; 11.05 Ali poznte...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Na današnji dan;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kmetij-«ki nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10-15.25 Popoldanski mo-
_zaik - vmes: Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak! želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00 - Glasba; 18.00 Sotočja;
18.45	Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.25 Minute s kitaristom Bojanom Drobezom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra -Milan Jesih: Stevardese; Glasbeni intermezzo; 22.10 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v. nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Slovenski pevci zabavne glasbe;
22.50	Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05-24.00 Vodomet melodij.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00-8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Soap opera all’italiana;
9.10	Taglio di terza - tretje strani dnevnikov; 9.32 Salviamo la faccia; 10.13 Mulini a vento; 10.30 Radio 2
3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 Scusi, ha visto il pomeriggio?; 15.30 Oddaja o valutah;
16.35	Chiamati in causa; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Verska oddaja; 21.00 Jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 - nočni program.
Zasedanje občinskega sveta v Sovodnjah
Bivši borci in aktivisti OF
Odobren izvršilni načrt ureditve parkirišča ob občinski telovadnici
Dokončna ureditev okolice in parkirišča ob občinski telovadnici v Sovodnjah bo veljala 125 milijonov lir. Tako izhaja iz izvršilnega načrta, ki ga je občinski svet soglasno odobril na zadnji seji, v petek, 28. februarja. Načrt je izdelal geometer Ivo Rojc, predvideva pa zgraditev dostopne ceste, zgraditev ograjnega zidu, ureditev razsvetljave, odvodnjavanje in seveda a-sfaltiranje okrog 2400 kvadratnih metrov površine. Precejšnji del stroška odpade na zemeljska dela, saj bo treba napeljati ogromno količino materiala, bodisi za cesto, bodisi za izravnavo prostora.
Med krajšo razpravo je načelnik svetovalske skupine SSk Černič vprašal za pojasnila, zakaj je strošek od predvidenih 50 njlijonov v začetku lanskega leta tako narasel. »Lani je bil sestavljen samo okvirni načrt, zato, da je občina vložila prošnjo na deželo, za finančni prispevek. V omenjenem načrtu so bile upoštevane določene rešitve. Med pripravo izvršilnega načrta pa se je pokazalo, da predvidevanja ne odgovarjajo, da je zlasti zemeljskih del precej več, kakor je bilo prvotno izračunano, da je treba nadalje zgra-
diti višji in seveda dražji zid itd.« Tako je bilo pojasnilo odbornika za javna dela Devetaka in podžupana.
Občina ima s strani dežele obljubljen prispevek na račun obresti v višini 3,5 milijonov lir letno, za financiranje predvidenega posega pa bo morala zaprositi za posojilo.
V nadaljevanju sejo, ki jo je vodil župan Vid Primožič, je občinski svet nadalje odobril izvršilni načrt za manjši gradbeni poseg (zgraditev ograjnega zidu in ureditev dvorišča) pri poslopju nekdanje šole v Gabrjah. Dela bo opravilo podjetje Košič, strošek (2,5 milijona) pa bodo krili iz sklada Bucalossi. Med razpravo o tem vprašanju so predstavniki manjšine opozorili na potrebo, da se primemo uredi ograjni zid in tudi dostop do poslopja.
Drugi del zasedanja je bil skoraj v celoti namenjen pojasnjevanju, klaj je novi davek na storitve (TASCO) in kako namerava občinska uprava postopati. V pričakovanju novega dekreta, ki uvaja znatne spremembe, zlasti glede tarif in uvaja tudi novosti glede razvrstitve občin v tri razrede, ni bil na seji sprejet noben formalen sklep. Odbornik za finance in proračun je
pojasnil, da so o uvajanju davka Taščo v odboru že precej razpravljali. Zaenkrat so osvojili stališče, da bo na območju celotne občine veljala e-na sama tarifna stopnja, da bodo skušali v največji možni meri upoštevati olajšave, ki jih predvideva zakon, da pa je treba imeti pned očmi tudi finančne učinke takih ah drugačnih odločitev. Občina bo že letos od države prejela znatno manj dotacij, kakor lani in razhko bo treba seveda kriti z novim davkom, če se namerava razne storitve ohraniti na dosedanji ravni.
Ob koncu seje je župan Primožič tudi poročal o pomembnem srečanju, ki je bilo 14. februarja med upravitelji treh slovenskih občin in Nove Gorice ter o nedavnem obisku jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu, Draga Mirošiča.
• Rajonski svet za Rojce se bo sestal v četrtek, 6. t.m., ob 18. uri na sedežu v Ul. Pasubio 8. Na dnevnem redu je zamenjava svetovalca Domenica Ciaccia, ki je odstopil, razprava o prehodih za pešce in oblikovanje mnenja rajonskega sveta v zvezi z uvedbo davka TASCO.
na tradicionalni družabnosti
Bivši borci in aktivisti OF so se v soboto v velikem številu udeležih vsakoletnega tradicionalnega srečanja, ki ga prirejajo slovenske sekcije VZPI - ANPI na Goriškem. 0-krog 180 se jih je zbralo v restavraciji novogoriškega Park hotela na prijetnem družabnem večeru. Najbolj številno je bila zastopana sekcija iz štandreža, dosti je bilo članov kraških sekcij VZPI in Podgore. Prisotni so bili tudi predstavniki novogoriške Zveze borcev in krajevnih borčevskih združenj v Sloveniji, ki so pobratena z našimi sekcijami VZ
PI. V začetku večera sta prisotne pozdravila Ivan Bregant v imenu go-riških sekcij VZPI, ki jie ugotovil, da morajo letos, ko poteka 40. leto proglasitve republike, borcj za osvoboditev še vedno čakati na priznanje pravic, in predsednik občinskega odbora Zveze borcev iz Nove Gorice Pahor.
• V Fari bo od 3. do 5. aprila letos četrto meddeželno tekmovanje mladih violinistov. Sodelovah bodo mladi glasbeni poustvarjalci iz Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine.
Senatorja Battello in Lotti o liberalizaciji avtoceste
Kot je znano se že več časa slišijo glasovi, da bi bilo treba liberalizirati avtomobilski promet na tistem kraku avtoceste, ki povezuje Vileš z glavnim vhodom na avtocesto pri Mo-ščenicah. Na tak način bi omogočili nemoten promet tovornjakov med go-riškim obmejnim postajališčem in tr-žiškim pristaniščem. Ko bi do tega prišlo, ne bi bilo treba vlagati velika sredstva v razširitev sedanje državne ceste med Gorico in Štivanom po Krasu.
O tem sta pred dnevi poslala vprašanje ministru za javna dela senatorja Battello in Lotti. Senatorja nakazujeta vse te potrebe, istočasno u-gotavljata, da je ravnateljstvo družbe Autovie Venete, ki upravlja avtocesto od Trsta do Benetk, dalo negativno mnenje o tej liberalizaciji. Družba namreč zahteva kar precejšnjo odškodnino. Senatorja menita tudi, da bi bil videz sedanje ceste po Krasu pokvarjen, ko bi jo pričeli popravljati, kot zahtevajo nekateri. Senatorja menita, da bi ministrstvo moralo čimprej skleniti- z deželno upravo pogodbo o liberalizaciji avtocestnega kraka.
Mladi socialisti žalujejo za Palmejem
V zadnjem času se je poživilo delo mladinske sekcije socialistične stranke. V Zvezo socialistične mladine je pristopilo precej novih članov, tako
V nedeljo sta se v Štmavru poročila
MARIZA PELESSON in FRANCO BENSA Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi Zveza slovenskih kulturnih društev.
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
7. marca, ob 21.30 pri A. Renella Club - Fiumicello
modna revija - pomlad 1986
Dvigniti vabila pri LA MAGLIA
Slovencev kot Italijanov. Imeli so že več sestankov in posvetov o raznih vprašanjih. Nekatera nameravajo še poglobiti. Govor je bil o slovenski problematiki v Gorici, o zgodovini; tukajšnje slovenske prisotnosti in sodelovanju z italijanskim življem. To problematiko nameravajo razširiti v bodoče in jo poglobiti.
Na zadnjem sestanku vodstva mladinske socialistične sekcije so izrazih globoko sožalje švedskim tovarišem zaradi zločinskega atentata na njihovega voditelja, predsednika vlade Palmeja.
Odložena seja v Steverjanu
Petkova seja občinskega sveta v Števerjanu je bila gotovo ena med najkrajšimi, saj se je zaključila že po nekaj minutah. Na dnevnem redu so imeli samo točko v zvezi z uvedbo novega davka na občinske storitve TASCO. Ker ni prišlo do uzakonitve vladnega odloka in bo treba zato počakati na nova določila, ki jih bo vseboval drugi odlok, bodo o tem vprašanju razpravljali na eni prihodnjih sej.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Enrico Toti 52, tel. 72-701.
Zaradi odločitve pokrajinskega vodstva
Hud spor med socialdemokrati Možen je prestop k socialistom
Sobotno glasovanje v občinskem svetu o zastopnikih občine v nekatere javne ustanove utegne imeti posledice znotraj socialdemokratske stranke. Pisali smo že, da je prišlo do različnega gledanja in odločitev med občinskim vodstvom PSDI in pokrajinskim vodstvom iste stranke. Občinsko vodstvo (tu sta zastopani mestna sekcija ter tista v Ločniku) je predlagalo svoje kandidate v prej omenjene ustanove. Pokrajinsko vodstvo pa je vsililo svoje kandidate. Pokrajinski tajnik PSDI Cioh je goriškemu županu s pismom v soboto zjutraj potrdil svoje kandidate.
Da nekaj ni bilo v redu se je izkazalo pri glasovanjih. Kandidat pokrajinskega vodstva PSDI v upravni svet mestnega podjetja Rodolfo Žiberna, je komaj zlezel v ta upravni svet. Dobil je le 19 glasov, medtem ko so drugi kandidati večinske koa-hcije) dobili 28, 23 in 21 glasov. Predstavnica druge socialdemokratske skupine pa je dobila kar 7 glasov, kar kaže, da je kar precej svetovalcev večine glasovalo zanjo.
Tudi ko je šlo za druga glasovanja, je bilo potrebno glasovati večkrat, da so bih kandidati PSDI izvoljeni, vedno z najmanjšim številom glasov. E-den med njimi, Umberto Boccadoro, kandidat v upravni svet družbe za u-
•v
Učenci šole Oton Zupančič počastili slovensko kulturo
vanjem, prireja v nedeljo, 9. t.m., v pokrajinski sejni dvoram in v sodelovanju s pokrajinsko upravo seminar o vključevanju odraslih handikapiran-cev v tako imenovane rezidenčne skupnosti. Taka oblika oskrbe je že zelo razširjena v drugih deželah in postaja tudi pri nas vedno bolj zanimiva iz dvoje razlogov. Po eni strani namreč razbremenjuje družine, po drugi pa nudi prizadetim, tako mladim kot odrashm, alternativo vključevanju v zavodske ah zdravstvene inštitucije. Seminarja se bodo udeležih pohtiki in tehniki, ki se ukvarjajo z oskrbo prizadetih.
Na slovenski osnovni šoh Oton Župančič v Ul. Brolo je bila v soboto prireditev, s katero so počastih Dan slovenske kulture. Glede na 8. februar, dan Prešernove obletnice, ki smo ga izbrali za praznik naše kulture, je bjla prireditev po sih razmer nekoliko v zamudi: na sporedu bi morala biti že pred kratkim, toda učence je tako zdesetkala gripa, da so jo morah odložiti.
Proslava je bila lotos notranjega značaja, brez udeležbe staršev, za katere menda otroci že sedaj pripravljajo, ob pomoči učiteljic, večjo zaključno prireditev. Sobotni nastop se je pričel z najmlajšimi učenci in u-čenkami, ki so sošolcem predstavih krajši recital Prešernovih poezij, starejši sošolci pa so nato podah nekaj misli o kulturi. Prvi del programa je dopolnjevala pevska igrica o Sneguljčici, pa še šaljivi prizori in pevski nastopi.
V okviru prireditve so si nato učenci lahko ogledah video posnetek lanske zaključne šolske prireditve v Kulturnem domu, na kateri so proslavili 40. obletnico obnove slovenskih šol na Goriškem.
Posvet
o handikapiranih
Zadruga APE, ki se ukvarja z vzgojnim načrtovanjem in izpopolnje-
Meso in sladkor proste cone
Trgovinska zbornica obvešča, da je v prodaji kontingent mesa proste cone za dvomesečje marec - april. Upravičenci lahko kupijo meso po znižani ceni s predstavitvijo kuponov štev. 41 zelene barve z rdečo črto v števerjanu, št. 40 zelene barve v ostalih občinah.
Od jutri, 5. marca, bo v prodaji tudi sladkor proste cone (kupon št. 77 v Gorici, št. 80 v ostalih občinah) in sicer po 8 kilogramov na upravičenca za štirimesečje marec - junij. Meso bo v prodaji do 30. aprila, sladkor pa do 30. junija.
previjanje obmejnega postajališča in avtoporta SDAG, sploh ni bil izvoljen. Dobil je le osem glasov (potrebnih jih je bilo 19), namesto njega je bil izvoljen predstavnik opozicijske liberalne stranke. Vanni Busohni, ki je dobil kar 22 glasov.
Očitno niso številni svetovalci večine sledili predlogom pokrajinskega vodstva PSDI. Najbrž se teh navodil niso ravnah niti nekateri svetovalci socialdemokratske stranke.
V tej stranki pa je spor izbruhnil takoj po odločitvah pokrajinskega vodstva. Baje je tajnik občinskega odbora stranke prof. Božo Gruntar takoj odstopil s svojega mesta. Gruntar spada v skupino, ki se zbira okrog bivšega poslanca Zucalhja, ki je tudi občinski odbornik. Govor je, da je sedanja večina v goriški socialdemokratski stranki zelo kritična dó pohtike, ki jo vodi pokrajinsko vodstvo PSDI. Govor je tudi, da ta skupina namerava zapustiti PSDI in pristopiti v sociahstično stranko. Pogovori o tem so baje že bih. Dogodek teh dni naj bi bil za ta prestop odločilen. Ponovilo naj bi se torej nekaj podobnega tistemu čemur smo lani poleti bih priča v sosednem Vidmu.
Sindikati gradbincev pri vodstvu INPS
Prejšnje dni je bilo na goriškem sedežu INPS srečanje s sindikalnimi predstavniki gradbincev, ki so včlanjeni v sindikate OGIL, CISL in UIL. Vodstvo zavoda za socialno skrbstvo je zagotovilo, da bodo z letošnjim mesecem septembrom začeh izdajati delavcem potrdila o socialnih prispevkih, ki so jih vplačali delodajalci v letih od 1974 do 1980.
Obsojen tat
Mladi Josip Flinček iz Murske Sobote bo drago plačal vožnjo z ukradenim motornim kolesom. Goriški pre-tor ga je včeraj obsodil na 4 mesece zapora in 150 tisoč hr globe, zraven pa še preklical pogojnost obsodbe na 3 mesece zapora, ki jo je na njflgov račun zaradi enakega prekrška izrekel pred komaj dvema mesecema. Flinček bo tako moral presedeti 7 mesecev.
Aretirah so ga v nedeljo ponoči a-genti goriške kvesture, ko se je peljal na motornem kolesu, ki ga je nekaj ur prej ukradel v Ul. Formica.
razna obvestila
Sindikat uslužbencev javnih ustanov CGIL obvešča, da je bil pred kratkim objavljen natečaj za 255 delovnih mest pri ministrstvu za delo in socialno skrbstvo. 40 delovnih mest je predvidenih za območje Furlanije - Juhjske krajine. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom na sedežu sindikata v Gorici, Drevored 24. maja 1 in v Tržiču, Ul. 25. aprila 34.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da odpelje avtobus za izlet 8. marca v Čedad, ob 8.30 s Travnika, nato mimo gostilne Pauhn skozi Podgo-ro, štandrež, Sovodnje in Ločnik.
Slovensko planinsko društvo Gorica vabi člane — smučarje na udeležbo na 20. zimskih športnih igrah, ki bodo 9. marca 1986 v Ravasclettu. Prijave v trgovini Baucon (Ul. Carducci) in pri Ivu Berdonu do 5. marca.
prireditve
Ženski odsek Kulturnega društva Jezero vabi vse ženske na praznovanje 8. marca, ki bo v društvenih prostorih v Doberdobu v petek, 7. t. m., ob 20. uri. Vpisovanje v trgovini Pri Mili do srede, 5. t. m.
Ob ženskem prazniku priredijo so-vodenjske žene včlanjene v prosvetnem društvu Sovodnje v tamkajšnjem kulturnem domu v nedeljo, 9. marca, ob 19. uri recital z naslovom »Ljubezen ogenj je«.
UNIFAX — Klub slovenskih akademskih študentov — vabi na akademski gala party v soboto 15. marca, v Kulturnem domu v Gorici. Vstop izključno z vabih, ki so na razpolago pri članih društva.
Ženski odsek KD Danica priredi v soboto, 8. t.m., oh 19.30 v gostilni Devetak na Vrhu družabnost z večerjo.
kino
Gorica
VERDI 18.00 — 22.00 »Rocky IV.«. I-gra Silvester Stahone.
CORSO 17.30—22.00 »Nove settimane e mezzo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30 — 22.00 »Dehcatezze bagnate di mia cugina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržit
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Piaceri morbosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Želo II.«.
SVOBODA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Lov na zeleni diamant«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972.
POGREBI
Danes v Gorici: Carohna Cardone ob 11. uri iz splošne bolnišnice. ,
Kulturno društvo Jezero izreka sožalje odbornici Gilberti Anzolin ob izgubi mame
OLGE
Košarka: v 21. kolu drugoligaškega prvenstva proti Nordici iz Montebellune
Jadran: s tako obrambo poraz neizbežen
NORDICA MONTEBELLUNA — JADRAN 100:87 (51:48)
NORDICA MONTEBELLUNA: Speronello, Bocchi 12 (1:2); D’Ambrosio, Lamberti 11 (3:6); Buiatti 28 (8:9), Morellat© 20 (2:2); Volpato 11 (3:3); Barzi, Penissato, Binotto 18.
JADRAN: Žerjal 7 (1:6); Sosič (0:2); Ban 30 (5:5); Čuk 19, Zarot« 17 (1:7); Rauber 13 (3:4); K. Starc, Gulič 1 (1:3); Klobas (0:1); Daneu.
SODNIKA: Garsia (Piacenza) in Teodorani (Cesena); PROSTI METI: Nordica 17:22; Jadran 11:28; OSEBNE NAPAKE: Nordica 26, Jadran 25; PET OSEBNIH NAPAK: Ban (33), Moreliato (37), Volpato (38), Rauber (39); 3. TOČKE: Bocchi 1; Ban 3, Čuk 1. GLEDALCEV: 500.
Tudi z gostovanja v Montebelluni se Jadranovi košarkarji vračajo praznih rok. Priložnost za drugo prvenstveno zmago v gosteh pa je bila velika: moštvo Nordice je namreč tudi proti jadranovcem pokazalo, da je u-pravičeno na zadnjem mestu lestvice.
In kljub temu so naši košarkarji »uspeli« izgubiti. Vzrok za ta spodrsljaj je enostaven: jadranovci so izredno slabo igrali v obrambi. Domačini so jim namreč uhajali, kadar in kot so hoteli proti košu, in to s predhodnimi standardnimi fintami. Da o zapiranju prostora pod košem ne go- * 4
Jadran v številkah
METI ZA 2 TOČKI: K. Starc 0:3; Žerjal 3:4; čuk 8:15; Zarot« 8:11; Sosič 0:1; Rauber 5:7; Ban 8:13. 3 TOČKE: Žerjal 0:1; Čuk 1:1; Ban 3:4. SKOKI: K. Starc 3 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 4, 3, Zarot« 5, 4; Sosič 1, 0; Rauber 1, 2; Ban 0, 1; Klobas 0, 1; IZGUBUENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 3, 1; Žerjal
4, 3; Čuk 1, 0; Zarot« 1, 2; Sosič 2, 0; Rauber 5, 1; Ban 1, 1; BLOKADE: Čuk 1; Rauber 1. ASISTENCE: K. Starc 2; Žerjal 2; Zarotti 1, Sosič 1, Ban 2.
vorimo! Jadranovci so pretežno branili »mož - moža«, kar se je proti istemu nasprotniku izkazalo za uspešno v prvem srečanju v Trstu. V nedeljo v Montebelluni pa so naši v obrambi enostavno zaspali, tako da je tudi poprečni nasprotnik dosegel stotico, kar je bilo seveda zanj rekorden izkupiček v tem prvenstvu.
Če k slabi obrambi dodamo še neverjetno skromen odstotek pri izvaja-
»Mislim, da je naš uspeh zaslužen, predvsem ker smo pokazali večjo voljo do zmage. Jadran je vseskozi branil mož moža in si je tudi nabral veliko število osebnih napak. To pa smo izkoristili in tako je moral Jadranov najboljši strelec Marko Ban že v sredini drugega polčasa na klop zaradi petih osebnih napak. Tri osebne napake si je kaj kmalu nabral tudi Zarotti, ki je bil odtlej manj učinkovit v obrambi,« je zelo zadovoljen po tekmi dejal trener Nordice Gianni Trevisan.
»Kaj pa o Jadranu?«
nju prostih metov (11:28) in veliko število izgubljenih žog (17), potem je slika nedeljske tekme in seveda poraza precej jasna. Skratka, srečanje, ki ga je treba takoj pozabiti.
Začetek srečanja je kazal kar na najbolje za jadranovce. Takoj so povedli s 6:2 (v 2. min.), v 6. min. pa so vodili s 16:9. Nakar so naši začeli popuščati v obrambi in domačini- so v 10. min. stanje izenačili (26:26). Odtlej se je bil izenačen boj za vsako točko, naposled pa so domačini sklenili prvi polčas s tremi točkami prednosti.
Nordica si je v začetku drugega polčasa priigrala tudi 6 točk prednosti (72:66), naši pa niso popustili in v 32. min. so zaostajali le za dve točki. Sledili sta akciji, ki sta povsem zmedli našo ekipo. Sodnik Garsia je namreč Zarottiju dosodil teh-
»Jadranovce poznam precej dobro. Živim v Pordenonu in vsa ta leta sem lahko bližje sledil vašemu moštvu. Jadranovce sem vedno poznal kot zelo požrtvovalne in borbene igralce, tokrat pa moram reči, da so me nekoliko razočarali, saj so prehitro vrgli puško v koruzo. V zadnjih minutah srečanja vaši košarkarji sploh niso nudili odpora in tako smo lahko zmagali kar s stotico.«
V Jadranovem taboru so bili po tem spodrsljaju vsi zelo potrti. Trener Andrej Žagar se še dolgo časa
nično napako, priznal domačinom povsem neveljaven koš in Nordica je v nekaj sekundah povedla za 11 točk (85:74). Za nameček pa je zaradi petih osebnih napak moral z igrišča Marko Ban, ki je bil v Jadra-novih vrstah daleč najuspešnejši.
Odtlej naše ni bilo prepoznati. Enostavno so vrgli puško v koruzo in vt sok poraz je bil tu.
: Upajmo, da se bodo naši košarkarji kaj kmalu opomogli po tem spodrsljaju, saj bodo že v nedeljo igrali proti vodilnemu Citrosilu iz Verone. Priložnost je, da se naši košarkarji svojim navijačem oddolžijo z boljšo predstavo kot v Montebelluni. Upati, da bi naši premagali vodilnega, je sicer zahtevati preveč, odločno boljšo igro kot proti Nordici pa je od njih upravičeno pričakovati. (B. Lakovič)
ni mogel pomiriti, enako je bilo s pomožnima trenerjema, z igralci, s spremljevalci.
Pomožni trener Stojan Kafol je dejal: »Sploh nismo branili. S tako o-brambo pa je poraz neizbežen. Verjetno bi lahko poskusili kako drugo obrambo, sicer pa ne vem, kaj bi se nato lahko spremenilo. Tudi v izvajanju prostih metov smo bili slabi. Ko bi pri tem imeli le normalen odstotek, mislim, da bi lahko zmagali. Kot kažejo statistični podatki, smo z igro v napadu lahko zadovoljni. Kaj pa, ko smo sve skvarili v obrambi!«
IZIDI 21. KOLA
Nordica - JADRAN	100:87
Citrosil - Ecocemen«	96:88
Mauri - Faciba	89:60
Maltin« - Čelana	86:73
Cagiva - Panapesca	100:101
Teorema - Victors	104:95
Spondilatte - Kidland	74:63
Vicenza - Castor	92:87
LESTVICA
LESTVICA
Citrosil	21	19 2	1943:1660	38
Cagiva	21	19 6	1868:1685	30
SpondUatte	21	15 6	1629:1504	30
Panapesca	21	14 7	1988:1826	28
Ecocemen«	21	14 7	1665:1572	28
Maltinti	21	14 7	1657:1611	28
Castor	21	13 8	1859:1909	26
Teorema	21	12 9	1976:1912	24
Mauri	21	11 10	1709:1684	22
Kidland	21	10 11	1674:1680	20
Victors	21	6 16	1506:1591	12
JADRAN	21	6 15	1701:1839	12
Vicenza	21	6 15	1668:1809	12
Čelana	21	5 16	1608:1789	10
Faciba	21	5 16	1626:1906	10
Nordica	21	3 18	1602:1801	6
PRIHODNJE KOLO (9. 3.)
Panapesca Montecatini - Vicenza; Victors Monza - Ecocemen« Ferrara; Čelana Bergamo - Teorema Are-se; Cagiva Varese - Spondilatte Cremona; Jadran - Citrosil - Verona; Faciba Busto Arsizio - Nordica Mon-tebelluna; Kidland Padova - Maltin« Pistoia; Castor Pordenon - Mauri Tre-viglio.
Jadranovi strelci
Ban 519 (131:155); Čuk 320 (32:50); Zarot« 247	(41:75); Rauber 185
(32:43); Žerjal 127 (36:51); Daneu 115 (28:46); K. Starc 85 (13:25); Gulič 78 (18:38); Sosič 17 (5:13); I. Starc 4 (2:2); Klobas 4 (0:1).
Trevisani »Prehitro ste vrgli puško v koruzo«
Nogomet: 1. italijanska liga
Romi derbi z Interjem
V 23. kolu italijanskega nogometnega prvenstva A lige je bila osrednja tekma v Rimu med domačo Romo in milanskim Interjem. Enajsterica trenerja Erikssona je morala na igrišče močno okrnjena — brez Bonettija, Bonieka in Pruzza — za nameček pa se je poškodoval še reprezentant Conti. Ne glede na to pa so bili gostje nadigrani in visoko izgubili z 1:3 po zaslugi tokrat odličnega strelca Oraziani ja.
Zmagal je tudi Juventus, ki je gostil Udinese. Med prvima dvema ekipama je tako še naprej enaka razlika v točkah. Z istim izidom kot rimski derbi se je končal tudi obračun med Napolijem in Torinom. NajbOij prepričljivo zmago je tokrat izboje vala Sampdoria, ki je odpravila Piso s 3:0. Štiri tekme so se končale brez zmagovalca, a samo v Firencah niso videli nobenega zadetka. Derbi med zadnjima dvema na lestvici Barijem in Leccejem se je končal z 1:1. Vi-demčani imajo po porazu v Turinu samo točko prednosti pred Barijem.
IZIDI 23. KOLA: Como - Avellino 1:1 Fiorentina - Atalanta 0:0; Juventus - Udinese 2:1; Lecce - Bari 1:1; Milan - Verona 1:1; Napoli -Torino 3:1; Roma - Inter 3:1; Sampdoria - Pisa 3:0.
LESTVICA: Juventus 37; Roma 33; Napoli 28; Milan 26; Torino in Inter
25; Fiorentina 24; Verona in Sampdoria 22; Atalanta 21; Pisa in Como 20; Avellino 19; Udinese 17; Bari 16; Lecce 13.
PRIHODNJE KOLO (9: 3.): Atalanta - Como; Avellino - Sampdoria; Bari - Torino; Inter - Fiorentina; Juventus - Napoli; Pisa - Milan; Udinese - Lecce; Verona - Roma.
Triestina zamudila priložnost
Triestina - Lazio
TRIESTINA:	Bistazzoni, Bagnato
(82’ Salvadè), Braghin, Dal Prà, Cerone, Menichini, De Falco, Orlando, Di Giovanni (62’ Scaglia), Romano, lachini.
LAZIO: Malgioglio, Poda vini, Ca-listi, Galbiati, Calcaterra, Fonte, Toti, Vinazzani, Poli, Caso (76’ Filiset-ti), Garlini (90’ Damiani).
SODNIK: Lamorgese iz Potenze.
totocalcio
Como - Avellino
Fiorentìna - Atalanta
Juventus - Udinese (1. polčas)
Lecce - Bari
Milan - Verona
Napoli - Torino
Roma - Inter
Sampdoria - Pisa (1. polčas) Bologna - Monza Palermo - Cesena Triestina - Lazio Carrarese - Parma Gladiator - P. Cisterna
KVOTE
13 (2.743 dobitnikov)
12 (48.884 dobitnikov)
X
X
1
X
X
1
1
1
1
X
X
X
X
3.158.000 lir 176.000 lir
totip
1.	—	1.	Skate	1
2.	Areos	X
2.	—	1.	Botum	2
2.	Coriolano	1
3.	—	1.	Degrè Bi	2
2.	Baffolup	1
4.	—	1.	Balmon	2
2.	Crino Effe	1
5.	—	1.	Bietolino	2
2.	Ascianghi	X
6.	—	1.	Stefany D’Ester	2
2.	Ton Ton Mak	1X2
KVOTE
12	(52	dobitnikov)	11.250.000	lir
11 (1.024 dobitnikov) 550.000 lir 10 (10.663 dobitnikov) 52.000 lir
0:01'A.' Tudi proti Laziu Triestini ni uspelo osreči« svojega občinstva z zmago. Tokrat pa so Tržačani menda zadovoljili svojo publiko, saj so skozi vso tekmo potisnili nasprotnika v svoj kazenski prostor in ustvarili vrsto zrelih priložnos« za zadetek, toda brez uspeha. Končni izid je torej nekoliko krivičen do domačinov.
Kot rečeno, je Triestina zaigrala dobro. Čeprav brez poškodovanega Cinella so tržaški igralci dokazali, da so menda premostili težko krizo, žal pa kljub izredni igri De Falca ni prišlo do zadetka, ki bi odločil tekmo. Na sredini igrišča sta Dal Prà in Romano odlično gradila igro, obramba pa je v kali zatrla vsak poskus gostov, da bi ogrozili Bistazzonijeva vrata. Vratar Triestine je bil tako skozi vso tekmo nezaposlen.
Lazio je tudi v Trstu dokazal, da je na gostovanjih res šibka ekipa. Rimski ekipi se pozna, da je v glavnem sestavljena iz starejših igralcev, ki so do nedavnega nastopali v višji ligi in nimajo večjih motivacij (Caso, Vinazzani, Galbiati).
Za Triestino je delitev točk vsekakor neuspeh glede na druge izide.
Stefane! - Silverstone 92:95 (49:48)
STEFANEL: Persico, Francescatto 7 (2:2), Bobicchio 8, Golmani, Riva 6 (2:2), Vitez 2 (2:2), Bertolotti 19 (3:3), Shelton 27 (7:11), Coleman 23 (1:3), Lucantoni.
SILVERSTONE: Cavazzana, Ritos-sa 8, Pagani, Palumbo 8 (1:2), Te-renzi 2, Lasi, Motta 13 (6:6), Brown 36 (12:12), VicineOi 2, Branson 26 (2:3).
Z domačim porazom proti Silversto-heju se torej Stefanel dejansko, čeprav še ne matematično, poslavlja od A-l lige. O tem porazu ni kaj dosti komentirati mogoče so bolj zanimivi globalni vzroki, ki so privedli do takega stanja. Mirne duše lahko trdi-rno, da sodi Stefanel med ekipe, ki zaslužijo nazadovanje v A-2 ligo. čeprav namreč razpolaga z igralskim kadrom, ki je boljši od marsikatere druge ekipe (npr. Livorno, Marr, Sil-yerstone...) pa ni letos znal Puglisi Okoristiti v pravi meri vseh svojih
adutov, kot so storOe omenjene ekipe, kjer so predvsem tuji igralci odlično odigrali svojo vlogo). Nihče od Tržačanov se letos nj posebno izkazal: edino Shelton je igral na takem nivoju, kot je bilo od njega pričakovati. Kondicijsko je bila ekipa slabo pripravljena, več tekem je izgubila prav v zadnjih minutah), v obrambi je večkrat prišlo do nepazljivosti, v napadu pa je ekipa igrala zelo neodločno, predvsem proti coni. Le nekajkrat (v začetku prvenstva proti Ban-coromi in Opelu, nato še proti Be-nettonu) je moštvo zares pokazalo, kaj zna. (Marko Oblak)
OSTALI IZIDI 24. KOLA: Simac -Scavolini 93:99; Riunite - Bancoroma 89:95; Marr - Arexons 86:100; Berlo-ni - Granarolo 100:86; Divarese - Be-netton 78:69; Mobilgirgi - Livorno 97:81; Opel - Mulat 104:93.
LESTVICA: Simac 44, Arexons 36, Mobilgirgi 32, Divarese, Scavolini in Borioni 30, Riunite in Marr 26, Granarolo 24, Bancoroma 22, Silverstone in Livorno 18, Stefanel in Opel 14, 3e-
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (9.3.): Atalanta - Como; Avellino-Sampdoria; Bari - Torino; Inter - Fiorentina; Juventus - Napo«; Pisa - Milan; Udinese - Lecce; Verona - Roma; Ascoli - Palermo; Lazio - Vicenza; Perugia -Sambenedettese; Casarano - Salernitana; Ternana - Siena.
Košarka: po nedeljskem porazu proti Silverstoneju
Stefanel se že poslavlja od lige?
netton 12, Mulat 8.
PRIHODNJE KOLO: Arexons - Stefanel.
A 2 LIGA
Annabella — Segafredo 107:85 (52:40)
ANNABELLA: Giroldi 13, Mussini 1, Ponzoni 28, Hordges 22, Famemi 4, Grange 31, Zeno 8.
SEGAFREDO: Biaggi 12, Marušič 13, Sfiligoi 4, Ardessi 15, Jackson 20, Bullara 11, Vroman 10.
OSTALI IZIDI 24. KOLA: Giorno -Jolly 91:82; Mister Day - Fermi 99:95; Fantoni - Ippodromi 126:98; Cortan -Rivestoni 120: 85; Sangiorgese - Pep-per 77:74; Yoga - Liberti 102:87; Fabriano - Filanto 81:87.
LESTVICA: Yoga in Cortan 34, Giorno, Fantoni in Filanto 30, Ippodromi 28, Sangiorgese 26, Segafredo in Liberti 24, Annabella 22, Jolly, Pepper in Fabriano 20, Mister Day 16, Rivestoni 14, Fermi 12.
PRIHODNJE KOLO: Segafredo -Giorno.
Zmaga Vicenze (z Ascolijem), Brescie in Empolija postavljajo iz kola v kolo Triestino v vedno manj zavidljiv položaj moštva, ki mora za vsako ceno zmagati, kar predstavlja večkrat precejšen psihološki pritisk.
(I. Pavletič)
IZIDI 25. KOLA: Arezzo - Empoli 0:2; Bologna - Monza 1:0; Brescia -Genoa 1:0; Campobasso - Perugia 2:1; Catanzaro - Catania 2:1; Palermo - Cesena 1:1; Pescara - Cremonese 1:0; Sambenedettese - Cagliari 0:0; Triestina - Lazio 0:0; Vicenza -Ascoli 3:1.
LESTVICA: Ascoli 35; Brescia 31; Vicenza in Empoli 30; Cesena 29; Triestina 28; Genoa 27; Bologna 26; Lazio in Cremonese 25; Campobasso in Sambenedettese 24; Perugia, Pescara in Palermo 23; Catanzaro, A-rezzo in Catania 21; Cagliari 19; Monza 15.
PRIHODNJE KOLO (9. 3.): Ascoli - Palermo; Bologna - Catanzaro; Catania - Campobasso; Cagliari - Cesena; Cremonese - Brescia; Empoli -Pescara; Genoa - Triestina; Lazio -Vicenza; Monza - Arezzo; Perugia -Sambenedettese.
'MF'"	'	
				 ■*	k 1 1
S TOTOCALCIOM ZADENEŠ TUDI V SREDO	
NASLEDNJA IGRA 5. MARCA	
IGRAJ TUDI Tl NA TOTOCALCIO! Zlate trinajstice pridejo, ko si najmanj pričakuješ!	
lotocalciv	m »V SLUŽBI ŠPORTA«	™	
Namizni tenis: v ženski C ligi
Krasovkam derbi
Naše ekipe v deželnih odbojkarskih ligah
Tokrat polovičen izkupiček točk
TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
Dom —■ Kras Globtrade 3:5
Lutman - Guštin 0:2 (16:21, 17:21), Fabbro - Furie 0:2 (14:21, 16:21), Vodopivec - Škrk 2:0 (21:16, 21:15), Lutman - Purič 1:2 (22:20, 14:21, 22:24), Vodopivec - Guštin 2:0 (21:18, 21:16), Fabbro - Škrk 0:2 (15:21, 19:21), Vodopivec - Purič 2:0 (21:14, 21:16), Lutman - Škrk 1:2 (21:15, 12:21, 20:22).
Igralke Krasa Globtrade so presenetljivo, a povsem zasluženo slavile v slovenskem derbiju ženske C lige in zadale domovkam drugi poraz v tem prvenstvu. Krasovke so začele srečanje zelo koncentrirano in motivirano, saj so se hotele oddolžiti za pekoč poraz, ki so ga okusile v prvem delu prvenstva. Domovke pa so naletele na izredno slab dan, saj so stomle za zeleno mizo vse premalo zagrizeno in odločno in po začetnem stanju 0:2 niso več znale reagirati tako, da bi
lahko preobrnile rezultat v svojo korist. Kljub prestižni zmagi, ki so jo dosegle zgoniške igralke, ki so odigrale v nedeljo morda svojo najboljšo tekmo, je stanje na vrhu lestvice še vedno v prid Goričankam, katerim zadostuje še ena zmaga, da si matematično zagotovijo prvo mesto.
MOŠKA C LIGA Kras Globtrade — Liberale B
Castelfranco Veneto 5:1
Štoka - Danieli 2:0 (21:18, 21:14), Derganc - Badoer 2:0 (21:18, 21:19), Bole - Sbrissa 2:0 (21:19, 21:17), Derganc - Danieli 2:0 (21:9, 21:11), Štoka - Sbrissa 0:2 (13:21, 14:21), Bole • Badoer 2:1 (21:11, 17:21, 21:17).
Kraševci so (zadnjič v letošnjem prvenstvu pred lastnimi navijači) poskrbeli za prijetno presenečenje. Dokazali so, da bi se lahko potegovali za eno izmed prvih treh mest, če bi vedno nastopili popolni.
IZIDI 16. KOLA
Nervosa - MEBLO 3:0 (15:8, 15:8, 15:6); OMA Armes - Mobilcatalogo Pordenone 1:3 (10:15, 15:7, 8:15, 6:15); Putinati Ferrara - Tregarofani Padova 3:2 (15:6, 15:13, 6:15, 14:16, 15:8); Spinea - Fiamma Vicenza 1:3 (11:15, 8:15, 15:7, 13:15); Fratte -Volley Conegjiano 3:1 (15:7, 15:5, 10:15, 15:12), Volpe Fiesso - Mogliano Veneto 3:0 (15:12, 15:9, 15:8).
PRIHODNJE KOLO (8.3.)
Meblo - Fratte, Fiamma Vicenza -Volpe Fiesso, Tregarofani - OMA Armes, Pordenone - Spinea, Volley Co-negliano - Nervesa, Mogliano Veneto -Putinati Ferrara.
Pordenone	LESTVICA 16 16 0 48: 7 787:436 32
Nervesa	16 14 2 44:13 781:583 28
MEBLO	16 10 6 35:23 749:662 20
Conegliano	16 9 7 32:31 735:750 18
Tregarofani	16 8 8 36:31 840:786 16
Volpe Fiesso	16 8 8 27:27 625:650 16
Mogliano	16 8 8 28:31 712:709 16
Ferrara.	16 7 9 27:35 687:794 14
Vicenza	16 5 11 23:38 659:763 10
OMA Armes	16 4 12 21:39 654:803 8
Fratte	16 4 12 21:40 637:786 8
Spinea	16 3 13 17:44 675:818 6
V ženski odbojkarski B ligi je v soboto silovito izbruhnila neizprosnost boja za obstanek. Glavna žrtev le-tega je bil tokrat Conegliano, ki je nepričakovano izgubil v Fratteju. Združena ekipa Meblo je tako navkljub gladkemu porazu na težkem gostovanju v Nervesi ohranila tretje mesto. Med ostalimi izidi velja omeniti zmago Putinatija nad Tregarofa-nijem. Šesterka iz Ferrare se je tako verjetno izognila izpadu, ki je domena zadnjih štirih na lestvici. Tržaška Orna Armes je vodilnemu Mobilcata-logu nudila dober odpor (Pordenon-čanke so igrale brez svojega stebra Tiirchet) in potrdila že nekaj kol trajajoči napredek v igri, a rezultatov za sedaj še ni, prehitel jo je tudi Vicenza, ki je z zmago v Spinei menda obsodil tamkajšnjo ekipo na izpad v C-l ligo.
Skratka, na dlani je, da je precej ekip že popustilo, tako da lahko v prihodnjih kolih pričakujemo še vrsto presenetljivih izidov.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 97, Markovič 90, Kralj 84, Žerjal 83, Klemše 49, Neva Grgič 29, Mira Grgič 24, Ukmar 9, Foraus 7, Pertot 5, Garbini 4.
Ženska odbojkarska B liga: po 16. kolu
Srednji kakovostni razred popušča
ŽENSKA C-2 LIGA Killjoy — Sloga	3:1
Košarka: promocijsko prvenstvo - Trst
Položaj je nespremenjen
IZIDI 16. KOLA	LESTVICA
Alabarda 16 13	3 1421:1334 26
Pripravil G. FURLANIČ
Odbojkarski konec tedna je bil za naše šesterke uspešen. Ob dejstvu, da ni bilo nobenega slovenskega derbija in sta dve ekipi počivali, je končni obračun pet zmag in prav toliko porazov.
V moški C-2 ligi je Val iz štandre-ža po tesni zmagi v Vidmu na odličnem drugem mestu z Interjem 1904, ki je zgubil z vodečim CUS, toda Tržačani so odigrali tekmo manj. Glede na dejstvo, da štandrežci igrajo doma s podvojeno močjo niso brez možnosti za kakovostni skok, ker v šestih preostalih nastopih bodo slovenski odbojkarji kar štirikrat igrali pred domačimi gledalci.
Vrh ženske C-2 lige je že povsem jasen. Po zadnjem nepričakovanem porazu s Killjoyem je Sloga zabredla v nevarne vode. Usoda Našega prapora je v moški D ligi dokončno zapečatena, Val pa ima možnost, da se izmaže, ker je neposredni tekmec Pastificio Crisci izgubil tekmo 14. kola s Colori Sikkens s 3:0 brez boja in so mu odvzeli še dve točki.
Položaj v ženski D ligi je na začelju lestvice še vedno sila nejasen. Ob že izpadli Intrepidi so v nevarnosti kar tri naše šesterke.
MOŠKA C-2 LIGA.
IZIDI 15. KOLA
Rozzol Trst - Volley Bali Maniago 2:3; Volley Bali Videm - Val štan-drež 2:3; Bor JIK banka - Nuova Pallavolo Trst 3:2; Olympia - Ter-pin - Libertas Bacile 1:3; CUS Trst - Inter 1904 Trst 3:1, (Vivil ni igral).
LESTVICA
CUS Trst	14	12	4	38:19	24
Inter 1904	13	10	3	34:17	20
Val Štandrež	14	10	4	32:22	20
Bor JIK banka	14	9	5	32:24	18
Nuova Pali. TS	14	8	6	32:24	16
Libertas Sacile	14	8	6	29:26	16
Volley Maniago	14	7	7	28:26	14
Olympia Terpin	14	5	9	25:31	10
Rozzol Trst	13	4	9	22:32	8
Vivil	13	1	12	13:37	2
Volley Videm	13	1	12	10:37	2
PRIHODNJE KOLO (8.3.)
VivU - CUS Trst, Inter 1904 Trst - Olympia Terpin Gorica, Libertas Sacile - Bor JIK banka, Nuova Pallavolo Trst - Volley Bali Videm, Val Štandrež - Rozzol Trst (počiva Volley Bali Maniago).
(15:11, 15:8, 12:15, 15:11)
TRAJANJE SETOV: 14, 22, 20, 19 minut.
SLOGA: Adam, Dmovšček, Križ-mančič, Malalan, Milkovič, Alenka in Mariza Sosič, Martina in Valentina Viđali.
Povsem nepričakovano, žal pa tudi zasluženo, so slogašice v nedeljo klonile nadvse povprečnemu Killjoyu, proti kateremu pa so naša dekleta odpovedala na vsej črti. Igrala so nepovezano in premalo odločno, da bi lahko zmagala. S tem porazom so hudo poslabšale spet položaj na lestvici. Možnosti za obstanek v ligi so še, vendar bo potrebnih za dosego tega cilja več občutno boljših nastopov, ki pa so jih naše odbojkarice vsekakor sposobne opraviti. (INKA) IZIDI 15. KOLA
Virtus Vigonovo - Ceramiche d’Arte 3:2, Libertas Krmin - Sangiorgina 1:3, Sovodnje Centralsped - Fontanafredda 3:2, Pastificio Crisci - Bor Friulexport 2:3, Killjoy Trst - Sloga 3:1, Celinia - Gorjan Tržič 3:2 (Colori Latisana ni igral).
LESTVICA
Sangiorgina	14	13 1	41:9	26
Celinia	14	13 1	39:14	26
Colori Latisana	13	10 3	34:14	20
Bor Friulexport	14	10 4	33:22	20
Gorian Tržič	14	9 5	35:19	18
Pastificio Crisci	14	8 6	30:27	16
Virtus Vigonovo	13	6 7	25:26	12
Libertas Krmin	14	6 8	22:29	12
Ceramiche d’Arte 14		5 9	21:29	10
Sloga	14	4 10	17:35	8
F ontanafredda	14	2 12	15:37	4
Killjoy Trst	14	2 12	12:37	4
Sovodnje Cent.	14	2 12	12:38	4
PRIHODNJE KOLO (8.3.)
Colori Latisana - Celinia Magnia-go, Gorian Tržič - Killjoy Trst, Sloga - Pastificio Crisci, Bor Friulexport - Sovodnje Centralsped, Fontanafredda - Libertas Krmin, Sangiorgina - Virtus Vigonovo. (počiva Ceramiche d’Arte).
MOŠKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA
Naš prapor - Cs San Sergio 2:3, Pallavolo Mossa - Colori Sikkens 0:3, Pastificio Crisci - Fincantieri Tržič 3:1, Julia Auto Torriana - Libertas Turjak 3:1, Pallavolo Grado - Kata-lan Trst'1:3, (Val iz Štandreža ni igral).
LESTVICA Libertas Turjak 14 12			2	38:13	24
Colori Sikkens	14	12	2	37:17	24
Julia A. Tomana 14		11	3	35:16	22
San Sergio	13	8	5	30:21	16
Pallavolo Mossa	14	8	6	27:26	16
Katalan Trst	14	6	8	31:28	12
Fincantieri Tržič	14	6	8	22:33	12
Val Štandrež	13	4	9	19:34	8
Pastificio Crisci	14	5	9	27:32	8
Pallavolo Grado	13	2 11		12:35	4
Naš prapor	13	1	12	15:38	2
PRIHODNJE KOLO (8.3.)
Katalan Trst - Julia Auto Torriana, Libertas Turjak - Pastificio Cr'i sci - Fincantieri Tržič - Pallavolo Mossa, Val Štandrež - Naš prapor, CS San Sergio - Pallavolo Grado (počiva Colori Sikkens Trst).
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA
Le Volpi - CUS Trst 0:3, Pieris -Corridoni 1:3, Sloga - Canon Tržič 2:3, Kontovel Electronic shop - Intrepida 3:0, Nuova Pallavolo TS - Breg Agrar 3:2 (Dom Agorest ni igral).
LESTVICA
Canon Tržič	14	13	1	39:18	26
Pieris	13	10	3	33:11	20
Corridoni	14	10	4	35:19	20
Dom Agorest	13	8	5	29:24	16
CUS Trst	14	8	6	31:25	16
Kontovel El.	shop 14	6	8	29:30	12
Nuova Pali.	Trst 14	6	8	24:31	12
Breg Agrar	13	5	8	25:30	10
Le Volpi	13	4	9	19:32	8
Sloga	14	4 10		19:36	8
Intrepida	14	1 13 13:40 PRIHODNJE KOLO (8.3.)					2
Dom Agorest - Nuova Pallavolo Trst, Breg Agrar - Kontovel Electronic shop. Intrepida - Sloga, Canon Tržič - Pieris, Corridoni - Le Volpi, (počiva CUS Trst).
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja v petek, 7. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) redni šahovski hitropotezni turnir ZSŠDI s pričetkom ob 19.00. Vabljeni vsi zamejski šahisti!
ŠD MLADINA
priredi 9. marca avtobusni izlet v Ra-vascletto ob priliki 20. zimskih športnih iger. Vpisovanje za izlet in tekmo se vrši vsak dan v Domu A. Sirka v Križu od 19. do 21. ure še danes, 4. marca.
Alabarda - Saba	98:87
Fruttetna - Santos	76:69
Scoglietto - Libertas	88:55
Ferroviario - Breg Adriath. 103:94 Bor Radenska - Intermuggia 66:67 Kontovel ES - Lav. Porto	92:79
PRIHODNJE KOLO (8. in 9. 3.) Breg Adriatherm - Bor Radenska; Ferroviario - Fruttetna; Saba - Libertas; Intermuggia - Kontovel Electronic Shop; Santos - Scoglietto; Lav. Porto - Alabarda.
Domovci so v četrtem povratnem kolu letošnjega promocijskega prvenstva zopet spravili pod streho zlata vredni prvenstveni točki. Tokrat so na domačih tleh zasluženo premagali solidno ekipo Virtus Julia Auto, proti kateri so v prvem srečanju izgubili s samima dvema točkama razlike, V sobotni tekmi sta si bili ekipi enakovredni skozi vse srečanje, saj sta se stalno izmenjavali v vodstvu. Našim je sicer uspelo v začetku dru-
ZSŠDI
obvešča, da danes, 4. t.m., odpade plavalni tečaj v Lipici.
ALPSKI ODSEK SK DEVIN prireja 9. t.m. avtobusni smučarski izlet v Podklošter - Amoldstein. Tel. 040/200236 Škrk Bruno.
ŠD BREG
priredi 9. marca avtobusni izlet v Ra-vascletto ob priliki 20. zimskih športnih iger. Vpisovanje za izlet in tekmo vsak dan na sedežu društva od 20. do 21. ure.
Scoglietto	16	12	4	1285:1147	24
Libertas	16	11	5	1310:1222	22
Fruttetna	16	10	6	1347:1273	20
Kontovel ES	16	9	7	1312:1228	18
Intermuggia	16	9	7	1281:1280	18
Ferroviario	16	8	8	1394:1313	16
Bor Rad.	15	6	9	1229:1247	12
Santos	16	6	10	1203:1256	12
Lav. Porto	15	5	10	1056:1160	10
Breg Adriath. 16		5	11	1163:1325	10
Saba	16	2	14	1160:1352	4
gega polčasa povesti s sedmimi točkami razlike, toda gostje so ta prvi »break« takoj nadoknadili. Ni pa Ugo Dornik.
IZIDI 4. POVRATNEGA KOLA: Dom - Virtus Julia Auto 73:67; Petrolifera Goriziana - Corridoni 83:84; Edera - Ardita 77:84; Pom - Grado 76:82; Polisontina - Alba Gioia 65:82.
LESTVICA: Pom 22, Alba Gioia 18, Edera, Ardita 16, Petrolifera 14, Grado, Corridoni 12, Dom 8, Virtus Julia Auto in Polisontina 4.
(Grado, Dom, Alba Gioia in Corridoni imajo srečanje manj).
PRIHODNJE KOLO'; Virtus Julia Auto - Edera; Grado - Petrolifera Goriziana, Corridoni - Dom (v nedeljo, 9. t.m., v občinski telovadnici v Redipugli s pričetkom ob 11. uri). Alba Gioia - Pom, Ardita - Polisontina.
DOMOVI STRELCI: Coretti 226, M. Dornik 126, Cej 100, Uršič 94, U. Domik in Kristjančič 59, Orzan 58, Golob 53, Ziani 45, Corsi 35, Semolič 6.
M. čubej
obvestila
STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 332; Mezza villa (Breg Adriatherm) 261; Korošec (Bor Radenska) 250; Starc (Kontovel Electronic Shop) 220; Zobec (Breg Adriatherm) 213; Štoka (Kontovel Electronic Shop) 205; Vremec (Kontovel Electronic Shop) 202; Pieri (Bor Radenska) 177; Grilanc (Kontovel Electronic Shop) 176; R. Žerjal (Breg Adriatherm) in Ko-janec (Kontovel Electronic Shop) 145.
Promocijsko prvenstvo na Goriškem
Domovcem zlata vredni točki
Obisk pri Sireni je nekaj posebnega. Gre nominalno res za eno tolikih naših športnih društev, izrazito pomorski značaj pa daje temu kolektivu višji ton, saj smo preko njega zamejski Slovenci ponovno prišli prav do morja in izpolnili prastari slcvan-ski sen.
Sobotni občni zbor TPK Sirena je bil sicer rutinski, razkril pa je veliko in kakovostno delo, katerega sta odbor in članstvo opravila v minulem letu s podlago prejšnjih let smotrnega načrtovanja.
Po besedah predsednika Edija Filipčiča v minuli sezoni posebno vidnih del na sedežu niso opravili, ker ni bilo na razpolago dovolj finančnih sredstev, zbrali pa so vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bodo od deželne uprave prejeli važen prispevek za nadaljnje izpopolnjevanje sedeža. Pri pristaniški ustanovi je tudi prodrl načrt za dokončno ureditev zemljišča, izvedba sama pa je zamišljena dolgoročno, ker so zanjo potrebna velika dela z nadpoprečnimi stroški. Vse to dokazuje voljo Sirene, da se v Barkovljah ustvarijo trdne in naravne vezi z morjem.
Iz sobotnega občnega zbora v Barkovljah
TPK Sirena: trdne vezi z morjem
Na taki materialni osnovi se pri Sireni razvija dokaj razgibana jadralna dejavnost. Klub je odločno usmerjen v športno pojmovanje jadranja in referent Bruno Bogateč je v svojem posegu posebno podčrtal potrebo, da se jadranje ima za tekmovalno panogo in da se širše članstvo ne r,pomni nanje samo pred poletnimi počitnicami.
Bogateč je bolj podrobno navedel vidnejše rezultate Sireninih jadralcev. Med njimi izstopajo regate na zelo Kakovostnih tekmovanjih na Norveškem, v Franciji in Španiji ter v raz-nih italijanskih in jugoslovanskih obmorskih krajih. Predstavil je tudi tek-'-movalni program za bližnjo sezono in
resnici na ljubo ni Sireni iz finančnega vidika kaj zavidati. Blagajnik Pavel Godnič bo moral opraviti vratolomne podvige, če bo hotel najti denar za vse res zelo dolge poti. Uresničitev tekmovalnega programa, dopolnjevanje inventarja in dela na sedežu bodo terjale korenito povečanje izdatkov.
Članstvo Sirene so med občnim zborom pozdravili predstavnik ZSŠDI Jurij Kufersin (»Po opravljenem delu je Sirena lahko za vzgled ostalim«), predsednik Jadra Koper in predstavnik Jadralne zveze Slovenije David Antončič (Zadovoljstvo nad trdnimi prijateljskimi vezmi in stvarnim sodelovanjem), predsednik JK Burja iz Izole Matija Gorjan (»Veže nas kaj
več kot samo ljubezen do morja«) in YC Čupa Klavdij Cibic, ki se je zahvalil Sireni Za nudeno pomoč pri registraciji svojih jadralcev v FIV in izrazil željo za nadaljnje skupne pobude.
Še pred tem je tajnica Majda Ger-dol orisala notranje in javnosti manj znano delo, ki zaobjema vzdrževanje objekta in družabne prireditve.
Občni zbor Sirene je bila tudi priložnost za nagraditev jadralcev, ki so se v sezoni 1985 posebno odlikovali-Priznanja so prejeli: Majda Brecelj, Klavdija Kozlovič, Marjana in Marko Debeljuh, Certa Meacci, Andrej Gregork Aleksander Panjek, Kristjan Sinkovič, Andrej, Karlo in Maksi Fer-folja, Miran Guštin, Peter Sterni, Arianna in Lorenzo Bogateč, David Poljšak in Aleš Žetko.
Med družabnostjo, ki je sledila občnemu zboru, so prišle na dan še druge ideje (na primer veslanje), ki bodo morda kdaj aktualne.
Bruno Križman
Na nedeljskem tekmovanju v veleslalomu v priredbi SK Devin in SK Snežnik
»Pokal prijateljstva 3 dežel« ostal v Kranjski gori
KRANJSKA GORA — »Navdušeni smo«, so bile prve besede predsednika smučarskega kluba Snežnik Saše Batista po nedeljskem tekmovanju v veleslalomu za prehodni »Pokal prijateljstva treh dežel« v Kranjski gori. »Navdušeni zato,« je nadaljeval Batista, »ker se srečujejo zamejski klubi in obmejni klubi na Slovenskem, spoznavamo se, razvijamo naše društvene odnose in prijateljstva. Upam, da se bo to srečanje prijateljstva treh dežel še bolj razvilo in pridobilo na kvaliteti in obsegu.«
V teh besedah je strnjen ves pomen tega tekmovanja, ki sta ga vzorno organizirala Devin in Snežnik in na katerem so nastopili predstavniki devetih društev, ki so se pomerili v Veliki dohni v Podkorenu pri Kranjski gori.
In kako je sploh prišlo do te pobude? »V okviru pobratenja med devinsko - nabrežinsko občino in občino I-lirska Bistrica,« je povedal predsednik Devina Mario Kralj, »smo si zamislili manifestacijo, ki bi še bolj povezovala naši občini. Letos je bilo tekmovanje v Kranjski gori, naslednje leto bo pri nas v Furlaniji - Ju-
lijski krajini ali pa na avstrijskem Koroškem.« Kot smo lahko videli, pa je zamisel prešla v okvir tesnih stikov dveh občin, dobila je širši pomen povezovanja med društvi iz matične domovine in zamejstva. To je potrdilo tudi samo število vpisanih (kar 377). Škoda, da vremenske razmere niso omogočile vsem, da bi dopotovali v Kranjsko goro, saj je poledica marsikomu prekrižala račune. Še zlasti pa je škoda, da so odpovedala prav zamejska društva : »Pričakovali smo, da se bodo zamejska društva, če že ne vsa, pa vsaj velika večina, udeležila tekmovanja,« je obžaloval predsednik Devina Kralj. Upati je, da bomo pri prihodnji izvedbi videli več naših tekmovalcev.
Tekmovanje samo je istočasno in tekoče potekalo na dveh progah, ki sicer tehnično nista bili zahtevni, a sta vseeno omogočili vsakomur, da je pokazal, kaj zna. S sestavljanjem lestvic in rezultatov so kmalu opravili, kar dokazuje, da so bili organizatorji dobro pripravljeni. V veselem in prijateljskem razpoloženju je sledilo nagrajevanje, na katerem so prvim trem iz vsake kategorije podelili
kolajne, prvim petim pa tudi priznanja. Prvih pet društev je dobilo pokale, vsa pa priznanja. Zmagovalec na društveni lestvici, Kranjska gora, pa je prejel še prehodni pokal, ki ga bo hranil do prihodnjega leta. (db)
REZULTATI
Mlajše cicibanke: 1. N. Bernik 33”47, 2. S. Košir 43”01, 3. U. Ojtzel 34”73 (vse Kranjska gora).
Mlajši cicibani: 1. B. Veber 31”49, 2. S. Židan 32”99 (oba Kranjska gora), 3. G. Albreht (Postojna) 33”27, 8. I. Rolich (Devin) 35”80.
Cicibanke: 1. M. Cuznar (Kranjska gora) 30”77, 2. H. Černetič (Snežnik) 34”07, 7. E. Rebolj (Kranjska gora) 34”49.
Cicibani: 1. A. Čop (Jesenice) 30”56,
2.	D. Štravs (Kranjska gora) 30”61,
3.	U. Grah (Jesenice) 31”07, 12. A. * 1
DRUŠTVENA LESTVICA
1.	Kranjska gora 394 točk; Z. Portorož 351; 3. Snežnik 346 ; 4. Devin 241; 5. Jesenice 239 ; 6. Postojna 223; 7. Sežana 207; 8. Gorica (Nova Gorica) 104; 9. Breg 0.
Zacchigna 33”80, 14. A. Franza (oba Devin) 35”35.
Mlajše pionirke: 1. V. Razinger (Jesenice) 28”J-5, 2. T. Kodermac (Gorica) 28”70, 3. E. Koblar (Postojna) 29”36, 5. G. Pieri 31”35, 6. J. Škerk 31”54, 8. T. Purič (vse Devin) 33”06.
Mlajši pionirji: 1. D. Klinar (Jesenice) 28”36. 2. G. Grabar 28'’38, 3. A. Pančur (oba Kranjska gora) 28”54, 27. D. Toscano 32”96, 33. M. Rolich (oba Devin) 37”43.
Dame: 1. D. Poročnik! 32”71, 2. I. Mikuletič (obe Snežnik) 33”70, 3. A. Poljšak (Jesenice) 33”73, 12. S. Škabar (Devin) 39”36.
Pionirke: 1. T. Jug (Gorica) 40”16,
2.	M, Božič (Snežnik) 40”52, 3. N. Mlekuž (Gorica) 40”66, 6. E. Paulina (Devin) 42” 68.
Pionirji: 1. B. Pesjak (Jesenice) 35”97, 2. M. Zadnik (Snežnik) 37”20,
3.	R. Pogačnik (Portorož) 38”31, 10. S. Škerk (Devin) 40”28.
Mlajše mladinke: 1. V. Dolžan 35”87, 2. R. Škrilec (obe Kranjska gora) 35”98, 3. V. Purič 41”67, 6. S. Bensi (obe Devin) 43”76.
Mlajši mladinci: 1. R. Klinar (Je-
senice) 35”78, 2. I. Oman (Kranjska gora) 36”69, 3. M. Franza 37”32, 5. D. Paulina 37”99, 6. D. Zidarič 38”00, 11. P. Kralj (vsi Devin) 41”45. Mladinke: 1. T. Pietri (Devin) 41”00,
2.	N. Tomšič (Snežnik) 42”86, 3. A. Škrinjar (Devin) 43”02.
Mladinci: 1. A. Gosar (Kranjska gora) 34”17, 2. T. Koblar (Jesenice) 35”42, 3. B. Vidic (Kranjska gora) 35”65.
Veterani: 1. P. Habič (Postojna) 39”28, 2. I. Borštnik (Jesenice) 39”32,
3.	D. Arko (Postojna) 39”52, 7. R. Rebula 42”01, 9. D. Bensi 43”04, 11. R. Pieri 43”68, J. Purič (vsi Devin) 51”09.
Članice 1. Š. Habič (Postojna) 37”67,
2.	V. Kopriva (Snežnik) 40”20, 3. K. Škerk (Devin) 41”26.
člani: 1. A. Batista 36”02, 2. B. Brezec (oba Snežnik) 37”48, 3. I. Počkaj (Sežana) 37”67, 15. L. Zacchigna 50”31, 16. K. Purič (oba Devin) 54”96.
Starejši člani: 1. Z. Voznič (Portorož) 37’TO, 2. Stojan Ražem 38”07,
3.	Stane Ražem (oba Postojna) 38”89, 7. S. Paulina 41”83, 13. K. Rolich (oba Devin) 42”77.
SMUČANJE: v slalomu za svetovno prvenstvo
NOGOMET: 1. jugoslovanska liga
Petrovič že končni zmagovalec
Jesenski prvak razočaral
GEILO — V enajstem slalomu za svetovni pokal, zadnjem na evropskih tleh, se je uveljavil Avstrijec Mader, Jugoslovan Petrovič pa je bil tretji. Ker ni zmagal nobeden izmed četverice še teoretičnih tekmecev (Nilsson, Stenmark, Frommelt in Bouvet), si je Petrovič tudi matematično zagotovil končno prvo mesto v skupnem seštevku slaloma za svetovni pokal. Manj ugodno se je tekma končala za Bojana Križaja, ki ni prišel na cilj (padel je že v prvi vožnji) in je v boju za bronasto kolajno njegov tekmec Frommelt dobil nove pomembne točke
VRSTNI RED:	1. Mader (Av.)
1’40”66; 2. Frommelt (Liecht.) minuta 41”47; 3. Petrovič (Jug.) 1’41”55; 6 Pramotton (It.) 1’42”02; 11. Tòtsch (It.) 1’42’73.
SKUPNI VRSTNI RED SLALOMA
ZA SP: 1. Petrovič 120; 2. Stenmark 95; 3. Frommelt 91; 4. Križaj in Nilsson po 87; 6. Bouvet 72; 7. Mader 66; 8. Zurbriggen in Edalini 53.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Gi-rardelli 279; 2. Zurbriggen 218; 3. Mueller 199; 4. Wasmeier 185; 5. Stenmark 162; 6. Petrovič 160; 7. Stock 158; 8. Wirnsberger 143; 9. Strolz 142; 10. Mader 123; 15. Križaj 102.
Superveleslalom za SP
Kanadčanka Savijàrvi ugnala vso konkurenco
FURANO — V ženskem superveleslalomu v Furanu se je dokaj nepričakovano na prvo mesto prebila Kanadčanka Savijàrvi pred Avstrijko
Winklerovo in Američanko Fletchero-vo. Najboljša Jugoslovanka je bila Mateja Svet, ki je zasedla 28. mesto.
VRSTNI RED SUPERVELESLALOMA ZA SP: 1. Kiehl 50; 2. Marzola 47; 3. Savijàrvi 41; 3. Haecher 40.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Wal-liser 231; 2. E. Hess 217; 3. Figini 177; 4. Schneider 170; 5. Oertli 160; 6. Kiehl 134; 7. Gerg 132; 8. Charva-tova 131; 9. Gutensohn 129; 10. M. Svet 125.
Dekleta se bodo zdaj preselila v Kanado, kjer jih konec tedna čakata smuk in veleslalom, lei štejeta tudi za kombinacijo.
Nystroem boljši od Noaha
LA QUINTA (ZDA) — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v La Quinti je Šved Nystroem s 6:1, 6:3 premagal Francoza Noaha.
V prvem kolu drugega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva v 1. ligi je naj več je presenečenje pripravila Sloboda, ki je visoko premagala jesenskega prvaka Partizana. Slednji je sicer še ostal na vrhu lestvice, vendar se je njegova prednost pred C. zvezdo ir, zmanjšala na točko.
IZIDI 18. KOLA: Hajduk - Sutjeska 3:1; Crvena zvezda - Velež 2:2; Bu-dučnost - Priština 0:0; Vardar - Sarajevo 2:1; Beograd - Osijek 3:0; Sloboda - Partizan 3:0; Željezničar -Vojvodina 2:1; Dinamo (Z) - Čelik 1:0; Rijeka - Dinamo (V) 2:0.
LESTVICA — Partizan 27; Crvena zvezda 26; Velež 23; Hajduk in Dinamo (V) 20; Dinamo (Z) in Priština 19; Sarajevo, Stujeska in Sloboda 18; Vardar 17; Rijeka, Čelik in Osijek 16; Beograd 15; Željezničar 14; Budućnost 13; Vojvodina 9.
Nogomet: meddeželna liga
Gorizia nezadržna
Rovereto — Gorizia 0:2 (0:1)
GORIZIA:	Ermacora, Grazzolo,
Fierro, Bertolutti, Macuglia, Grillo, Rugo, Dreolini, Grop (Patatti), Beltrame (Grimaldi), Voljč.
STRELCA: Dreolini in Beltrame. Šesta zaporedna zmaga Gorizie. Tokrat je sredi Rovereta, brez večjih težav, odpravila zadnjeuvrščeno na leattvici. Goričani so bili vseskozi v premoči in dva gola sta verjetno slaba pokazatelja o razliki med o-bema enajstericama.
LESTVICA: 1. Chievo 35 točk; 7. Gorizia 24.
PRIHODNJE KOLO: Cittadella -Gorizia.
NOGOMET: v nedeljskem 20. kolu 3. amaterske lige na Goriškem
Sovodenjci presenetili, spodrsljaj Doberdobcev
SMUČARSKI SKOKI ZA SP
Znova Nykànen
LAHTI — Finec Matti Nykanen je zmagal tudi v drugi preizkušnji za svetovni pokal v smučarskih skokih v Lahtiju in je tako še utrdil položaj na vrhu pred nadaljevanjem v Hol-menkolbiu (16. t.m.) in finalom v Planici (22. in 23. t.m.). Najboljši med Jugoslovani je bil znova Miran Tepeš, ki je bil 10., veliko priložnost Pa si je V prvem skoku zapravil Primož Ulaga.
SVETOVNI POKAL — POSAMEZNO: 1. Nykànen 220; 2. Vettori 194; 3. Suorsa 137; 4. Neulàndtner 132; 5. Felđer 130; 6. Berg 129; 7. Ulaga 123; 8. Opaas 116; 9. Parma 100; 10. Bulau 89; 13. Tepeš in Dluhoš 83; 46 Dcbdcik
EKIPNO: !. Finska 622; 2. Avstrija 594 ; 3. Norveška 462 ; 4. ČSSR 364; 5. Jugoslavija 275; 6. NDR 237; 7. Kanada 131; 8. Poljska 123; 9. ZRN 60; 10. ZDA 53; 11. Japonska 39; 12. Francija 37; 13. Italija 30.
Več kot 1000 tekačev na Trnovskem maratonu
ČRNI VRH NAD IDRIJO - Kljub vsem težavam z vremenskimi razmerami so osrednjo tekaško prireditev v Sloveniji, Trnovski maraton, v nedeljo le izpeljali. Udeležilo se ga je kar 1.024 tekačev, kar je sicer nekaj manj kot so pričakovali skrbni organizatorji, vendar glede na vreme še kar zadovoljivo. Domačinom je bi to zlasti v veliko zadovoljstvo, da se je uveljavil njihov rojak, obetavni Jože Rupnik, ki je sicer državni mladinski prvak in reprezentant.
PO ANKETI »MERIDIANA«
Francesco Romano športnik za leto ’85
Po tradicionalni anketi tednika »H Meridiano« je najboljši športnik za teto 1985 nogometaš Triestine Fran-Cesco Romano pred jadralcema Angelom in Paolom Rizzijem ter nogometnim sodnikom Fabiom Baldasom.
6. mestu se je uvrstil Poletov kotalkar Samo Kokorovec, med ostalimi nagrajenci sta tudi ženska namiznoteniška ekipa Kras in Jadran.
San Lorenzo — Sovodnje 0:1
(0:1)
STRELEC: Sambo v 14. min.
SOVODNJE:	Gergolet, Vižintin,
Hmeljak, Bicciato, Marson, E. Pete-jan. Sambo, Čevdek, Butkovič, M. Fajt, A. Fajt.
Sovodenjci so sredi Šlovrenca pripravili lepo presenečenje svojim navijačem. Proti ekipi, ki je v potoem teku za napredovanje, so namreč slavili zmago in s tem potrdih, da bi se z malo več sreče lahko tudi sami potegovali za najvišja mesta.
Marsonovi varovanci so tokrat dobro izkoristili svoje najnevarnejše o-rožje: protinapad. Tako je nastal zmagoviti gol, a poleg tega so še več-
Zarja — Stock	0:1 (0:1)
STRELEC: Edomi v 24. min. ZARJA: Racman, Gotti, Sossi, Grgič, Sorelli, D. Fonda, E. Fonda (v 63. min. Zeugna), Terčon, Piscianz,
2. AMATERSKA	LIGA
Skupina F IZIDI 21. KOLA	
Fogliano - C.E. Prisco	1:1
San Luigi - Arrigosport	odi.
Isonzo - Begliano	1:1
Muggesana - Fortitudo	0:1
Vesna - Libertas	odi.
Opicina - Vivai Busa	odi.
Domio - San Sergio	odi.
Zarja - Stock	0:1
PRIHODNJE KOLO (9. 3.) Begliano - Fogliano, C.E. Prisco -San Luigi, San Sergio - Muggesana, Arrigosport - Vesna, Vivai Busa -Zarja, Libertà» - Isonzo, Fortitudo -Domio, Stock - Opicina.
krat neposredno ogrozili domačega vratarja.
Srečanje se je začelo v premoči domačinov, ki so že v prvih minutah želeli doseči prednost. Njihovo nerodnost pa so gostje kaznovali v protinapadu, ko je Sambo dosegel gol. Povedati je treba, da so se igralci San Lorenza večkrat približah remiju. To velja tudi za dingi polčas, ko so domačini igrali pa vse ali nič, Sovodenjcem pa so puščali precej praznine za protinapade, ki za malo niso obrodili še drugega zadetka.
Mladost — Azzurra 0:1 (0:1)
MLADOST: Zanier (Bruni), F. Devetak, Černič, Frandolič, D. Devetak, Pahor, Cianci, Sclausero, Delutti, La-
Zarja je v nedeljo nerodno izgubila proti povprečnemu Stocku. Zarjani so bili vseskozi boljši od gostov, vendar so pri zaključevanju bili vedno netočni.
Fortitudo	LESTVICA 21 13	6			2	28:14	32
Vesna	20	10	8	2	32:15	28
Zarja	21	11	3	7	23:23	25
Muggesana	21	8	8	5	26:17	24
Vivai Busà	20	7	7	6	24:20	21
Stock	21	7	7	7	19:22	21
Opicina	20	9	2	9	29:30	20
Fogliano	21	5	9	7	22:21	19
C.E. Prisco	21	6	7	8	21:21	19
San Sergio	20	6	7	7	23:25	19
Arrigosport	20	7	4	9	29:38	18
Isonzo	21	6	5	10	19:22	17
San Luigi	20	5	7	8	23:28	17
Libertas	20	6	5	9	18:27	17
Begliano	21	2	11	8	17:30	15
Domio	20	3	8	9	22:30	14
vrenčič, Argentin (Posson).
Mnogokrat se zgodi, da najlažje stvari postanejo najtežje.. Tako je bilo tudi v nedeljo z doberdobsko Mladostjo, ki je pred domačim občinstvom doživela poraz proti zadnjeu-vrščeni Azzurri. Za Kraševce je bilo to srečanje zapravljena priložnost, gostje pa bi lahko zmagali celo še z večjo razliko.
Ferletičevi varovanci so že od pr-
V 3. amaterski nogometni ligi na Tržaškem je bil na sporedu le zaostali derbi med Ga jo in Primorcem, še tega pa zaradi slabih vremenskih pogojev niso odigrali.
Tekma se je za Bazovce dobro začela, saj so takoj prisilih Stock v o brambo. Prav v začetku tekme so imeli lepe priložnosti, da bi povedli, toda vratar Zebochin je nekajkrat z res izvrstnimi posegi rešil lastno mrežo. Večkrat pa so tudi domači igralci preveč oklevali, tako da so priložnosti splavale po vodi.
Ko je vse zgledalo, da bo Zarja vendarle povedla, je Stock v protinapadu z Edomijem premagal nekrivega Racmana. Po golu so se zarjani pognali v napad, toda obramba gostov se je odlično odrezala in prvi polčas se je zaključil brez večjih priložnosti.
V drugem delu je Zarja že od vsega začetka pritisnila in spravila v škripce obrambo Stocka, toda ponovno se je izkazal vratar gostov, ki je bil vedno na pravem mestu. Proti koncu tekme se je ritem nekoliko umiril, tako da je Stock brez večjih preglavic zadržal vse napade domačih. (Big)
ve minute igrali napadalno in vseskozi ogrožali nasprotnikova vrata. Prav gostje pa so v 17. minuti povedli s klasičnim protinapadom. Vse do konca srečanja je igra tekla le v eno smer. Posebno v drugem delu so se gostje podali na drugo polovico igrišča le dvakrat in obakrat so se znašli sami pred vratarjem.
Brez dvoma nosi za podvig Azzurre vso zaslugo vratar, ki je ubranil vse zaključke Kraševcev, ki so tudi dvakrat zadeli vratnico. Ferletičevim varovancem verjetno ni kaj očitati, razen morda netočnosti pri zaključkih. Poleg tega je bil tudi teren v skoraj nemogočem stanju, tako da je bilo res težko igrati. (Z. Frandolič)
Juventina — Sagrado 1:1 (1:0)
JUVENTINA: Di Dionisio, Caiazzo, Tegas, Medeot, Chizzolini, Devetak, Del Negro, Cingerli, Panico, Lauri, Olivo.
STRELEC za Juventino: Cingerli.
Juventina je na domačih tleh i-grala neodločeno z ekipo iz Zagraja. Štandrežci so tudi proti tej postavi pokazali lepo igro, predvsem v prvem polčasu, ko so dosegli prednost po zaslugi Cingerli ja, ki je izkoristil 11-metrovko.
Sagrado je v nadaljevanju igre i-zenačil, nakar so se vsi poskusi Ju-ventine, da bi ponovno prešla v prednost, izjalovili.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 20. KOLA
Fincantieri - Piedimonte	3:2
San Lorenzo - Sovodnje	0:1
Torriana - Medea	0:0
Poggio - Staranzano	0:1
Mladost - Azzurra	0:1
Juventina - Sagrado	1:1
Romana - Fossalon	1:2
LESTVICA
Staranzano 31; Torriana 28; San Lorenzo 27; Sagrado 24; Poggio 23; Sovodnje in Italcantieri 22; Fossalon 20; Juventina in Medea 19; Piedimonte 17; Mladost 16; Azzurra 7; Romana 5.
NOGOMET: v nedeljskem kolu 2. amaterske lige
Neroden poraz Zarje, Vesna ni igrala
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poitni trfcočl račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L. A m tiska
ZTT
Trst
članM9mk«
zatožnfcov REG
4. marca 1986
MANIFESTACIJA PROTI MAFIJI
Tisoči študentov so se včeraj zbrali v Športni palači v Milanu na manifestacijo proti mafiji, ki se je je udeležil tudi palermski župan (na sredi) (AP)
Zaplet okoli evtanazije na Holandskem
HAAG — Vse je kazalo, da se bodo holandske stranke do polovice marca dogovorile o formalnem sprejemu zakona o uvedbi evtanazije, vendar je liberalni voditelj Ed Nujpels uvedel novosti, ki so zavrle njegov sprejem. Predlagal je namreč, naj razpravo prekinejo in počakajo na mnenje državnega sveta.
Pobudo liberalnega voditelja, ki postavlja zadevo na sam začetek, so kritizirale vse stranke. V trenutku, ko je vse kazalo, da bo zakon sprejet, se bodo morale stranke ponovno spoprijeti z njim. To bo predvsem naloga vlade, ki bo izšla iz majskih volitev. Ker bo med temi strankami tudi krščan-skodemokratska, vidijo komentatorji v odložitvi zakona dokončno zavrnitev poskusa, da bi evtanazijo uredili tako kot je v praksi zelo razširjeno in jo odobrava ogromna večina prebivalstva.
Nadzoruje jo 2.300 vojakov mirovnih sil OZN
»Zelena črta« dolga 217 kilometrov ločuje ciprske Grke in Turke
NIKOZIJA — »Zelena črta«, ki deli glavno mesto Cipra Nikozijo na turški in grški del, ni niti zelena in niti črta. »Zelena« je samo zaradi zelene barvice, s katero je nekdo, na ime so že vsi pozabili, leta 1963 na zemljevidu zarisal »mejo« med grško in turško skupnostjo, ki sta le tri leta po neodvisnosti začeli državljansko vojno.
Od leta 1974, ko so pod vodstvom grške polkovniške hunte na Cipru izvedli državni udar in strmoglavili škofa Makariosa, je zelena črta po turški invaziji postala del ciprske stvarnosti, neke vrste tamponski pas, ki deli Ciper na dva dela.
Južno od zelene črte je v svetu priznana Ciprska republika, v kateri živi 80 odstotkov od 650.000 Ciprčanov. Severno je tako imenovana Turška republika severni Ciper, ki so jo proglasili leta 1983. Poleg Turčije ni te državne tvorbe nobena druga država. Tu, na 37 odstotkih ciprskega ozemlja živi 20 odstotkov ciprskih Turkov.
Med obema deloma je 217 kilometrov dolg tamponski pas (zelena črta), ki je široka tudi do 7 kilometrov. Nastala je na črti prekinitve ognja 16. avgusta 1974 leta in zavzema kar 3 odstotke celotne površine otoka. To območje neprestano patrulira 2300 vojakov iz sklopa mirovnih sil OZN, ki so si razdelili »mejo« na sedem odsekov, vojaki so namreč iz sedmih različnih držav. Pravo »zeleno črto«, ki poteka skozi Nikozijo, pa nadzoruje ka-
nadski kontingent. Ta najbolj občutljivi in najnevarnejši del je občasno širok le deset metrov, v žargonu mirovnih sil pa je le »četrti odsek«. Le nekaj kilometrov dolga črta seče Nikozijo na dva dela, poteka skozi zapuščene stavbe, tik ozkih uličic starega mesta, pred pragovi zapuščenih obrtniških delavnic in trgovin, ob praznih go-sdtlnah, zapuščenih cerkvah in mošejah.
V tem mestnem pasu je življenje zamrlo leta 1974, Do njega se ne prebije niti hrup in bučno vrtvenje le-vantinskega življenja na obeh straneh razdeljenega mesta. Fotografiranje je najstrožje prepovedano, občasnim obiskovalcem, ki v spremstvu vojakov prečkajo to črto, pa se detajli tega mrtvega dela mesta za vedno vtisnejo v spomin, da je fotografski aparat popolnoma odveč.
Potepuški pes, ki ga je nepričakovani prihod tujcev zmotil iz dremeža na zimskem soncu, je leno vstal in zginil v enem z bršljanom zaraslem dvorišču. V skromni gostilni so na mizah od teta 1974 prevrnjene plastične sklede, medtem ko vrat hladilnika od tedaj ni nihče več zaprl. Vse povsod ležijo prazni tulci in najrazličnejša municija, le table opozarjajo redke obiskovalce, naj ne zaidejo s predvidene smeri. Na robu tega pasu vreče s peskom, avtomobilske gume, prazni bencinski sodi in bodeča žica. Nad to puščobo na eni strani vihra zastava ciprskih Grkov, na drugi strani pa zastava ciprskih Turkov, vmes pa so sile OZN, ki po vsem sodeč res dobro opravljajo svoj posel, saj od premirja leta 1974 ni bilo več hujših incidentov.
Kljub nedavnim atentatom v glavnem perujskem mestu
»Sendero luminoso« v slepi ulici
Predsednik Alan Garcia si je z reformami pridobil naklonjenost ljudstva
UMA — Nedavni bombni atentati, ki so huje prizadeli glavno perujsko inesto Lima in nekatera druga večja mesta v Peruju, nosijo nedvoumen pečat »Sendero luminoso«. Perujska javnost je bila prepričana, da so mao-istični gverilci, ki se že šest let borijo proti osrednji oblasti, z zgodovinsko izvolitvijo predstavnika APRA Alana Garcie, izgubili vso svojo moč, vendar pa je bilo to prepričanje prenagljeno.
Alan Garcia si je s svojimi reformami in predvsem z agrarno reformo pridobil naklonjenost ljudstva in tako ošibil izredno močno oboroženo opozicijo Sendera, ki ima v notranjosti države zaslombo v revnejših plasteh prebivalstva. Vendar pa je hotel Sendero z nedavnimi atentati dokazati, da jc še živ, in da se bo njegov boj, pa čeprav je na čelo države stopil demokratičnejši predsednik, še nadaljeval.
Perujski gverilci so namreč napadli veleposlaništva Zahodne Nemčije, Španije, Indije, Argentine ter ZDA in Kitajske. Zadnja dva napada sta em-blematična in sta hotela dokazati, da se Sendero bori tako proti ZDA, ki je »zibelka imperializma«, kot tudi proti Kitajski, ki je »izdala Maovo linijo«.
Sendero dosledno odbija možnosti
pogovorov in sodelovanje s perujskimi komunisti ter ima simpatije le za albansko (!) partijo. Vendar pa gverilci »Sendera luminosa« vse bolj izgubljajo ljudsko naklonjenost. Do še pred kratkim so namreč imeli popolno nadzorstvo nad pokrajino Ayacucha, kjer so bili dejanski vladarji, sedaj pa se ljudje vse bolj sprašujejo, kakšen je pravzaprav njihov namen in za kaj se pravzaprav borijo. Vse prelahko je namreč boriti se proti sistemu, ne da bi pravzaprav vedel, za-
kaj se proti sistemu boriš. Novi predsednik Alan Garcia je to dobro razumel in sprožil silovito psihološko ofenzivo proti gverilcem, da bi jim na ta način odvzel vpliv predvsem med revnejšimi sloji prebivalstva. Vzporedno s to se seveda razvija vojaška ofenziva, ki je mnogo trša, kot jo prikazuje krajevni tisk. Sicer pa je Alan Garcia že izjavil, da je pripravljen na pogajanja z oboroženo opozicijo Sendera. Morda bo čas pogajanj tudi napočil...
Italijanska baza na Antarktiki
RIM — Pred kratkim so se iz Sydneya vrnili domov udeleženci italijanske znanstvene odprave, ki si je zadala nalogo, da na Antarktiki dobi vsestransko najprimernejšo lokacijo za stalno italijansko raziskovalno bazo na tem kontinentu. Odpravo med drugim organizirajo in finansirajo ustanove ENEA, CNR, ENI, univerze, je pa pod pokroviteljstvom ministra za znanstveno raziskavo Granellija. S postavitvijo te baze je tudi Italija dobila pravico do izkoriščanja antarktičnih tal.
Raziskovalci so se odpravili na pot 11. decembra ter kaj hitro prišli na cilj saj je tam sedaj poletje. Opravili so geološke, geofizične, meteorološke, geotehnične in topografske raziskave, vse izsledke pa bodo objavili v obširnem dosjeju. Raziskovalci so se posluževali celo dveh helikopterjev m vseh zelo natančnih instrumentaci j, s katerimi so lahko v kratkem času opravili vse meritve in raziskave.
V kratkem se bo že sestala državna znanstvena komisija za Antarktiko, ki bo proučila prve izsledke odprave. Da je slednja Vsekakor pomembna, dokazuje tudi dejstvo, da je njene člane ob odhodu pozdravil predsednik Cossiga, ki je nato radijsko sledil napredovanju del na Antarktiki. V kratkem pa jih bo Cossiga spet sprejel.


za zbiralce
IZ DRŽAVNE KOVNICE SREBRNI SLAVNOSTNI KOVANEC JADRANSKEGA ZAVODA ZDRUŽENEGA SVETA
NAROČITE GA LAHKO DO
16. marca 1986
PO CENI 20.000 LIR
Vsoto je treba nakazati po poštnem tekočem računu št. 59231001 in nasloviti na »Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato — emissione numismatica — piazza Verdi 10 — 00198 Roma«. Navedite namen nakazila na za to določen prostor na tekočem računu. Kovanec lahko vplačate neposredno na po-^ družnici kovnice v Rimu, Ul. Principe Umberto 4	^
ali pa na vseh okencih banke Credito Italiano.
1
r
Jože Trobec
Čenča
22.