466. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 13. aprila 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina sc pošilja upravništvu.	:::
si;	Telefon	številka	118.	:::
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev«
<•“	Uredništvo	In upravnlStvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefronkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnico, poslana »n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju 50-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znntnko. :
Telefon številka '18.	;-
Srbski vojni minister o Drinopolju.
PISMO IZ BELGRADA.
Seja narodne skupštine.
B e 1 g r a d, 9. aprila (27. IV.) Dasi šem prišel nekoliko pozno * včerajšnji dopoldanski seji narodne skupštine, kljub temu nisem ničesar zamudil, vsaj tega ne, kar me Je najbolj zanimalo, namreč odgovor vojnega ministra na interpelacijo radi Drinopolja.
Poslanske klopi so bile dobro zasedene. Le ministrska miza je bila prazna, tudi galerija je bila le slabo obiskana. Min. predsednik Pašič se |e sprehajal po dvorani in se pogovarjal s tem, zdaj z onim poslancem. V dvorani je vladalo zelo živahno gibanje. skupine poslancev so se posvetovale med seboj, drugi so se sprehajali, nekateri so zdehali in zopet drugi so pazno motrili pred njimi jezečo tiskano zakonsko predlogo. Dolgočasno in monotono čitanje zakonske predloge o kovanju denarja ni nihče poslušal.
Vsled tega si je lahko misliti, kako si je vse v dvorani globoko bddahnilo, ko se je čitanje končalo in je predsednik pozvonil k pozornosti. proseč zapisnikarja, naj prečita^ interpelacijo, katerih je bilo večje število za širšo javnost brezpomembnih.
Med tem pa so zavzeli svoja mesta nekateri ministri, med njimi tudi vojni.
Toda med interpelacijami je bila
tudi
interpelacija o zavzetju Drinopolja,
katera je vzbudila občo pozornost. Poslanci so zavzeli svoja mesta in v dvorani je nastala grobna tišina. Predsednik pozove
vojnega ministra in mu podeli besedo.
Rožanovič ,?rSSfr -general Mi,oS po/anovic prečita najprej vseli šest
vprašanj v interpelaciji ter odet
Sij. ° ^ VSak° vp™inje pS-
gtevilnost srbske armade Dred nri noooljem. P ed Uri’
začne vojni minister, kateri je pove
jjeva general Stepa Stepanovič o£ stojala Je iz dveh divizij, iz tim0gke ta dunavske divizije II. poziva. Obe divizij* sta imel, 738 častnikov in ojnih uradnikov ter 46 149 podčastnikov m prostakov. Oblegovalni artilerijski polk obstojal je iz 40 častnikov in 971 podčastnikov in pro, stakoV. TedaJ skupno število srbela vojske pred Drinopoljem je znašalo 47.808 moz.
Vzdrževanje srbske armade nrjnopoljem vršilo se je čun srbske države.
na ra-
f
LISTEK.
M. ZEVAKO'.
V senci jezuita.
(Dalje.)
Tndi vkljub svoji silnosti ni mogel premagati vroče solze - sol-
Ves uu|gO snovani načrt je bil
uničen! .
Bilo je brez dvoma, da se ne jnore vrniti v Francijo prej kakor najmanj čez šest mesecev!
Povesil le glavo. Čutil je, da je
premagan.	..	.
In rokovnjaška trojica ga je slišala mrmrati:
»Vse je izgubljeno...«
Stvari so se izvršile točno po načrtu, ki ga je bil izdelal Kokarder. Na večer četrtega dne po svojem prihodu v Marselj so odvedli Lojolo na krov Zvezde ter ga zaprli v temno kajuto, s pristavkom, da ga ne izpuste iz nje, dokler ne izgine obrežje.
Drugi dan je Zvezda odplula. •
Kokarder in Fanfar sta gledala od daleč, kako so se napenjala njena jadra, dokler ni zletela lahno in naglo proti odprtemu morju.
Kokarder je ponovil Manfredovo besedo:
Pri obleganju in pri osvajanju Drinopolja prevzela je srbska vojska vidno 111 najvažnejšo udeležbo.
Zgodovina drinopoljskih utrdb
nam najjasnejše kaže brambno sposobnost te najmodernejše trdnjave. Drinopolje je središče trgovskih zvez in strategično važna točka. Vslcd tega so Turki polagali največjo pažnjo na to mesto, ki je za Carigradom največje na celem Balkanu. Ker pa je Turčija pričakovala napad le od vzhodne in severovzhodne strani, je tudi utrdbe na teh straneh mnogo bolje utrdila in ravno na te utrdbe, ki so bile — po mnenju strokovnjakov — skoraj nedo-bitne — je naskakovala hrabra srbska vojska. (Poslanci vstajajo z vzkliki: Živela srbska vojska!)
Ob priliki naskoka na Karačoz, na najmočnejši sektor drinopoljske trdnjave, je timoška divizija naskakovala z brezprimerno hrabrostjo
nedemonstrativno — in zavzela ga je...«
Pri teh besedah vojnega ministra je završalo po dvorani in poslanci so navdušeno ploskali kličoč: Srbska vojska je zavzela Drinopolje! Živela zmagoslavna naša vojska!
Ko se je vihar navdušenja nekoliko polegel, je nadaljeval vojni minister:
Predno se je izvršil napad na Drinopolje, zbral se je vojni svet pod predsedstvom bolgarskega generala Ivanova. Temu vojnemu svetu je prisostvoval tudi general Stepanovič glavni komandant srbske armade.
^„NVojne?n svetu 3e obveljal Č*Se iz.vršl Slavni napad na juzm sektor, kj je bil razmeroma najslabše utrjen. Naloga srbske vojske je bila, da koncentrira na sebe, kolikor mogoče največjo odporno moč turške posadke. To svojo nalogo je srbska armada častno izpolnila poleg tega pa si je osvojila neminljivo slavo tudi s tem, da so od nje naskakovane najmočnejše utrdbe, prve padle v srbske roke 111 odločile usodo Drinopolja. (Zopet ploskanje in živio-klici med poslanci.)
Na vprašanje g. poslanca, kdo Je vjel Šukri-pašo. odgovarjam kratko: dvajseti polk ti-moške divizije in šele drugi dan po zajetju Sukri paše in njegovega štaba v utrdbi Hadrluk, ki je padel edino z naskokom srbske vojske, je bil Sukri paša — na zahtevo Bolgarov -- izročen bolgarski armadi. (Ploskanje in slava-klici! Poslanci kličejo: »Proti potrdilu!« Minister se smeje.)
Naše izgube pred Drinopoljem,
m to od začetka do danes, znašajo:
fflrt.vih .................... 453
ranjenih  ....................1.917
umr ih od dobljenih	ran	26
umrlih od bolezni . . ._J9.320__
Skupaj . . 22.324
da ga^menih Rišif Viknil* kak°r
nja Kenih	zajahala	ko-
ma m Krenila nazaj proti Parizu.
XXIV.
Norec...
se v‘maMh
Parizu, obadva mirne vestn , ^ 1 voljnega srca. i„ obrnS" “ k nek, drug, osebi, ki |e naši bra d gotovo se niso pozabili:	govorit
hočemo o ciganki.
. Po burnem in tragičnem prizoru ki se je bil odigral med njo in velikim profosom, je zapustila starka vsa obupana dvorec velike profosi-je. Njen duh je bil poražen, srce raztrgano. duša pijana neutešene maščevalnosti.
V nejasni temi rodečega se iu-tra je pokazala dvorcu pest in zLnr mrala z glasom polnim gluhe pret-' nje *
»O, saj še ni vse končano!«
Cesa je torej še upala Ciganka?
Ah je imela še kak načrt, kako uresničiti svoje maščevanje?
Ali je misHlii na koga. ko je iz. ustila to pretnjo?
Ne!
Ciganka se je zanašala samo še
sama nase.
Vseh teh dvajset let, odkar je glodal njeno dušo strašni črv sovraštva, ni bila govorila z živo dušo, in je podala tako dokaz duševne sile, ki bi jo bil cenil Ignacij De Lojo-
Med poslanci se je pojavilo vidno osupnenje in vznemirjenje, nekateri kriče: »Gotovo jih je še več, ko se vse razjasni, bomo še bolj strmeli.«
Tu vstane neki poslanec in zakliče vojnemu ministru: »Kdo ima potrdilo, katero so Bolgari podpisali, da so v resnici prejeli Sukri pašo iz srbskih rok?« Minister obmolkne* pogleda na poslanca in potem na Pašiča. Pogledi so se srečali in oba — vojni minister in Pašič — se nasmehneta. Nekateri poslanci v ospredju kličejo: »Razumemo! Razumemo!«
Kar se pa tiče
plena v Drinopolju,
nadaljuje vojni minister, »ima naša vojska pravico do sorazmernega dela napram našim žrtvam. Tam jc ustanovljena mešana komisija, ki vrši popis vsega vojnega plena, nakar se bo izvršila razdelitev.
Burno odobravanje in ploskanje je sledilo ministrovim besedam.
Predsednik pozove interpelanta posl. Ribaraca, da se izjavi, ako je zadovoljen z odgovorom.
Poslanec Ribarac se zadovoljuje popolnoma z odgovorom vojnega ministra in smatra ministrov odgovor na tem mestu kot lekcijo lažnji-vemu bolgarskemu tisku, ki hoče podcenjevati zasluge Srbov. »Sedaj je jasno«, pravi poslanec, »da je srbska vojska zavzela Drinopolje. Živela srbska vojska.!«
Nova afera a ta Prochazka?
Iz Cetinja se poroča tukajšnjim listom, da je konzul Potzl, baje avstrijski. zaprl v svoj konzulat v Dja-kovici 16 Arnavtov, ki so prestopili iz katoliške vere v pravoslavno. Trem od šestnajstorice posrečilo se je pobegniti iz konzularnega zapora ter so vso stvar prijavili črnogorskim oblastim. Ti begunci trdijo, da ponuja konzul vsakemu po sto turških lir, ako bodo preiskovalni komisiji izjavili, da so bili nasilno spreobrnjeni na j>ravoslavno vero. Istočasno se poroča, da je konzul odklonil črnogorske in italijanske delegate za preiskavo slučaja Palic.
Provokacija na vseh straneh!
Konec komedije.
(Zaključna slika iz knjige »Balkanska vojna v karikaturah in pesmih".)
Kralj Nikola grozi z abdikacijo
velesilam in je to tudi sporočil vsem poslanikom velesil, češ, ako ne dobi Crna Gora Skader, on odstopi in Srbija anektira Črno Goro. S tem pa pridobi Srbija dvoje važnih pristanišč in razširi še bolj svoje meje.
Avstrija kakor je videti, drži trdno svojo rudečo razpeto »mare-lo«, braneč se dežja, ne vidi pa, da stoji že do pasa v vodi.
Kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarijo s slepoto.
Danes popoldne je bil ruski poslanik Hartwig pri Pašiču, radi avstrijske grožnje anektirati Srbijo.
Baje je Avstrija intervenirala v Petrogradu in obvestila rusko vlado, da je Avstrija prisiljena, v slučaju, ako Srbija ne odpokliče svojih čet izpred Skadra. vpasti v Sand-žak in nasilno pregnati oblegovalce Skadra. v
Kaj je Pašič odgovoril mi ni znano.
Posledica tega razgovora je bila, da je Srbija
odpoklicala srbske čete,
ki so so vkrcale v Solunu za Skader, ter so se morale ponovno izkrcati, Sicer se trdi. da se je to zgodilo radi blokade albanskega obežja, vendatf dalekovidneži spravljajo to dejstvd v zvezo z gornjim razgovorom.
Operacije pred Skadrom so ustavljene,
kakor poroča cetinjsjki »Pressbu-reau«, radi tega, da se temeljito pripravi splošen napad. Pesimisti pa sei boje, da se sploh vstavi obleganje) Skadra.
Srbske meje so zasedene od avstrijske vojske,
kakor poročajo tukajšnji časopisi, posebno na meji Sandžaka, kar mrgoli vojaštva.
Vsi izgledi so, da bomo imeli vendar-le vojsko, s kom in kako, to je še vprašanje, ki ga lahko reši tudi kakšen Prochazka, če ni drugače. Namen posvečuje sredstva.
Črnogorski »Rudeči križ« prosi pod* pore
in se je v Srbiji že začelo z nabiranjem darov. »Rudeči križ«, je svojtf
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y LfUbljiffl! Ustanovljena leta 1881.
obrestue hranilne :	M	3/	01	brez	odbitka	rentnega
4
vloge po čistih
0
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
la daleč preko navadne mere — samo če bi bil grozni menih poznal to ženo.
Zaupala je samo svojemu instinktu.
Prečula je bila nešteto dolgih noči, gradeča si načrt, ki se ji je bil zdaj tako klaverno izjalovil.
In tudi zdaj. ko je bila premagana in je bil veliki profos spoznal svojega sina. se je. zanašala samo na svojo lastno domišljijo.
Stara ciganka se je torej vrnila v Dvor Čudežev, kakor da se ni nič zgodilo.
Res jo je pograbil izbruh obupa, ko je prišla v svoje stanovanje.
Saj je bilo to maščevanje vse njeno življenje!
Bilo ji je, kakor da so ji iztrgali srce.
In ko je šla sama vase, je strmela vsa prestrašena spričo čudnega razvoja, ki se jc bil izvršil v njej s tekom let.
Razložiti moramo ta nenavadni pojav.
Strastno sovraštvo ciganke do grofa De Monklarja je izviralo iz neizmerne bolečine, ki jo je navdala, ko jc Prisostvovala usmrčenju svojega sina. Ne da pa se utajiti, da je tudi ona ljubila sina s strastno materinsko-ljubeznijo, nadkriljujočo vsa druga euvstva.
Polagoma, v teku let in mese-c^v* Pa se je zgodilo, da je ciganka pozabila celo vzrok svojega sovraštva, to je _ ]a$tnega sina!.
Toda, čeprav je bil vzrok izginil -- učinek je ostal v nezmanjšani moči.
Nič več ni ljubila sina, ki je bil že zdavnaj mrtev; ali vsaj nič več — niti s še tako silnim naporom volje — se ji ni posrečilo, zamisliti se v položaj človeka, ki ljubi... Kljub temu pa je rastlo nje sovraštvo do velikega profosa v neizmernosti...
Bila je prišla tako daleč, da je smatrala to sovraštvo za cilj, zmi-sel in jedro svojega življenja.
O vsem tem je premišljala ciganka, ko je iskala v svojem obupu, peneča se od srda in gneva, jasnega pogleda v žalost svoje duše.
Kmalu pa se ni mogfa več premagati; kakor da bi jo vlekla usodna sila, je šla od doma in se napotila proti dvorcu grofa De Monklarja.
Bila je pač tudi sila navade!
Kolikokrat je že hodila in se klatila okrog tega dvorca!
In zdaj se je spominjala prizorov. ki so se bili godili nekdanje dni, kakor da so dogodki današnjega dneva.
Videla se je, kako je prežala pred dvajsetimi leti okrog dvorca, brez opredeljenega cilja in brez jasne misli...
Nekaj dni je namerjala umoriti velikega profosa.
Takrat pa se je zgodil prizor, ki je zarodil v njeni duši ves ta maščevalni načrt.
Nekoč bilo je približno mesec dni po usmrčenju njenega sina — je
prišla ciganka in se postavila pred dvorčeva vrata.
In takrat!... Ah, takrat je bilal še mati, trpeča in plakajoča, ubogal žena, vredna sočutja, bitje s strtimi človeškim srcem!...
In plakala je Tfcs. skoraj ne za-i vedaje se tega.
Toda že so postajale te solze takd čudno jedke in pekoče...
Zdajci pa so se odprla dvorčeval vrata.
Krasna kočija je stala pred vrati. kočija vsa z žido izložena!...
In veliki profos je stopil ntf prag!
Zagledavši ga, je začutila ciganka tisto strašno tesnobo, ki navda srce* od pogledu na nekatere divje zveri.
Ob strani velikega profosa pai je stopala mlada, krasna, blesteča! žena, tako očividno in tako brezmejno srečna, da se je zdela kakor živj studenec luči, radosti in ljubezni...
Veliki profos. ki je bil takrat še mlad in v polni sili svoje moške lepote, jo je objemal s pogledom, tako nežnim in tako polnim strasti, da je ciganka vztrepetala v dnu duše pred nenadno misiljo, ki se je bila porodila v njenem razburjenem srcu.
A to še ni ni bilo vse...
Med velikim profosom in njegovo ženo je stopal otrok...
Mlada žena ga jc držala za roko.
Otroku Je bilo po vsem videzu iedva štiri leta. '
y resnici ni Stel niti toliko.
gmotna sredstva že popolnoma po-rabil in krutost evropskih velesil mu je zaplenila poslednjo pomoč.
Avstrija je ustavila v Kotor cel parnik živeža, namenjen za črnogorske ranjence.
O človekoljubnost, hinavstvo je tvoje ime!
Ali bi ne mogli tudi Slovenci ne-kohko pomagati gladnim ranjencem * V Črni gori?
Poskusite! Vsak dar se hvaležno sprejme. Za brata !
Jutri pride v Belgrad 600 novih turških vjetnikov iz Džavid-pašove armade.	Mars.
Mir.
RUSKI KOMUNIKE — POROK ZA MIR. — MIR MED ZAVEZNIKI IN PORTO JE BLIZU. — NEVARNOST RADI SKADERSKEGA
VPRAŠANJA JE MINILA.
Negotovost, ono kolebanje med vojno in mirom, ki je tiščalo Evropo več kot pol leta kot mora — je koncem tega tedna prenehalo.
Odpor kralja Nikole je zlomljen — zapustila ga je ona sila, na katero se je do zadnjega zanašal: Rusija.
Uradna Rusija namreč.
Sazonov je priobčil komunike, ki ne dovoli nobenega dvoma več, da je Rusija odločno za to, da se kralj Nikola vda, ker odpor mu nič ne hasne.
Ne pravimo, da je to ravnanje od strani Rusije in cele Evrope vitežko! Ne; vse preje kot to: pustiti, da se kri v potokih razliva pred Skadrom, nato pa meni nič tebi nič iztrgati Ska-der iz rok armadam, ki so toliko žrtvovale.
Kralj Nikola je zapovedal, da se preneha z operacijami pred Skadrom. Srbska vojska se že odvaža domov.
Vzrok vsled katerega je bil mir Evrope obešen na pajčevino j,e odstranjen.
Mir na Balkanu bo vsak čas sklenjen.
Bolgarsko-runuinski spor poravnan tako, da dobi Rumunija Silistrijo in 10 kvadratnih kilometrov ozemlja, ter se zaveže, da bo 30 let popolnoma ■ neutralna če se Bolgarija zaplete v kakšno vojsko. To so sama radostna poročila, v kolikor namreč imamo pred očmi mir.
Z mirom pa pi idejo v razrešitev še marsikakšna teška vprašanja.
Prvo, najtežje, bo razdelitev osvojenega ozemlja med Zaveznike. Med Bolgarijo in Grško so skrajne napetosti radi Soluna. Med Bolgarijo in Srbijo radi Bitolia in Ohride. Sovražnikom Zveze in Jugoslovanstva se je posrečilo njihovo intrigantstvo.
S hvalisanjem na eni strani in omalovaževanjem na drugi so razburili javna mnenja v obeh državah in tu se je resno bati. da pride do konfliktov pri razdelitvi ozemlja. Srbija in Grčija se baje že na ta slučaj pripravljata s tem, da sta sklenili medsebojni garanciji za Bitoli oz. Solun. Da bi še lu zavladal mir!
Uradna Rusija o balkanskih vprašanjih.
Petrograd, 11. aprila. Rusko znanje ministrstvo je priobčilo snoči omunike, ki Je odločno naperjen proti politiki kralja Nikole, ki hoče iz-evati evropsko vojno. Komunike izjavlja med drugim sledeče:
Lokalizacija balkanske vojne je bila mogoča le pod sledečimi pogoji:
1. Da se velesile odrečejo tudi teritorijalnim in drugim posebnim zahtevam. 2. Da se velesile vzdrže vsake separatistične akcije. 3. Postaviti je bilo pogoje, da se izvrši vspešna revizija po vojni ustvarjenega novega položaja in da se ta prilagodi interesom velesil. V teh okoliščinah se je sestala konferenca veleposlanikov, ki je rešila težko nalogo severnih in severovzhodnih mej Albanije. Avstrija in Italija sta smatrali ohranitev statusa quo v Jadranskem morju za svoj življenski interes. Zato se je morala ustanoviti čim večja albanska provincija. Po dolgih pogajanjih se je posrečil kompromis. Rusija, ki je ohranila balkanskim državam Prizren, Peč, Djakovico in Dibro, ie smatrala, da je treba Skader priznati Albaniji. To koncesijo je storila Rusija v interesu ohranitve evropskega miru. Skader je pretežno albansko mesto.
Kralj Nikolaj črnogorski je delal proti svoji obveznosti proti Rusiji, ko je pričel vojno s Turčijo, ne da bi bil prej o tem obvestil Rusijo In dobil privoljenje za vojno. Vzllc temu je car velikodušno pomagal.
Ko je bilo skadersko vprašanje rešeno, ga je ruska vlada prijateljsko obvestila in opozorila na težko odgovornost, ki jo prevzame, če vztraja pri svojem odporu. Ti koraki Rusije na Cetinju so ostali brezuspešni. Jasno je bilo, da računa črnogorski kralj Nikolaj, da se bo Rusija vmešavala v njegov spor z velesilami in da bo nastala evropska vojna. Zato se Rusija ni mogla več ustavljati^od-
redbam. ki so postale potrebne zaradi trdovratnosti črnogorskega kralja. Ruska vlada upa, da se bo Crnagora podvrgla volji Evrope, Evropa pa bo našla sredstva, da bo olajšala položaj črnogorskega naroda. Ruska vlada si je svesta svoje najvišje odgovornosti, ki vsebuje tudi dolžnost, da se ne sme preliti kapljice ruske krvi, če tega ne zahtevajo neobhodni interesi domovine. Rusija kot slovanska velesila je vedno pripravljena pomagati svojim bratom in se za nje žrtvovati. Ti pa se morajo zavedati svoje dolžnosti, da poslušajo Rusijo, brez katere bi ne bili zasigu-rani zmagovalcem na Balkanu njih ponosni uspehi.
Utisi, ki jih je napravil komunike.
V Rusiji: »Rječ« pravi, da je komunike senzacionalen; da se v njem kaže modrost in obzir ruske vlade in njena briga za bodočnost in usodo balkanskih Slovanov.
V Franciji: Politični krogi so pomirjeni, ker sodijo, da je s tem komunikejem minila vsaka nevarnost. Komunike pripomore tudi k brzemu miru med Zvezo in Porto.
V Nemčiji: Časopisje prijazno pozdravlja ruski uradni komunike, o katerem pravi, da razpršuje zadnje dvome o ruski miroljubnosti. Ta izjava pomeni definitivno zmago ruskega zunanjega ministra nad vojno stranko in panslavisti, ki so mislili, da bodo pridobili vlado za svoie pustolovske naklepe.
Nabirajo se podpisi za odpusiitev Sa-zonova.
London, 12. aprila. Daily Telle-graph poroča iz Petrograda, da se tam zbirajo podpisi za peticijo na carja, da naj odpusti ministra zunanjih zadev.
Kralj Nikolaj pripravljen popustiti.
London, 12. aprila. S Cetinja se poroča, da je črnogorski kralj pripravljen odnehati, če se ponudi zanj in njegovo dinastijo tako časten izhod. da bi ne bilo treba dinastiji se odpovedati. (Druge vesti zopet pravijo, da se hoče kralj z dinastijo odpovedati prestolu.)
Dve nasprotujoči si vesti.
Pariz, 12. aprila. S Cetinja poročajo. da je kralj sprejel kompromis in dal operacije pred Skadrom ustaviti.
London. 12. aprila. Reuter poroča s Cetinja, da je zunanji minister izjavil: Črni Gori ni bil podan noben predlog, in velesile se tudi ne i>ogajajo z njo radi kakšne finančne ali teritorialne odškodnine.
IZPRED SKADRA.
Obstreljevanje ustavljeno.
Pariz, 12. aprila. V diplomatičnih krogih opozarjajo, da je črnogorski kralj sicer odklonil poziv mednarodnega brodovja, da opusti obleganje Skadra, vendar pa je ukazal, da se ustavi obstreljevanje. Francoski diplomati v balkanskih državah poročajo sem, da so operacije pred Skadrom faktično ustavljene.
Srbija odpoklicuje svoje čete.
Belgrad. 12. aprila. Uradno se poroča, da je srbska vlada odredila odvoz svojih čet izpred' Skadra.
ZAVEZNIKI IN SKADER.
London, 12. aprila. Balkanski Zavezniki vplivajo na kralja Nikolo, da odneha. Trdi se tudi, da bi v tem slučaju bilo francoskemu vplivu omogočeno takšno formuliranje mirovne pogodbe med Črnogoro in Turčijo, da odstopi Črna Gora svoje zahteve glede Skadra velesilam.
VPRAŠANJE ALBANSKEGA PRESTOLA.
Pariz, 12. aprila. Listi poročajo iz Kaire, da dela egiptovski Ked.ive Abas paša na to. da postane član njegove rodbine albanski vladar. Listi trdijo, da se Anglija zelo interesira za to osnovo.
Trst, 12. aprila. »Obzor« poroča, da je neki vplivni Arnavt, doma iz Skadra izjavljal da mnogi Albanci Žele, da bi prišlo do personalne unije med Črno Goro in Abanijo, ki bi na to stopila v Balkansko zvezo in bi bila kot takšna deležna vseh dobrot Balkanske zveze. Vprašanje Skadra bi bilo na ta način samo po sebi razrešeno. Kralj Nikola je pri Albancih priljubljen, ker jim je dostikrat pokazal svoje gostoljubje.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Dunaj, 12. aprila. Tukaj trdijo, da so velesile naklonjene misli, da se Solun prepusti Grški. Bolgarska pa vztraja na svojih zahtevah in je pripravljena na skrajne korake proti Grški. Prav tako vzdržuje Bolgarska svoje zahteve glede na Bitolje in se sklicuje na zvezno pogodbo. Zdi se, da se Srbi in Grki glede na Bitolje in Solun vzajemno podpirajo proti Bolgarom.
_	i	k	-	/	\	/
Slovenska žemlja.
Škofja Loka,
Pisali smo že mnogo o lepih naukih, katere nam daje Šinkovec, tako o »ljubezni do bližnjega« kakor tudi o drugih tej enakih čednostih, ki pa poleg vsega še ne dosegajo njegovih čednosti zadnjih dni. Ko je opazil, da njegove pridige niso našle odmeva v poslušalcih, se je poslužil sedaj sredstev. kakršnih bi ne bilo pripisovati najpodlejšemu Človeku, kateremu ni na srcu ničesar drugiega kot moralno uničiti vse ljudi, ki mu niso po volji. Oglejmo si nekoliko natančneje te njegove »čednosti« — zlobnosti katoliškega župnika! Ljudem svoje vrste prepoveduje vsako občevanje z uglednimi meščani. Zoper meščane, katere sovraži edinole zaradi tega, ker stanujejo v »liberalnih« hišah ali pa ker so naprednega duha, dela ovadbe, najgnjusnejše vsebine, v kateri se zrcali njegova škodoželjnost in podlost najnižjega kalibra. Njemu se ne smili človek, ki mora preživljati ženo in več otrok, ne gane ga v srce stiska v katere! se nahaja dotičnik radi bolezni in premalega zaslužka, ni mu mar, četudi pahne v nesrečo celo rodbino, pač pa se mu srce smeje radosti, ko je ubil moralno več bitij. Ko uvidi nasprotno, da je njegova škodoželjnost pri eni rodbini ostala brezuspešna, se spravi na posamezne člane te rodbine, napravlja ovadbe čisto po načinu nekdanjih inkvizitorjev, predlaga kaznovanja po vseh mogočih načinih tako, da se le čudimo, da tudi ne omenja kakih natezalnic ali pa grmad. Upamo, da bodo gotovi gospodje, katerim so bile ovadbe namenjene, spoznali v njih podle nakane župnika Šinkovca in vrgli vse v — koš. — Za sedaj toliko. Povemo vam pa, da vaša lisičja zvitost in zahrbtnost, ki nikakor ne dela časti vašemu lepemu imenu, ne najde odmeva v srcih vaših meščanov, pač pa nasprotno: Vaši pripadniki vas sovražijo in ni čuda. da se tolikokrat čuje na ulici: »Da bi se ta vamp -vsaj enkrat spravil iz Loke!« Mislite si lahko, na koga merijo te besede. Ne fantazirajte toliko o svoji mogočnosti, kot ste se nekdaj bahali na prižnici, bodite pa prepričani, da ljudstvo pozna dobro vašo samogoltnost in, da je pripravljeno sezidati vam nov farovž bodisi na vrhu Ljubnika, kjer bi imeli vsaj ljudje mir pred vašim jezikom. Tudi za dobrodelne namene bi se ob vašem odhodu nabrali) par stotakov. Tako je mnenje ljudstva, vi sami pa sklepajte iz tega koliko spoštovanju uživate danes v Loki. — Med romarje v Rim se je usilil tudi znani Šinkovcev podrepnik, občinski svetnik, imejitelj zaslužnega križca za klerikalno propagando, praporščak Marijine družbe itd. lokavi »Kapar«. Čudimo se le, da more ta človek, ki ima poleg svoje krojaške obrti še ženo in kopico otrok, pustiti v neinar vse skup in se podati v Rim, kjer mu pač ne bodo letele pečene piške zastonj v usta. No, če bi rimski papež vedel, kaki značaji ga bodo prišli obiskat, zapodi vse z brezovo metlo iz Vatikana. — Faj-moštru Šinkovcu se je pretečeni teden sanjalo, da je v svoji mogočnosti pobesil vse liberalce na farni zvonik. Kako se je pa drugo jutro prestrašil, ko je zagledal na zvoniku, v sklepu strelovodnih žic, obešeno ... kavko, katere mučeniško truplo je občinstvu postavljeno na kraju nesreče še danes v ogled.
Iz Cerkeli pri Kranju.
Osvobodilno vojsko naših bratov na Balkanu bomo kot vse kaže, srečno prestali, ne ve se pa, kakšen konec bo boja z našimi klerikalčki. Na najbolj nerodnem kraju sicer Lepe naše vasi so postavili katoliški ^dom in zabili vanj stotisoče; toda čemu so vrgli toliko denarja proč, ko ga za gospodarske reči tako krvavo potrebujemo, se vprašuje vsak na tihem. Za nič, za prazen nič! Mislili so nar-editi čukarijo in so jo že pet let pripravljali ter za njo sezidali palačo
v	grabnu; ko pa je Hrvatulja vstala, da bi videla, kaj je zlegla — so bili skoro sami zaprtki. Spodnjega Banata vinski duh jih je skisali Toda od 4000 jajc — toliko duš šteje nasa župnija — je pa sedaj le migalo: Hrvate je štel in štel ter naštel navzlic vsem svojim žegnom celih — 16 glav! Pa še te so — dasi nekatere šele čivkajo — vse nepokorne: slovečega vremenskega zdravniškega tečaja učenec jih spelje večino najprej k Robavsovi mamici v Polico, na to gredo s Hvačarjevim junakom na čelu razbijat okna, pri katerem delu jih zasači njih najmlajši boter Ambru-žev Francelj, načelnik še edini član požarne brambe cerkljanske »ki ponosno jo krevsa, ker praznih trideset čelad ima.«
»Gliha vkup štriha,« pravijo pri nas, pa ne mislite morda pri tem na Am-brožovega Franceljna in prazno čelado, ampak na tisto častito klerikalno jpijančevsko _družbo, .ki se v .goto-
vi	cerkljanski gostilni zbira in kateri se Je srečno znašel tudi najhujši prejšnji »farježre« Francelj. »Otresel sem liberalni prah s svojih čevljev«, je dejal in pil bratovščino s kaplanom iz frakeljna ter se naložil golaža. Vedeli smo, da prej ali slej do tega pride in zato nas veseli, da je tako prišlo. Ker mi rabimo mož, ne pa človeka, kateremu vseh 31 članov izreče nezaupnico, ker hoče za načelnika treznega člčoveka, pa izjavi: »Sem bil, sem in bom še načelnik.« Seveda je to storil na povelje kaplanije, ki se bo sedaj, ko so vsi člani odstopili in Je še samo poklerikaljeni načelnik cela požarna bramba, skušala kaplanija polastiti društva in njegovega premoženja. Kako se bo pa potem delalo, nam pa kaže katoliški dom.
Kako dolgo se bo večina še pustila voditi za nos?
Dnevni pregled.
Malodušnost in navdušenje:
Prejeli smo: V včerajšnjem Vašem uvodniku ste povedali čisto resnico! Tako je in nič drugače! Ako ne monio imeli velikih ciljev — bomo slabi v svojem boju. Mi se moramo zavedati svoje celokupnosti — vedeti moramo, kaj je naše — pa tudi, kal mora biti naše. — Poglejte Nemce! Kakšno pravico imajo v Trstu. Trst je vendar popolnoma oddeljen od nemških dežel. In vendar njih geslo je: TrSt mora biti naš, brez njega smo odrezani od Adrije. In tudi Jadransko morje zahtevajo Nemci zase. In ti veliki cilji jih vodijo v boju. Ako rečeš našemu človeku: Celovec je bil naš, zdaj je nemški, Maribor je 'bil naš, zdaj je nemški. Gradec nosi slovensko ime — si misli, da mora tako biti in da mora tako iti naprej. Niti ne mislimo rešiti in osvoboditi, kar je na-; še. Da, mi smo pozabili na gosposvetsko polje. Toda gosposvetsko polje je le simbol našega ponemčenega ozemlja, kakor je bilo Kosovo samo del stare Srbije. Pod Kosovim poljem je videl Srb celo neosvojeno zemljo — videl je staro slavo in — novo bodočnost. Tako bi morali mi Slovenci v gosposvetskem polju čutiti vso svojo izgubljeno zemljo na severu — vse svoje stare pravice — vso bodočnost. Kosovo neosvo-bojeno — je pomenilo Srbu smrt — Kosovo osvobojeno ie pomenilo novo življenje. Tako bi moralo gosposvetsko polje postati nam — problem. Ako ga pustimo — pojdemo naprej v propadanje — ako pa si zapišemo na svoj prapor, da je bilo naše in bo naše — bo to prineslo v nas nove sile. Ne le gosposvetsko polje — ampak cela severna meja bi čutila to voljo po osvobojenju — voljo živeti pravo narodno življenje.
Kako le uplivala balkanska vojna na obmejne, posebno koroške Slovence? Mislilo bi se, da odmev z Balkana ni segel preko Karavank. Toda segel je. Koroški Slovenci so slišali o zmagah balkanskih bratov in so začutili v sebi nove sile za odpor proti nemštvu. Lahko rečemo, da se je teh šest mesecev narodna zavest zelo povzdignila. Tega niti »Štajerc« ni mogel preprečiti. Prej je moral ubogi slovenski Korošec slišati le o nemški slavi in moči — poniževali so ga. da ni. nič, da so »windišerji« mal narod, ki nič ne pomenijo — sedaj pa je naenkrat zagrmel jek od Balkana. To navdušenje je rešilo marsikoga, ki je že obupaval. Iz tega se vidi, da je nam treba pred vsem prage čuvstvene narodne vzgoje. Balkanski dogodki ne smejo iti od nas. Postati morajo v živem spominu. Motijo se oni, ki pravijo, da z jugoslovanstvom ne bomo rešili niti ene koroške vasi — in lahko pravimo-: ne ene vasj — ampak celo mejo bomo rešili v tem znamenju, kajti tudi bojevnik na meji je stanovitnejši, ako čuti za seboj veliko silo. Koroška je čutila odmev Balkana. Ona Koroška, ki smo jo smatrali za izgubljeno. To je bila malodušnost — navdušenje jo lahko dvigne in rešil Zato držite Slovenci visoko Svoj jugoslovanski prapor — in tudi vaša meja bo stala boljše ko doslej. Ne malodušno razmišljanje — navdušenje vodi do zmage. To je dokazal Balkan.
Jugoslovanska anketa. V »Vedi«, tej odlični naši smotri, se vrši jugoslovanska jezikovno - kulturna anketa. Bilo ie zadnjič čitati, da je navdušenja bilo že zadosti, da se je stvari lotiti s hladno preudarnostjo. Popolnoma prav; baš ta anketa se vrši s hladno preudarnostjo; zato pa je spričo današnjega položaja mogoč tudi le en rezultat, namreč jugoslovanski. Misel ankete je sprožena pred velikimi balkanskim dogodki, ni torej njih plod, ampak pada tako znak današnjega časa. kakor balkanska vojna sama.
Čudeži v farovžu v Vodicah. Zamaknjena Johanca je imela ta teden pozno v noč nekega fanta v svoji sobl,..Zlobni jeziki..g.oxpre .pelo, ,daj
je bil to neki K- — Ko Je farovška dekla prišla ob pozni nočni uri v sobo svete (?) Johance. Je skočil iz njene postelle neki moški skozi okno in je izginil v noč. To je prvi čudež, ki se je zgodil. — Drugi čudež pa je prav higienično-estetične narave. Vodo, v kateri perejo perilo in krvave rjuhe zamaknjene Johance, spravljajo pobožne ženske v steklenice in Jo jemljejo s seboj, češ. da bo dobra za razne bolezni. Ako bomo potem slišali o Čudežih vsled te nove vode. vam bomo poročali. Za zdai pravimo samo dober tek. Prj nas pravimo, da so Tirolci prvi za bikom, ako pojde tako naprej, se pa tudi na Slovenskem ne bomo mogli več bahati, da imamo razumno ljudstvo. To so sadovi klerikalizma. Sicer pa so pametni ljudje zdaj na jasnem — in ne verujejo več ženskim sleparijam.
Iz Ijudskošolske službe. Učiteljico Ano Bantan v Beli Cerkvi, ki je obolela, nadomešča izprašana učiteljska kandidatinja Marija Kaligar; obolelo učiteljico Marjeto Žele v Begunjah (Notranjsko) pa bivša začasna učiteljica v Kovorju Ema Me-zesnel.
Mladosten samomorilec. Iz Tržiča se poroča: Dne 10. t. ni. zjutraj so našli strojarski p.omočnikl firme Deit v Tržiču nekega Metnega svojega tovariša obešenega. Mladi samomorilec je izvršil samomor najbrže z žalosti.
Aretirali so v Krškem Viktorja Reil radi postopanja, ker se je dognalo. da je bil že večkrat radi raznih prestopkov kaznovan. Izdaja se za umetnega slikarja, profesorja, oskrbnika, solicitatorja itd. Govori nemški, hrvatski in slovenski jezik. Včasih si privzame tuja imena. n. pr. Josip Kellert. C. kr. okrajna sodnija ga je izpustila, ker se mu v času. ko biva na Kianjskem, ni moglo dokazati kaznjivo dejanje.
Samomor umobolnega. Iz Ustja nad Labo se poroča, da se je v ta-mošnjem zavodu za zdravljenje duševnih bolezni nahajal strokovni učitelj Franc Lang iz Mosta na Češkem. Te dni se je Lang v navalu blaznosti vrgel iz okna svoje sobe v prvem nadstropju na uličin tlak. Priletel je ravno na glavo. Ker se mu je pri :em zdrobila lobanja je bil Lang v cratkem mrtev.
Ljubljana.
Vso dručiva nnr»7£irj?»tno
enkrat, da lahko naroče več izvodov skuiraj za svoje člane, pri ka-l naj pobero po 30 vinarjev, mi z obratno pošto pošljemo »Balkansko vojno«.
Marsikdo lahko naredi veselje svojemu znancu ali prijatelju, ki biva na deželi, ali kje v tujini, ako mu pošlje »Balkansko vojno«.
— Sai je papir toliko vreden!« vzkliknil naš prijatelj, ko je zagledal v svoji roki knjigo »Balkanska vojna« ... Lahko rečemo, da je to najcenejša slovenska knjiga — zato je vsakemu omogočeno, da si jo kupi. To je želeti tem bolj, ker se tako knjiga razširi med narod.
— Vojna na Balkanu je končana. To je danes gotova stvar. Najlepši spemin na velike dogodke na Balkanu bo imel oni, kdor si kupi »Balkansko vojno« — za 20 vinarjev. V knjigi so vsi veliki dogodki po dnevih našteti, po vrsti, kakor so S2 dogodili.
— 20 vinarjev ali deset krajcarjev starega denarja je dandanes mal denar, za katerega skoraj nič ne dobiš. Pri nas pa dobite za ta denar ilustrirano knjigo na 70 straneh, ki jo bodo še vaši potomci radi pregledovali in se bodo spominjali slovanskih zmag!
— Velik naval je bil včeraj na trafike zaradi »Balkanske vojne.« Povsod je zmanjkovalo »Dneva« in priloge in smo morali obojega naknadno doposlati. Ako pojde tako. bo »Balkanska vojna« v par dneh razprodana. Ako se to zgodi. Imamo pripravljen poseben načrt.
— Ako bo »Balkanska vojna« v par dneh razprodana in bomo morali vsled obilih naročil izdati drugo Izdajo, potem bomo odločili večje število »Balkanske vojne« za našo narodno mejo in bomo poslali na skrajno mejo par sto izvodov zastonj. Tiskarna pri tem delu ni iskala dobička — ampak Je imela idealen namen dati Slovencem primeren spomin na balkansko vojno. Knjiga bi imela za našo narodno mejo velik pomen — in od naših prijateljev je odvisno, ako omogočijo, da bomo mogli izvršiti svoj načrt glede meje.
Občinski svetovalci S. L. S. so res lepi možje, človek bi pričakoval da imajo klerikalni občinski svetovalci proti tržnemu nadzorniku že vsa »gravamina« v rokah, ko Je njihov klubov načelnik Kregar v zadnji občinski seli tako širokoustno 51-tal izjavo, v kateri Je žalil na nekvalificiran način mestnega uradni-
-Včerajšnji »Slovenec«, pa le raz-
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
itd.
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko
 	Ljubljana.	=■■	.	——:
Telefon St. 296.
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti.
Telefon St. 296.
Ako se hočeš dobro rabavati, pojdi v
restavracijo »Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	vina	po	zmernih cenah. ::
Poslano.
Ker gotovi ljudje toliko rujejo proti meni na polju ribarstva, izjavljam, da je to nepotrebno. Saj prodam vse, obenem pa iščem podzakupnika. Taka zavist in nevoščljivost je neumestna. Ali premalo gojim in zasajam ribji ali račji zarod?
ALOJZIJ GRILC, .
Krakovska ulica štev. 29.
PETAR JERAI
TR5T VIA S.CIOVAMtis
A.: Kje kupite nože, škarje i. dr ?
B.: Pri J. Kraigerju, umetnemu in finemu bru-	^
dovska ulica 3*
SRBSKI MINISTRSKI SVET IN
POLOŽAJ RADI SKADRA.
Beigrad, 12. aprila. Srbski ministrski svet, ki se ie sešel včerai in obravnaval politični položaj, je sklenil v očigled v komunikeju izraženega ruskega stališča ogpoklicati srbske čete izpred Skadra.
ZAKAJ JE DALA SRBIJA TO POVELJE?
Beigrad, 12. aprila. Kljub uradnemu deutentiju, da bi bii ruski poslanik Hartvvig obvestil srbsko vlado, da namerava Avstrija zasesti Sandžak, če Srbija ne odpokliče svojih čet izpred Skadra, ]e ta vest vendar resnična in ravno zato je Srbija odpoklicala svoje čete.
KAJ BO PA SEDAJ S SKADROM?
Beigrad, 12. aprila. Zadnje uradne izjave odločilnih mest ne pripuščajo nobenega dvoma več. da je Skader za Črno goro izgubljen.
KAJ STORIJO SEDAJ ČRNOGORCI.
Beigrad, 12. aprila. Tu so mnenja, da bodo Črnogorci sami nadaljevali z obleganjem Skadra. Uspeha seveda ne bo. ker so preslabi, komaj 20.000 mož.
SKADER ZOPET OBSTRELJUJEJO.
Kotor, 12. aprila. Iz poučenih krogov poročajo, da se je obstreljevanje Skadra že zopet pričelo.
ČRNA GORA SE SKADRU NI ODPOVEDALA.
Cetinje. 12. aprila. Poročila tujih časopisov, ki poročajo, da se je Crna gora odpovedala Skadru za vsoto 20 milijonov, so neresnične.
KAJ PA KRALJ?
Cetinje, 12. aprila. Vse vesti, da se misli kralj odpovedati prestolu, so neresnične.
O KOMPENZACIJAH NI NIČESAR ZNANEGA.
Loudon. 12. aprila. Tu o kompenzacijah za Skader ni ničesar znanega.
KAJ PRAVIJO BOLGARI?
Dunaj, 12. aprila. Dr. Danev se je izrazil, da pride med Bolgarijo in ostalimi zavezniki do sporov Srbija mora dati Bolgariji Veles, Ohrido, Prilep. Saj je vendar dovolj, da je dala Bolgarija na veliko nezadovoljnost naroda (seveda, seveda) Ku-manovo in Skoplje.
BOJKOT PROTI AVSTRIJSKEMU BLAGU.
Beigrad. 12. aprila. Bogati in neodvisni srbski trgovci so sklenili bojkot avstrijskega blaga, da kaznujejo Avstrijo za njeno politiko. Bojkot se začne v 10 dneh. Vlada s tem nima ničesar opraviti.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Moderno pohištvo. Lastna delavnica.
Cenena kava
(dokler je kaj zaloge)
Išče se za trgovino z usnjeni
ih kg Brasil I 1U kg Brasil II
%nnn	žgana
v filijalki
Specialna, modna in šporna trgovina za gospode in dečke
spreten prodajalec ter popolnoma več te stroke. Ozira se samo na boljšo inoč.
Josip Seunig v Ljubljani.
Julij Meinl
uvoz kave
Filijalka:
Ljubljana, Šelenburgova ni. 7
Ljubljana, Franca Jos. c. 3,
Solidna postrežba. — Zmerne cene
Katinka Košmerl roj. Mulej naznanja v svojem in v imenu svojega sinčka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nje« iskrenoljubljeni soprog, ozir. nepozabni dobri oče, brat, svak in strne, gospod
JOSIP KOŠMERL,
tovarnar drož,
danes ob 3I* 7. zjutraj v 40. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni, potolažen s svetotajstvi, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega rajnika se vrši v nedeljo 13. aprila ob 'h 3. popoldne iz hiše žalosti Frančiškanska ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Predragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 11. aprila 1913,
ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi,
Da smo čvrsti in zdravi!
Želodčni llkčr »FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Varujte se
ponaredb!
Pristni „FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije »FLORIAN* v Ljubljani.
Cenike Iranko in zastonj!
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub* Ijana-OUnce 92.__________________
Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove »Prva anončna lisama«. _______ 265—3
Otročji vožiček se ceno proda, PoOraačo 2. III. nad. 276-2
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke.	283
korespondenca"
Gospod z 'dobro stalno službo se želi seznati s pridno gospodično ali vdovo brez otrok, ki bi imela nekaj premoženja. Cenjene ponudbe pod »Srečna bodočnost 33«, poštno ležeče Ljubljana. Tajnost zajamčena.
Pozornost
vzbujajo nizke cene naših
elegantnih in trpežnih
Tovarniška zaloga čevljev *
znamka A. F. C. 0. (Josip Hočevar). , .
Ljubljana, f
»	Stritarjeva	ulica	9	,<*
Laška kuhinja
v Hjju/bloazii.
Od danes naprej sc dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino iz deželne kleti Pa ronco in Brioni.
NajfinejSi
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UN10N“.
Ne zamudite lepe prilike!
Na prodaj je prometen, lep prostor v sredini mesta za stavbenika, dalje velika ogledala za dvorane, rabljeni predmeti za stavbe, kakor: okna, vrata, peči in dr. — Natančneje se poizve pri A. Dergancu, brivcu v hotelu „pri Maliču"’
Kdor hoče imeti res za' nesljivo in trpežno uro, fino izdelane / verižice, prstane f 1.1. d. naj ne S q prezre	/
tvrdke / JSS’
V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci
se ranžirajo
najhitreje in popolno diskretno in se v to svrlio tudi denar preskrbi.
Vprašanja pod „Filijalka Ljub-ljana“ na upravo , Dneva*.
146
Pozor! Bi™"ri Pozor!
_____ in botrice! _____
Najlepša in najcenejša
birmanska darila
dobite edino-le pri stari solidni tvrdki
Ljubljana, sv. Petra c. 44
Modistinja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
Zdravnik
želodca'
Edna posebnost
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Bohinec & Co. - Trst
■ulica, d.elle Toni 2
(za cerkvijo sv. Antona novega).
Velikanska zaloga vsakovrstnih
Um verižice, uhani prstani, obeski zapestnice itd. itd. > Edina zaloga ur / z lastno AA znam« o /	,
= „TUPa /&/
Obleke
založniki c. kr. priv. južne železnice
Ljubljana, Franca Jožefa c, 3
priporoča veliko iz- “gj” H biro spomladanskih j || j novosti za gospode j § |
men
mm
Cene radi selitve jako znižane
/S? / Najstarejša '	' domača
tvrdka
P/lud. Černe
/ juvelir in trgovec
Ljubljana, Wolfova ul. 3.
— Ceniki zastonj.
in deeke,
površnike, pelerine za moške in dedke. Fine vrline jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
Strogo reelna postrežba. Najtiižie cei»e
I MM 11« IH mili	.. -tfnromnmi
M1 11	v
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
olesarji! Pazite,
J 1	„ v roko raznim špekulan-
03. ne pSClei0 to m in rie dajte se premotiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljub, dok'er se niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in
3, „Es-Ka in Adler44 koles.
Blagovolite si torej ogledati in piepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo
——— pri strogo s< iidni tvrdki ———
Radi prevelike zaloge blaga dajem
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in tfedke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
ANA GOREČ
špecijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14
(Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Poleg tega tndi najfinejSi šivalni stroji.
— Pouk za vezen]« i»rezpla^“°* ——
Naročaite cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi
po pošti prosto. —