ftt. 65.
V Gotici, v četrtek dne 8 junija  1911.
Tes^j X1L
Izhaja trikrat na tedei. in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti p-ejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
Vse leto   .   .   15 K
• rf/iri-' «»¦*»*•*«»u • AO->n- -, ...V.     »~'.'t   -&*»- * Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Sočau vt vseh tobakarnah.
ima naslednje izredne priloge: Ob novem leto ^Kažipot po GoriSkem in Bradiščanskem0' in dvakrat v letu BYozni red železnic, paroikov in postnih zvez".
Na naročila brez doposlane naročnine se na oziramo.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrič.
Urednifitvo
4i nahaja v Gosposki ulici št. 7
Gorici v I. nadstr. na deine.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v 1. nadstr. na levo v tiskarni.'
Naročnino in oglase je plačati
loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gonci,
¦ Telefon it. 33. —
„Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J, Fabcič) tiska ia zal.
Naš skupni kandidat
v goriškem mestu.
Slovenski kandidat združe, :h Slovencev v Gorici je
dr. Alojzij Franko,
odvetnik v Gorici.
Volilci!
Narodna čast zahteva, da^ gremo vsi na Volišče za svojega kandidata, hre-dentovska klika v Gorici hoče Slovence v mestu popolnoma utajiti! Ne privoščijo nam nobenih pravic; le naš denar jim diši. Na'magistratu nimajo niti enega človeka, ki bi hotel govoriti z nami v slovenskem jeziku. Vsak dan slišimo o novih krivicah, ki jih delajo našim trgovcem, obrtnikom, hi delavcem, katerim ne privoščijo niti ko-ščeka kruha. Zato je skrajni čas. da se Slovenci dvignemo kot en mož in pokažemo tej kliki, da smo v Gorici na svojih tleh in da ne bomo več mirno prenašali takih krivic.
Zapišite torej vsi na glasovnico:
Dr. Alojzij Franko,
odvetnik v Gorici.
Složno v boj za zmago! Ako stori .vsak slovenski volilec svojo dolžnost, pride naš kandidat prav gotovo v ožjo volitev. Za ta slučaj naj vsakdo dobro shrani izkaznico.
0.  Pri  Pran. VVinklerju — <ua Grčini.
7.    »    Vidu Rojcu — pod Kostanjevico,
8,    »    Mart. Suligoju — na Blančah. °.   =>    Lasičii — v Kapucinski ulici.
V   nedeljo,   dne ll. junija ob 4. uri pop.:
1.  Pri  Val. Komeiu — na Ajševici.
2.    »¦   'Petru Batiču ......v Rožni dolini.
3.    »   J os, Gorjancu na Kornju.
Pozor, volilci meščani!
Kdor še ni prejel izkaznice (legitimacije) in glasovnice, naj se oglasi pri c. kr. okraj, glavarstvu na Travniku v H. nadstropju, kjer dob! oboje.
To velja tudi za tiste volllce, ki so že oboje prejeli, pa na eden ali drugi način prišli ob nje.
ffleščani! Slooenci!
Za p,'hodnje državnozborske volitve se bodo \, šili v goriškem mestu ti-le volilni shodi:
V soboto, dne 10. junija ob 8. uri zvečer:
1.  Pri Molarju Seneni Trg.
2.    -    Mih. Hvalicu — Stolni Trg.
3.    »   'Petru Bitežniku — pri Nov. Mostu.
4.    »    Juriju Moserju — na Plačuti.
5.    »    Štef. Loverčiču -•   v Stračicah.
Naši kandidatje.
Naši kandidatje so:
V   Kraško-ajdovskein   okraju je bil
proglašen za kandidata
dr. Gustav Gregorin,
odvetnik v  Trstu.
Ta kandidatura je   bila   sprejeta   na znanje   na   shodu   zaupnikov   napredne stranke v Gorici. I        V Goriški okolici kandidira od strani naše napredne stranke
Fran Kocjančič,
I    veleposestnik in podžupan v Podgori. V tolminsko-kanalskem okraju je naš kandidat i
Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v Tolminu.
Volilci! Volite te mož« v državni ' zbor. V njih dobite dobre zastopnike in-' teresov našega goriškega ljudstva!
i                                -----------------
Naši zaupniki pri volitvi.
V volilne komisije se pritegnejo zaupniki strank. Povsodi morajo biti pri volilnem dejanju navzoči tudi naši zaupniki.
Opozarjamo zaupnike. na pravice, katere jim daje postava. Ti zaupniki so priče volilnega dejanja ter imajo pravico ugovarjati, če izpoznajo, da morda oseba ki hoče oddati glas, mi opravičeni volilec sam, temveč se morda kdo drug izdaja za njega, če glas ne bi bil veljaven, ker je dotičnik izgubil volilno pravico po ugotovitvi volilnega imenika. Ugovarjati se sme seveda samo toliko časa, dokler glasovnica še ni oddana.
Zaupniki smejo volilno komisijo in volilnega komisarja opozarjati na morebitne nepravilnosti in zahtevati, da se volitev vrši po postavi, in imajo pravico zahtevati, da se njihove pritožbe zapišejo v volilnem zapisku.
Glasovnice.
Pozor, volilci!
Vsak volilec dobi od svojo občine dostavljeno glasovnico (volilni listek) in izkaznico (legitimacijo). Glasovnica je le tedaj veljavna, ako je na njej pečat okrajnega glavarstva, kateremu pripada do-tična občina. Na glasovnico se napiše ime Hndidata tako, da je vsak dvom o osebi nemogoč. Glasovnica se odda »pri volitvi skup zganjena, legitimacija pa se obdrži za morebitno ožjo volitev!
Tisti, ki ne bi imel legitimacije pri ožji volitvi, ne sme voliti. Komur bi se glasovnica ali legitimacija izgubila pred volitvami, dobi potom občinskega urada drugo. Glasovnice je na dan volitve dobiti tudi pri volilnem komisarju, dočini more legitimacijo izdati samo okraj, glavarstvo.
Opozarjamo tudi na morebitne pomote v legitimaciji. Kdor ne bi dobil na popolnoma pravo ime se glaseče legitimacije, naj gre takoj k občinskemu, uradu in zahteva, da mu okrajno glavarstvo izda pravilno legitimacijo.
Vsi na volifte!
Klerikalni in socianodemokratlčni volilci pojdejo VSI volit, do zadnjega moža.
Istotako morajo na volišče VSI napredni volilci!
Proč z vsemi pomisleki! Proč z ma-lodušnostjo: Ni časa več premišljevati, če bi bil morda ta ali oni boljši kandidat — volilci! imejte pred očmi samo svojo DOLŽNOST: iti na volišče!
Volilci drugih strank gredo VSI volit — istotako naj storijo naprednjaki povsodi v vseli volilnih okrajih!
Torej v torek 13. t. m. vsi na volišče!
Dr, Stepančič pod laško peto.
»Kdor zaničuje se sani — podlaga je tujčevi peti«, pravi krasna prislovica naša! In da je dr. Stepančič tisto revše, ki sili pod lahonsko peto, smo videli že večkrat. Saj se je vrinil celo na zborovanje Lege Nazionale, odkoder so ga pa spoka-li! Kako sili pod laško peto, kako torej zaničuje samega sebe in Slovence^ evo drastičen slučaj:
Na južnem kolodvoru je bilo. Vse polno ljudi j se je drenjalo pri blagajni pred odhodom vlaka proti Trstu. Zadaj nekje je stal tudi član izvrševalnega odbora .m~ rodno-napredne stranke, ki je z zadovoljstvom poslušal, kako so naši priprosti ro- * jaki zahtevali izključno po slovensko vozne listke. Kar se oglasi vrneš ponižen glasek:
Prego un biglietto di seconda classe per Vižovlje.
Našega zaupnika je kar zbodlo v ušesa! Per Vižovlje, ne morda per Visoulie ali kaj podobnega. Stegne v.at, da bi videl kdo hoče po laško v čisto slovenske, poštene kraške Vižovije, kar zadoni od blagajne sonoren kioski glas:
Eno krono štirideset — gospod doktor!
VELIKA VAS.
Roman. —' Francoski  spisal:  Edgar Monteil.
Poslovenil: F. K.
(Dalje.)
»Ona me ljubi!« vzklikne Albert in pade Ani krog vratu.
»Kaj delate vendar?« pravi Ana.
»Zahvaljujem se vam s tern poljubom za veselo poročilo. Lucija me ljubi! Kako pa veste to?«
»Ker mi* je povedala.«
»Ona vam je povedala!    Priznala je, da me ljubi!«
»Da, priznala, ali ona ne pade komu kar tako krog vratu. Priznala je, ker sem jo polagoma napeljala, da je morala. Najprej si ni bila — ravno tako kakor vi — svesta svojih čustev, sedaj pa ve, da vas ljubi.«
»Ona ime ljubi!-.
»Da .hi lahko ste srečni, da posedujete ljubezen take deklice, katera je bila radi vas mučeniea, ker ste vi svo-bodomislec, ni (hotela iti k maši.«
»Dobro dete.«
»Da, ljubi vas, ali — mislite tudi na Lucijine stariše, ali bodo dali dovoljenje?«
»Odpeljem Lucijo, pa je, odtegnem jo tem surovinam...«
Ana se smeje.
»Toda morate jo preje -prav srčno ljubiti,«'
»Saj jo ljubim, <da, obožujem jo, prosim vas, »noja dobra Ana, povejte ji to.«
»Tega pa ne prevzamem, povejte ji sami, storili bo-dete to bolje.*
»Ali pride jutri sem?«
»Ne, Albert, tukaj ne bode te imeli sestankov, moja mati bi sicer zapazila. Pojdite raje večkrat proti kostanjevemu gozdičku na izprehod, tam ni nikdar nikogar, sedaj v lepem vremenu pa greva jaz in Lucija mnogo ven; gozdiček je navadno najin cilj, tam naju lahko dobite.«
Ko je Ana prvič videla Lucijo, ji pošepeta: »Ljubi te.«
»O ne,« odvrne Lucija žalostno, »ne ljubi me. Jaz sem tudi mislila takrat, ko sem ga videla tako resnega, ko mi je dal sestanek. Zadnjič pa je bil kakor spremenjen, bil je vesel, ravnodušen, da srni je dal trobentico, je bila otročarija. Gotovo je premislil in si rekel, da Morte-strelova hči ne more biti njegova nevesta.«
»Kaj vendar govoriš?«
»Pravim, kakor je v resnici. Albert me ne ljubi, me ne more ljubiti, stari srd naju loči. O Ana, kako bridko sem jokala, ko sem to uvidela.«
»Ne. tvoje solze so bile nepotrebne, Albert ne vpraša po starem sovraštvu.«
»Misliš?«
»Gotovo, saj mi je povedal.«
»Res?«
»Da, rekel je, da te odpelje tvojim starišem.«
»To je rekel? Res? Ali je pa tudi1 res, Ana?«
»Ne more biti nič resničnejšega.«
»Torej me ljubi?«
»Da.«
»O, Ana, Ana, kako sem srečna!«
»Moja dobra, ljuba Luči!«
»Toda — Anica, zakaj pa tega -ni meni povedal?«
»Potrpi, saj ti bo ifcudi.«
Lucijine skrbi še niso, bile končane, bala se je, da
mu ne bo ugajala, ker je taka, v obraz je bila sedaj ru-meno lisasta, posebno -pa se je bala kljubovanja starišev. J »Le pogum, pogur ,« si pravi in vzame Iz nedrij trobentico, ki ji jo je d-;' Alb< rt. Ogledovala jo je lju-beznjivo in jo poljuibiia.
J       »Moram se utnditi za boj,« si pravi smeje, j       Ana je prišla vsak dan po Lucijo, da ste šle na iz-prebod. Šle ste proti kostanjevem gozdičku m trgale med 'potjo vijolice.
j Ze prihodnjega dne ste dobile Alberta. Ana je trgala , nemoteno vijolice dalje in se ni brigala za nič, .Lucija pa je stala zardeli  ¦¦  v 'zadregi na mestu.,            .   .
Albert jo prii. . - obe i. ki1, jo pelje na klopico im ji šepeta: »Lucija, vt. -, da vas ljubim^ da me je moja mala nekdanja soigralk" popolnoma očarala?« »Pozabili ste goto*, na revico.« »Nikdar! Bila xni je v-Ano !.:,rba kot prijateljica, sestra. Naenkrat pa sem se zavedel, da moja čustva njso prijateljska, bratovska, da th nn ^nejši' pla|men v mojem srcu. In veste, po kom sem spoznal to? Ko sem izvedel, !vako se ravna z vami, srd, katerega sem čutil, mi je pokazal razločno, da vas ljubim. Lucija, ali mi. morete biti samo malo dobra?«
»Saj vas ljubim že davno...« »Luči, moje sladko dete, pridi na moje srce,« vzklikne Albert, jo potegne v svoje roke in nalaihko prilvije k sebi. »Povej, ponovi mv da me ljubiš od otroških let, kakor te ljubim jaz, odkar te poznam, in sedaj se hočeva tikati, kakor v prejšnjih časiih. Ubogo moje srčice, kako. so. ti spačili tvoj krasen obrazek, kaj si morala trpeti.«    , »Ali. v.darec v obraz ni bil še najhujši.« »Kaj, iinaš še drugje bolečine?« "»Da, tu na strani,«                                 ¦ .»         j
• ta odgovor je našega zaupnika kar zmešal, stegne-vrat še više — in tam pred blagajniško linico je stalo ponižno slovensko revše;    .
,        DR. STEPANClC, deželni odbornik In zdaj mandatolovec na
Krasu.
Škandal vseli škandalov! Torej možakar, ki se ie hotel odpeljati v Vižovije, da ibi tam lovil poštene slovenske glasove, ki rta) bi ga poslali za bojevnika slovenskih pravic na Dunaj, ni imel v Gorici toliko poguma, toliko moštva, toliko narodne zavesti in časti, da bi po slovensko zahtevalvozni listek! V obraz pljunite taki slovenski revi, ne pa, da bi jo poslali na Dunaj! Kraševci, oglejte si dobro tega plašnega zajca in pošljite ga v Furlanijo na koruzo, ne pa na Dunaj z?, zagovornika naše stare slovenske pravde! Fej takim skrunilčem slovenskega imena.
Naročajte, ponudite,   - - -zahtevajte in pijte samo   -
'I
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja p'ača podjetje v narodne nameue *Ž0 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovrfka slatina. poŠta Guštanj, Koroško, kjer je tudi
. gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!            Svoji k svojim!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za jubilejni šolski sklad goriških podružnic C. M. D. je nabral dr. E. Dereani 10 K.
Biijana. — Zanimanje za prvo C. M. veselico je veliko. Od več strani se obe-% ta vdeležba. Torej Vseh briških in tudi iz-venbriskih rodoljubov parola bodi: v nedeljo v Biljano!
Domače vesti.
Foziv g. dr. H. StepanČiču, c kr. sod. svetnika in dež. poslancu v Gorici: Ker se toliko hvalite, da ste kmet in da znate opravljati kmetska dela, Vas poživljamo, da pridete k nam v Vrtovin ter nam poka-žete, kako znate vitrijoliti. — Če napravite pred nami ono opravilo in da prestanete skušnjo iz vitrijoljenja z dobrim vspehom pred zato izbrano komisijo, Vas napredni Vrtovinci volč svojim poslancem; če se pa pokaže, da Vam je to opravilo tuje in da se preveč hvalite z znanjem kmetijskih opravil, smo prisiljeni zbrati si drugega moža, ki se ne hvalisa, ker mi pravimo: Lastna hvala — cena mala.
Torej potrudite se, če hočete, da se Vas voli drž. poslancem. — S spoštovanjem in na svidenje pri skušnji iz vitrijoljenja!                    Napredni Vrtovinci.
Napis na okrajni sodniji v Buzetu in dr. Stepančič. — Sklicevale se na § 19 tisk. zak. prosim, da sprejmete zj>jirom na notico, prineseno v «Soči« Št 63 z dne 3. junija, pod napisom »Napis na okr. sodniji v Buzetu in Dr. Stepančič«, sledeči Popravek
Ni res, da sem dobil, ko sem bil okr. sodnik v Buzetu, od višje oblasti nalog, da razobesim nu sodniji napis v hrvatskem in itaiianskem jeziku;             .,,-.
Ni res, da je bil prej samo italjanski napis;
Ni res* da sem se bal storiti, kar je vi-šja.oblast nalagala in da nima zaradi tega sodnija v Buzetu še danes nikakega napisa;
Ni res, da sem snel samo italjanski napis;
Res. je namreč, da je bil pri mojem prihodu v Buzet napis vže snet, da se mojemu predlogu, naj bi se razobesil hrvat-sko-italjanski napis od višje oblasti ni ugodilo, marveč strogo zavkazalo, da mora ostati kakor je t. j. brez napisa.
Gorica dne 5. junija 1911
Dr. Henrik Stepančič
Opomba uredništva: No, glejte, Stepančič se je potegoval za to,' da naj se razobesi brvatsko-italijanski napis. Ali če mu višja oblast ni ugodila, kaj more on za to? Čudno je, da mu ni ugodila, ker v drugem popravku pravi, da je preskrbel hrvaško-italijanski in samo hrvaški pečat. Zato je pač moral dobiti dovoljenje od višje   oblasti!     Za oni napis je bila tako
stroga, za pečat pa tako ljubezniva----
ona višja oblast! No, no; kdor vse to verjame, ta naj voli Stepančiča!
Kandidat laških klerikalcev za goriško mesto za državnozborske volitve .13. t. m. je publicist Oskar Ulm, urednik klerikalnega lista »II Trentino« v Tridentu. Poprej je bil v Italiji. Rojen je v Gorici. Jutri zvečer bo imel sihod v gledišču Gius. Verdijevem.
Radi nevarnosti kolere je izdal goriški magistrat potrebne odredbe, opozar-jaje občinstvo na čistost ter na pažrijo pri uživanju poletnih produktov; opozarja gospodarje hiš na potrebo velike snažno-sti. Vse tujce iz krajev, kjer je kolera, tako tudi iz Benetk, je treba takoj naznaniti zdravstveni oblasti v ulici Morelli št, 26.
Deželno gospodarstvo pod Pajer-Gregorčičevo zvezo je tako, da Bog pomagaj! Okoriščajo pa se-le Lahi -r- Slovenci smo pod to slavno zvezo vedno le zadnji. V deželno blagajno plačujejo Slovenci, če se vpošteva vse to, kar prinaša slovenski okoličan v Goriško mesto, pošteno svoji dve tretjini deželnih dohodkov, Lahi pa, ki jih je komaj jedna tretjina, gotovo ne več kot svojo tretjino.
Temu bi morala odgovarjati tudi poraba: vsaj dve tretjini deželnih dohodkov moralo bi se porabiti za slovenski del dežele in jedna tretjina za Furlanijo. Pri teh porabah pa bi se prav radi goriškega me-
sta, kjer Slovenci plačujejo toliko neposrednega davka, morala še posebej vpo-števati goriška okolica.
In kako se pa godi v resnici? Ravno narobe, možje volilci! Dobro polovico vseli deželnih dohodkov dobe Lahi, slabo polovico pa naši ljudje; temu se klerikalni odborniki že kar ustavljati ne upajo. Sempatje pa je dr. Pajer za laški del dežele vedel in znal pridobiti še posebno debel kos mesa, kakor agro monfalconese, uravnavo furlanskega močvirja In spodnje Soče, furlanske bolnišnice itd. tako, da danes lahko z računsko gotovostjo izrečemo: slovenski.del dežele plačuje skoraj dve tretjini deželnih dohodkov, porabi jih pa komaj jedno tretjino, Lani pa plačajo jedno tretjino, porabijo pa za se in v svoj prid dve tretjini. Če še pomislite, volilci, da tudi pri volitvah v splošni kuriji veljata še le dva Slovenca toliko kakor en Lah, potem vidite, kam nas je pripeljalo in kam nas še popelje gospodarstvo dr. Gregorčiča in njegove stranke. — In take umne deželne gospodarje naj bi poslali sedaj še na Dunaj?!
Med Sv. Lucijo in Bovcem sta uvedla pred 9 meseci podjetna brata gg. Franc in Hzidor Ostan zvezo s tovornim avtomo* biiom. (Enak onemu, ki vozi med Solkanom in Gorico). Poleg blaga vozi pa tudi ljudi; dogaja se, da prevozi cesto nad sto oseb na dan. Potrebuje pa največ 2 uri, dasi se ustavlja na mnogih krajih. — Žeta avtomobil je jako povzdignil promet med Bovcem in Sv. Lucijo, za kar gre vrlima podjetnikoma posebna hvala!
V nekoliko dneh pa začneta voziti še dva najmodernejše zgrajena avtomobila za 20 oseb; vozila bosta tudi pošto. Avtomobile so nabavili gg. Leopold Jonko v Bovcu in dediči Devetaik v Tolminu. — S to avtomobilsko zvezo se brez dvoma čudovito razvije tujski promet na Bovško. 'Ne sme se računati le na dosedanje domače potrebe; vsi trije avtomobili privedejo na Bovško mnogo takih ljudij, ki bi sicer ne prišli nikdar! Kdor je hotel danes iti čez Predel, je porabil mnogo časa in denarja. Odslej pa prihrani Obilo časa, a tudi mnogo ceneje bo tako potovanje, j^o našem mnenju bi moralo biti dovolj dela in zaslužka za vse tri! —Vsa čast podjetnim rojakom, ki niso malodušno čakali, da pridejo tujci.
Le škoda, da drugod ne posnemajo vrlih Bovčanov! Med Idrijo in Sv, Lucijo bi bilo lahko še več prometa nego do Bovca, in vendar se nihče ne gane!
Dostave k: Prvi avtomobil je do-šel danes iz Trsta, To je prekrasen voz najmodernejšega tipa; I. razred za 10 oseb II. razred za 14 oseb. Notranjost jako elegantna; voz je visok, da se komodno hodi v njem. Ventilacija znamenita. Po zimi bo voz zakurjen iz motorja. Izdelala ga je tvrdka Stower v Stettinu, ima 45 do 50 konjskih sil in prevozi z lahkoto najhujše klance.
Do 20. t. m.'bo vozil za posku&ijo (dokler ne prevzame pošte) Ob 6. zjutraj iz Bovca k brzovlaku, opoldne do Kobarida in nazaj k vlaku ob 3.55 iz Gorice, potem pa naravnost v Bovec. S 15. julijem pa prične voziti še drug avtomobil. Več bomo poročali!
Danes opoldne je odšel avtomobil v Tolmin, k Sv. Luciiji in v Bovec. Vozili so se lastniki ig. Jonko, dediči Devetakovi, njihov varuh Kavčič, tolminski župan Oskar Gabršček, igospa deželnosodnega svetnika Primožiča in še drugi. V ulici na Studencu je bilo celo ,dopoldne vse živo gledalcev m občudovalcev. Vsakdo je čudom izjavljal, da tako lepega avtomobila še ni videl. Fotograf Jerkič ga je foto-grasfoval; slike bedo razstavljene po deželi, v Gorici tudi v naši knjigarni. — Bilo srečno!
Deželnega šolskega zaloga nima samo naša dežela. Dasi ga je hotela vlada in je računski urad deželnega odbora poda! razviden pregled, da bi se vsi okraji razbremenili, so Lato godh" vendar le svojo: da bi z dež. š. zalogcm oni vzdrževali šole Slovencem. Ko je šlo za sprejetje dež, šolskega zaloga v deželnem zboru, so se Lahi upirali in dovoljena je le podpora okrajem, ker se jelGregorčič hitro uda! Pa-ierju in se ni brigal za dež. šolski zalog! Odtod taka bremena za šolstvo!
Gregorčičeva »Gorica« piše o bojti svojega patrona za deželni šolski zalog. Same ilavze in farbarija! Gregorčičev boj za deželni šolski zalog ie nehal v decembru 1900, ko se je zvezal s Pajerjern ter bil izvoljen s furlanskimi glasovi v parlament. Ko so reševali leta 1905. učiteljsko vprašanje v goriškem deželnem zboru, ni hotel nič slišati o kakem skupnem nastopanju z naprednjaki za deželni šolski zalog, marveč so se poprej domenili slovenski klerikalci in laški liberalci, kako rešijo vprašanje; to je brez deželnega Šolskega zaloga. To je resnica — vse drugo, kar čvekajo klerikalci, pa je laž! Zato je voditelj Gregorčič kriv tistih neznosnih šolskih doklad ne pa kak napreden kandidat! — Povdarjamo, da je bila tudi vlada za deželni šolski zalog in je vladni zastopnik v deželnem zboru jasno povedal, da želi vlada deželni šolski zalog. Gregorčič se za to še zmenil ni, marveč je storil to, kar je ukazal Pajer — v škodo goriškim Slovencem!
O pečatu pri c. kr. okr. sodniji v liu-zetu. — Sklicevatfe se na § 19 tisk. zak., piosim da sprejmete, z ozirom na notico o pečatu pri c. kr. okr. sodniji v Buzetu, prineseno V št 60 z drre 27. maja t L, — sledeči:
Popravek
Ni res, da so me nagovarjali, ko sem služboval, kot okr. sodnik v Buzetu, naj preskrbim na sodniji dvojezični pečat;
Ni res, da sem zapustil samo laški pečat:
»Toda, vprašati moraš zdravnika za svet!«
»O, v Rovboni se zbudi precej ttafco pozornost, če se pokliče zdravnika in celo pri nas bi bilo to nekaj nečuvenega; spravilo bi me pa tudi v zadrego, povedati zdravnik«, da me bode tu na strani — saj bode minilo.«
»Luči, povej mi, .kaj ne, ti me ljubiš?«
»Da, Albert, le vprašaj Ano.«
Ana, ki je stala ravno pri kostanju, se obrne in pravi: »Le poglejte si deblo tega drevesa, Albert,..«
»Dve črki ste vrezani, A-L...«
»Po lubju, ki je že skoraj zarašeno, lahko spoznate, da niste bili vrezani šele sedaj.«;
* Ali pristaviti moraš,« pravi Lucija Ani, »da sr jih vrezaia ti, da si oni izvabila skrivnosti.«
»Veš fcaj Lucija, za kaj sem s,e*odločiil? Hočem iti ; še danes le tvojemu očetu in ga prositi za tvojo roko.«
»O, to je resen !korak — moji stariši te sovražijo.«
»Vem, toda končno •morajo tvoji starcši vendar izvedeti1 in dati privoljenje, zato je bolje, :da zvedo takoj, da se s Časoma navadijo na to misel. Naskočim torej trdnjavo.«
»Ampak pridi, kadar bom jaiz doma, jutri popoludne na primer?«
»Prav, jutri pridem.«
»Ne Ibo ti lafoko Albert, pripraviti še moraš, da dobiš nepovoljen odgovor in stalo bo mnogo truda...«
»To me ne straši, nasprotno, čim divjejši bo oče proti meni, tem bolj te bom ljubil, čim bolj se bo on branil, ¦tem bolj te bom jaz želel in končno moram zmagati.«
Tudi jaz boni morala precej prestati, si misli Lucija, in nehote se strese, kaj bo vse sledilo, neljubi govori, ki jih bo morala poslušati.
Prihodnjega dne je bila v. silnem razburjenju, ki je vedno bolj rastlo, čim bliže je prišla ura odločitve.
Srce \{ je močno bilo, in ko je Albert pozvonil, Je
zbežala, v prvem strahu iz sobe v ktminjo, mati pa je I šla, nič hudega sluteč, odpirat.
»Dober dan,« odvrne gospa Monestrel Albertov vljudni pozdrav in ga pelje v sobo.
»iKaj,« vzklikne Monestrel, »vi, gospod Galtier? vi pridete zopet k menit«
»Monestrel ...!« opominja žena. »Kakor vidite, moj ljubi gospod Monestrel,« odvrne Albert, »ne pomaga namreč nič, pokazati mi vrata, to me ne zadržuje; da bi ne. prišel zopet... Toda prosim gospa Monestrel, ostanite.« se obrne proti Lucijini materi, vaša navzočnost se mi zidi jako potrebna.«
Albert se vsede, ne <da bi. mu kdo rekel tfo,   gospa Monestrel sledi njegovemu! zgledu, le Monestrel stoji z nagubančenim čelom sredi sobe.
»Vzrok mojega dohoda je, ida vas prosim za roko vaše hčere.«
»Ka-aj?« pravi Monestrel, kakor lhi ne razumel prav.
»Želim gospodično Lucijo poročiti in jo želim od vas za ženo, to je vendar dovolj razločno.«
»Vi hočete mojo hčer poročiti, vi,« vzklikne Monestrel. »Vi, Galtievzahitevate Monestrelovo (hčer za ženo! No, moj odgovor tudi ne bo nejasen: Ne, ne dobite Lucije nikdar. Ne, in še enkrat ne!«
Ker je bil Albert pripravljen na taik odgovor, ni izgubil poguma.
»Premislili si bodete še stvar, gospod Monestrel,< reče mirno. »Vi veste, da sem najbogatejši mož v celem okraju, sem popolnoma neodvisen gospod svojega pre moženja. Ne zahtevam z roko gospodične Lucije nikake dote. Prosim za njo, :ker jo ljubim, vse drugo odklanjani že naprej. Premislite si stvar, gospod Monestrel, potem mi pa daste odgovor.«
Trenutek molči Monestrel, potem pa zavpije v jezi: »Odgovor dobite takoj: »Ne, ne, in še enkrat ne!«
Albert vstane.
>S tem se jaz ne -zadovoljujem; ot>stanqm pri tem, premislite si stvar še dobro, preden daste končen odgovor. Ostanite zdravi, »gospod Monestrel. Kakor vidite, grem danes sam, ni mi treba pokazati vrat, to je že napredek.«
Ko je šel Albert mimo kuhinje, ugleda Lucijo. Stopi hitro k nji, prime, predno more Monestrel to zabraniti, njeno roko in reče: »Lucija, prosil sem ravnokar vašega očeta za vašo roko. Ljubim vas, ali hočete postati <moja?<«
»Da, Albert,« odvrne Lucija preprosto, kajti tudi jas vas ljubim.«
»VMite torej, gospod Monestrel. da morate opustiti malenkosten srd' med obema družinama, icajti midva sva edina,« pravi Albert, potegne Lucijo na se in jo poljubi pred odprtim oknom, tako, da so mimoidoči to lahko videli.
»O moj Bog,« kriči gospa Monestrel, »moški jo poljubu je!«
»Ničvredni capin,« vpije Monestrel.
Albert pa se odstrani vesel in pripoveduje vsem ljudem, katere sreča na cesti, da je ravnokar prosil za roko gospodične Monestrel.
V manj kakor četrt ure je vedela cela Rovbona to novico.
»Kaj pravite k temu?« so se izpraševali ljudje.
»Monestrel in Galtier! Ne, tega si ni bilo mogoče misliti.«
»O,« pravi neka ženica, »jaz sem si pa takoj mislila, ko sem videla Lucijo in Alberta iti večkrat h krati k Crilkmovim, to stvar so vzeli gotovo CriMonovi !v roke.«
»Če se-vzame, bodeta jako lep par, denarja ne manjka nobenemu;«
»O, sta tudi drugače drug za drugega, oba sta tako ljuba in dobra.«
Res je marveč, da sem iz lastnega nagiba preskrbel prvi hrvaško-italjanski in samo hrvaški pečat.
Gorica dne 5. junija 1910
iDr Henrik Stepančič Opomba uredništva:   Popravek pri-občujemo radi, ker ni nikogar nikjer, ki bi verjel,.4» Je g^dr. Stepančjč »iz, lastnega J nagiba*-pfes:krt>eTw in samo hrvaški pečat« na okr. sodnijiv Buzetu!
Vladna odpomoč za šolstvo in učiteli-stvo. — O. Andrej Vrtavec je pred 4 leti težval;v seji okrajnega šolskega sveta, kakor čujemo, skoraj soglasni sklep za vladno odpomoč za šolstvo in učiteljstvo na korist davkoplačevalcem v okraju. Okraj ima grozno veliko šolskega dolga in najvišje šolske doklade v Avstriji. Volilse je odsek, da izvede to odpomočno akcijo. Odseku je bil predsednik šolski nadzornik Lasič, ki se pa za to ni posebno brigal in kdnečno odstopil. Glavar Princig je ostalim udom v odseku nasprotoval.
Pod novim glavarjem baronom Bau-rnom je g. Vrtovec znova začel. Šel je odseku na roko z dobrim svetom, naj bi šel jeden udov odseka v Gorico k dež. tajniku dr. 'Pettarinu. Vrtovec je šel takoj v Gorico. Razgovarjal se je ž njim v tej zadevi in nadaljeval potem razgovor s podtajni-kom dr. Grusovinom. K tej akciji sta na-svetovala: vsi okrajni šolski sveti naj pošljejo deželnemu odboru za to potrebno gradivo. Deželni odbor sestavi vtetneljeno peticijo na vlado, predloži deželnemu zboru vsprejetje in tako stopi cela dežela pred vlado za odpomoč za Šolstvo in učiteljstvo, da se razbremeni ljudstvo na previsokih Sol. dokladah. G. Vrtove*; je nabral že mnogo gradiva v to s vrbo. Tako naj store tudi drugi, da se po tej poti ubogemu ljudstvu v deželi odpomore in s tem tudi zabrani preseljevanje z domače grude. — Tako dela naš vrli kandidat.
Zdravstvenega zakona nima v Avstriji samo naša dežela. Načrt leži v uradu Jezdnega odbora, tudi v deželnem zboru je že bil, ali noče ga deželni glavar in načrt ie pokopan. Pravi Škandal v XX. stoletju. Za Furlanijo so dobili Lahi bolnišnico, za bolnike ogromni letni prispevek — pri nas ni zdravnikov, ki bi pomagali bolnikom, porodnicam, ker Lani tega nočejo iti ker so b^aboječi poslanci s slovenske strani pod vodstvom Gregorčičevim k temu lepo molčali.
Goriški tramvaj zopet vozi. Redna vožnja je začela danes dopoldne ob 9. uri. Sprejeti so zopet v službo vsi prejšnji uslužbenci. Gledč njihove prošnje za zboljšanje plače razsodi vodstvo tramvaja v prihodnji seji.
Gregorčič in novi deželni volilni red. - Zahrbtno in zavratno ¦ sta ga skovala dr. Pajer in dr. Gregorčič. — Pomnite, slovenski volilci, da po tem novem Pajer-Oregorčičevem volilnem redu voli ledna tretjina laškega prebivalstva 15. celi dve tretjini slovenskega prebivalstva pa le 14 poslancev. Pomnite, slovenski volilci, da so bili klerikalci tisti, ki so vedoma in hote privolili v nov zakon, po katerem veljata še le dva goriška Slovenca toliko kot en Furlan!
Deželna norišnica je bila dovoljena z največjim potroškom 950.000 K. Stane pa skoro dva milijona. Norci so stali deželo doslej 140.000 K na leto, odslej bodo stali najmanje 265.000 K, a ko bo polna, nad 500.000,, Vse pa bi se bilo dalo opraviti dobro m ceneje. Ali Lahi so hoteli norišnico v Gorico; da bodo imeli zaslužek od nje Lahi! — Dela so izvršili le Lahi, mizarji v Solkan« so brli ponudili dela za 10.000 K ceneje, ali dobili so dela le Lahi, seveda dražje I Tako je Pajer-Gregorcl-čevp gospodarstvo!
Iti sedaj se bo deželni odbor še pravda! s Podjetnikom Perkotom!
Izza anekslje Bosne in Hercegovine, to je od oktobra 1908. je avstrijska država napravila 764 milionov kron novega dolga. Po pročaunu za leto 1911. bo imela država letos plačati svojim upnikom 420 milionov kron samih obresti. Odkod pa dobi ta denr-? Namesto dežja ne bo padal iz oblakov. Vzame ga iz svojih dohodkov. Vsi davki s pristojbinami vred prinesejo 1352 milionov kron. Skoraj tretjina vseli davčnih dohodkov gre torej v obliki obresti v blagajne upnikov. Od vsake krone davka dobe državni upniki 31 vinarjev, od sto kron 31 kron. A kdo
plačuje davke? Ljudstvo, ki je kruh, ki pije kavo alr pivo, ki si soli jedi, ki rabi sladkor, ki kadi tobak, ki si razsvetljuje sobo s petrolejem itd. itd. Ljudstvo plačuje 420 milionov kron na leto, ne da bi se imeli kapitalisti količkaj truditi za to. In čim več bo dridnavtov, čim več bo pušk, topov, vojašnic itd., tern več denarja oni bjez dela^in truda spravijo iz ljudskih žu-fieVSTsvoj žep. VeTflfi prijatelji njihovi so slov. klerikalci, ki se tako ogrevajo za velike bojne ladje.
Goriška plačuje najvišje doklade v celi državi!! — Ali veste to, dragi volilci?! Poprečnica vseh doklad na državne davke v Avstriji znaša okroglo 120%. Vse doklade v naši deželi pa dosegajo višino poprečnih 1737«. Torej 53% nad popreč-nico cele države! Goriška plačuje najvišje doklade v celi državi tudi na užitnino vina, mesa, mošta! Tako je, dragi volilci! Zahvalimo se za to »umnemu« gospodarstvu v deželni hiši pod laško in slovensko klerikalno bandero!
Torej samo obremenjati znajo davkoplačevalce! Seveda, saj je dr. Gregorčič glasoval proti znižanju davka za kmeta!! Vrtovčev boj za slovenščino v tolminskem okrajnem šolskem svetu. — Znano je, da je še pod glavarjem Princi-geni okrajni šolski svet tolminski dopisoval z drugimi uradi v nemškem in z nekaterimi celo v italijanskem jeziku. G. And. Vrtovec se je temu postavit po robu ter odločno zahteval, da dopisuje okrajni šolski svet z vsemi uradi edino v slov. jezika. Glavar Princig je bil sicer trda nam nasprotna kost, vendar se je ko-nečno udal. Za Vrtovčev predlog je glasovala pri oni seji velika večina udov. Čast jim!
Za ljudske šole izdaja avstrijska država 8,282.270 kron na leto. To je :u/,„„ odstotka vseh državnih dohodkov. Od vsake davčne krone odpade V.t vinarja za ljudsko šolstvo. In še to gre večinoma za nemške Šole v neuemških krajih, ki so namenjene otrokom oficirjev ter uradnikom nemške narodnosti, ki jih vlada pošilja v nencinške kraje. — Dve tretjini vseh ljudskih šol v Avstriji so enorazred-nice in dvorazrednice, torej popolnoma nezadostne šole. Še leta 1900. je bilo v Avstriji več kakor 5 milionov ljudi nad šestim letom, ki niso znali ne citati ne pisati. Vsako leto ostane po 200.000 za šolo doraslih otrok brez pouka.
Ribištvo ob Soči. - Soča med Kobaridom in Tolminom je silr.o pripravna za ribištvo, v prvi vrsti za postrvi. Enako Tolminka, Bača in Idrija. — Gospod Oskar Gabrsčck' v Tolminu; ki je kupil jeden veJik del tega lova, snuje tudi umetno gojenje rib tik mosta čez Tolminko. Tu pojde vsako leto na tisoče malih ribic v Tolminko.
V  Kobaridu snuje enako umetno plo-jenje rib gospod davkar Frandolič, ki je že lani spustil v Idrijo do 40.000 malih postrvi. On nadzoruje tudi tisti del Soče, kateri je kupil erar (!!).¦ — Vse kaže, da bo lov na postrvi še velikanskega pomena za okraj, in sicer tudi v tujskem prometu. Že zdaj so bili v Kobaridu bogati Angleži, ki plačujejo veliko samo za lov, poleg vsega drugega za stanovanja itd. Angleži sami pišejo zdaj o teh naših krajih po svojih časopisih, opozarjajo na krasote naših krajev, ki so lepši od Švice, in še posebe govore o ribjem lovu, ki je Angležem silovito priljubljen. — Toda Angleži plačujejo dobro, a tudi zahtevajo postrežbe in udobnost. Na vse to naši rojaki v Tolminu ;n Kobaridu še niso dovolj pripravljeni, a bo treba misliti na tak napredek! — Toliko rojakom v hribih na uvaževanje!
V  varstvo Šole pred klerikalnimi napadi. — V Franciji je te dni predložilo ministrstvo posebno določbo, ki naj varuje francosko šolo pred raznimi klerikalnimi napadi. Po ločitvi cerkve od države so se namreč klerikalci vigli na francosko šolo, hujskali so ljudstvo proti državni šoli, proti učiteljstvu in proti šolskim knjigam. Da zavaruje država svojo šolo pred klerikalnimi napadi, je ministrstvo predložilo zbornici sledečo določbo: Kazen 16 do 20 frankov, oziroma 6 dni do 2 mesecev zadene vsakega, ki bi z darovi, obljubami, z .nasiljem in grožnjo z zlorabo svojega družabnega stališča ali z drugimi sredstvi delal proti šolskemu zakonu ali proti šolskim uradom hi motil pravilni obisk in pouk javne državne šole.
Kakor se sliši, ne bo ta zakonska določba sprejeta v tej ampak v mnogo strožji obliki, ker je država prisiljena braniti svojo vzgo'jo in šolo, svoje učiteljstvo in svoje mlade državljane pred klerikalnimi napadi. Pri današnjih razmerah bi bil podoben paragraf tudi v Avstriji, posebno na Slovenskem potreben, ker danes naša ljudska šola in .naš.e^ učiteljstvo ni nikdar varno pred novimi .klerikalnimi napadi. Za obisk postojnske jame na Binko-štni ponedeljek so došli v Gorico zopet samo laški in nemški reklamni lepaki. To smo že grajali pa ne pomaga nič. Kdor odločuje v tej reči v Postojni, misli "menda, da je Gorica laška in.nemška ali pa hoče prav namenoma žaliti Slovence v goriškem mestu. Prizadetemu povemo, da je v Gorici 30.000 prebivalcev; od teh gotovo 15000 Slovencev. Saj so jih na magistratu, kjer znajo dobro »šteti«, morali našteti okoli 13000! — Zahtevamo torej, da v Postojni to upoštevajo ter da g. jamski tajnik prihodnje leto in potem vedno dalje pošlje v Gorico tudi slovenske lepake. Če pa tega noče, poskrbimo, da izginejo iz slovenskih lokalov nemški in laški reklamni lepaki in tudi noben primorski slovenski list ne bo naznanjal veselic na Binkoštni ponedeljek v Postonjski jami!
Nesreča. — Davi je hotela pripeljati črešnje na trg v Gorico neka Brika Ro-zalrja Peršolja roj. Rožič. NesKča je hotela, da se je nagnila malo preveč napjrej, I in zgubila ravnotežje ter padla pod Voz. ; Ostala je mrtva na licu mesta.                 j
Strela. — Med nevihto in dežjem je treščilo v senik posestniku Jerneju Hvalica v Srednjem in triu uničilo seniK in 80 do 100 kvintalov sena je zgorelo. Vojaštvo je neumorno delalo, ali vse zaman; Škode je do 600 K.
Listnica uredništva; Veleč. g. dr. Henriku Stepančiču v Gorici ali kje na Krasu: Vaši prošnji z dne 8. t. m. ustre-žemo prihodnjič. Nimamo namreč nič proti temu, Če se reči v že objavljenem popravku zopet priobčijo. Popravek v torkovi številki je vzbudil obilo smeha po Gorici; novemu popravku gotovo tudi ne izostane tak uspeh. Zdravi pa pošljite nam še kaj popravkov do sobote!
Zveza narodnih društev.
Kanalska »Narodna čitalnica« vpri-zori, kakor že objavljeno, v nedeljo 11. junija t. I. šaljivo igro v štirih dejanjih: »Šivilja«. Zraven obilo neprisiljene zabave bodo imeli udeleženci zavest, da so z udeležbo podprli našo prekoristno narodno družbo Cir. in Met., ker čisti dobiček se dopošlje isti.
Zunanji gostje imajo zelo ugodno železniško zvezo, ker vlak prihaja iz Gorice ob 3';2 pop. in odhaja zopet v Gorico ob 8:i/4, od severa pa prihaja ob 4T4 ter se vrača ob 6'5 zvečer, oz. ob l popolnoči. Začetek veselice točno ob 5. pop.
Bralno in pevsko društvo »Lijak« na Vogrskem napravi društveni ples dne 11 junija t. I. v prostorih Fr. Marvina. PriČe-tek ob 3 in pol pop. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo v Gojačah vabi k veliki prvi veseMci, ki se bo vršila v nedeljo, dne 11. junija t. 1. pri gostilničarju g. Vinkotu Ličen. Vzpored: i. Godba. 2. Ant. Foerster: »Ljubica«, poje mešan zbor. 3. Godba. 4. »Venček narodnih pesmi«, godba. 5. »Revček Andrejček«, narodna igra s petjem v petih dejanjih s spremljevanjem vojaške godbe. fa> veselici ples. Začetek točno ob pol 4. uri pop. Pri veselici sodelujeta mešan zbor in pa oddelek voj. godbe 47. pešp. iz Gorice. Cene: Stojišče 50 vin. I. sedeži. 2 K, H. sedeži 1 K ter vsak plesni komad 20 vin. Železniška postaja Batuje — odkoder se rabi lA ure do Go-jač. K obilni udeležbi vabi odbor.
, C. kr. državno-železnlško ravnatelj"
stvb v Trstu odda, dobavo ceiniesita in drugega gradiva, kolikor ga ftblfefcfijrv^ letu 1912, potom javnega razpisa. Podrobni podatki so vsebinjeni -v »Osserva-tore Triestino« od 10. junija 1911.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Msrkiir« v Ljubljani .-— Sprejme se: 2 knjigovodji, 1 korito-rist, 1 poslovodja, 1 potnik, 8.pomočnikov imešane stroke, 2 pomočnika maiiutfakifcure stroke, 2 kontoristinji, 4 prodajalke^ 7 učencev, 2 učenki. — Službe išče: 2 knjigovodji, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 5 poslovodij, 3 potniki, 4 skladiščniki, 27 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železniške stroke, 8 pomočnikov ma-nufekturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 7' kontoristinj, 10 bla-gajničark, 16 prodajalk;8 5 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in Člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
rtgivsko-obilne in gospodarska vesti.
Razpisana   je   eksekutivna   prodaja
vsega nepremakljivega premoženja A. in P. Hočevar v Novemmestu. Med raznimi predmeti se nahaja tudi strojnica z vsemi pritiklinami, cenjena na 7.745 K. Strokov-njaki-strojarji, pozor!
Na prodaj, 'je tudi marof s travniki, vrtom, trtnico itd. za ceno 11. 176 K. Ugodna lega, pripravna za zelenjadne vrte; tam okoli jih ni. Pozor Slovenci, da -ne pride v tuje roke!
Razne vesti.
Kolera v Trsjtu. — S parnikom ,»Sa-xonia« se je pripeljalo v Trst iz Ne.vjorka 442 potnikov. Med temi je bi', tudi 45 letni Oger Sandor Dersi, ki je umrl v Trstu za kolero. Ukrenilo se je seveda vse. potrebno, da bi se kolera ne razširila!   ,\
Kolera v Carigradu. — Do 7. t. m. je obolelo na koleri 5 oseb,.med temi 3 vojaki. Iz Samsunnv poročajo, da se kolera širi.
Kolera v Italiji, — V včerajšni seji mest. sveta v Trstu je dr. Slavik uiterpe-liral, če se je magistrat informiral <o koleri v Benetkah, kaka poročila je dobil in če se je vse potrebno ukrenilo v obrambo pred to boleznijo.
Protofizik je odgovori!, da«magistrat nima še nobene uradne vesti o zdravste? nem-stanju v Benetkah, da pa je državna oniast proglasila Benetke za inSecirane in uporabila predpise pariške konvencije glede oseb, ki prihajajo po morju m kopnem iz Benetk. Zvedel pa je protoftzpk, da je namestništvo dobilo od konzula v Benetkah že minuli teden poročilo, da je bilo do 31. m. m. 23 slučajev kolere.
Občinska in državna oblast sta vse potrebno ukrenili in je torej mesto Za vsak slučaj pripravljeno.
Na to je bil sprejet dr. Slavikov predlog, naj magistrat poskrbi primernim potem točne in zanesljive informacije in jih tudi razglasi, da bo občinstvo informirano in da se bo znalo ravnati.
Protofizik je tudi povedal, da italijanske oblastnije Še niso proglasile Benetk za okužene.
V seji se je tudi konstatiralo, da -r glasom zanesljivih' vesti —- v Napolju razsaja kuga.
Žrtev alpinizma. — Iz Inomosta poročajo, da je ravnatelj vseučiliške knjižnice dr. Anton Simnaver padel na Alpah ter ostal mrtev.
Intermtoisterielna dalmatinska komisija za ureditev kolonskega vprašanja v Dalmaciji je končala svoja dela. Poročevalec dvorni svetnik dr. Evgen Sdhwied-land stavija, kakor poroča bosanska, korespondenca sledeče predloge: Komisija naj
1.   označi rešitev kolonskih odnoša-jev v Dalmaciji v-njih večjem delu-kot državno potrebo;
2.  da se ustvarijo ugodne rar-^Te, naj se a) zahteva prosta zemljiška lastnina za majhne in srednje naseljenike iz državnih domen, kakor tudi iz verskega in učnega zaklada; b) priporoča nakup večjih cerkvenih in privatnih posestev v svrhr. kolonizacije; c) označi za dopustno subvencioniranje naselbinskih zadrug, ki so pod javnim nadzorstvom; d) priporoča, da se dobe javna sredstva in da delujejo posebni uradniki za pospeševanje odkupa med zemljiškimi lastniki in koloni; e) izdela izakon o kolonaiu in i) priporoča zdatno pospeševanje dalmatinskega poljedelstva upravnim potom1;     <   i
3.  naj se dela nato, da ministrski svet pritrdi temu-načrtu in potem'
4.  da naroči obstoječemu odbbru' za kolonsko vprašanje, naj stavi; konkretne posamezne predloge v zimskih odobrenih predlogov.
i               (Dalje na C&rtl sttani.)      ['[;
$$srefia na kolodvoru državne železnice v,trstu. -- Včeraj zjutraj se berolin-ski vlak, H)i prihaja v Trst ob 8'50, ni dal ustiviti, ko je pridrdral v kolodvorsko lopo državne železnice in je zadel ob železni, steber, ki se nahaja ob koncu tira. Su-nekje f)U tako močan, da sta se zlomila odbojiiika toliko na lokomotivi kolikor na stebru in je tudi lokomotiva s prvimi dvemi kolesi skočila.s tira. Vsled sumka je bilo ranjenih l6—12 pasažirjev, a nobeden težko. Najbolj ranjeni je bil železniški kontrolor, ki ga je sunek butnil ob steno in se mu je radi tega   strgala koža pod
očesom.
' Stroj je vodil g. Mihevc, ki so ga ta-.   koj zaslišali na zapisnik. Ali njega ne zadene nikaka krivda,   temveč je nesreča nastala, ker je bil stroj   nekaj pokvarjen in zavora ni pravilno funkcijonirala.
O vstaji v Albaniji. — Govori se, da se razni rodovi proglašajo za neodvisne. Tako so tudi Miriditi proglasili svojo neodvisnost. O napadu Malisorov in Miri-ditov na trdnjavo Alesio je vojno minis-terstvo priobčilo brzojavko vrhnega poveljnika v Albaniji. — Brzojavka pravi, da so ustaši, njih nekoliko stotin, nameravali zasesti trdnjavo Alesio in nekoliko utrjenih toček okolu nje ter oplenili zalogo Orožja. Napadalci so prerezali brzojavno žfcfo v Drač. Ob spopadu s četami in orožniki so Albanci imeli več mrtvih in ranjenih.
Trdnjavo Alesio je napadlo 1000 mož, od katerih je bilo 300 dobro oboroženi«. Ostali so imeli sekire, jatagane in revolverje. Torgut Šefket paša je zamogel do-sedaj odposlati v ogroženi okraj le 2 bataljona.
V škaderskem vilajetu so ustaši doslej požgali vojašnic in stražnic v vrednosti 20.000 turških tuntov. Vrtini poveljnik zahteva kredit, da se zgradbe zopet popravijo.
Kam privede ljudi hujskanje politikujočega duhovnika. — V Žičaih na Štajerskem imajo politikujočega duhovnika, ki dela zdrasžbo in hujska ljudi. Pretekli mesec so imeli tam občinske volitve. Po mnenju politikujočega duhovnika je šlo za sveto vero pri teh volitvah. Njegovi pod-repniki so bili razkačeni in mislili so, da morajo kaj koristiti, da bo g. nune zadovoljeni. Zvečer po volitvah so vsi raziju-teni napadli nunčevi najzvtstejši podaniki: Ivam Kline, brata Satler, brata Ulčnik, Le-skovar, Pahole, Mairguč, Kačičnik, Kovač in Rober, kmetje in kmečki sinovi, uglednega, izobraženega in vse skozi spoštovanega g. Vuceja, mlinarja v Draževasi. Ta mož, ki je napreden narodnjak ter spoštovan po vsej okolici, se je vračal miren in trezen od opravkov proti domu. Naenkrat pa planejo zgoraj navedeni župni-kovi pristaši izza grmovja, kjer so ga pričakovali kakor pravi pocestni roparji, ga napadejo in z noži, prekljami, kamenjem , itd. skoro do smrti razmesarijo. Drugi dan pa so gnali žandarji 11 slovenskih mož vklenjenih v verige v konjiške zapore; sedat so že izročeni eeljski sodniji. Enega pa, ki najbolj zasluži ječo in verige, pa so orožniki pustili doma— župnika.
Vsi zgoraj navedeni klerikalni zločinci so bili prej vsega spoštovanja vredni m mirni ljudje. Divjo zver je vzbudil v njih politikujoči duhovnik, k tega vidite, da 4d tak duhovnik največja nesreča za ataše ljudstvo. Proč s takimi politikoni!
Novo gibanje francoskih vinograd* nikov. r— Zopet se opaža, veliko gibanje ¦< med francoskimi vinogradniki. V Bar sur Aube so biie demonstrac^e; okoli 300 vinogradnikov je šlo s črno izastavo* proti mestni posvetovalnici, ali žandannerija in: kavalerija jih Je pognala nazaj.
Porotna razprava radi poloma »Glavne posojilnice« v Ljubljani je pričela v torek. Na zatožni klopi sede obtoženci: Dr. Matija Hudnik in člani upravnega sveta Josip Tnrk, Anton -Putrih, Josip Maček in. Josip Čad, zvezni revizor Franc Jošt, po-sojilnična uradnika Franc Knific in Leop. Rogelj,
Razprava bo trajala več dni. Žena je umorita svojega moža. — Iz Velikega Varaždina poročajo o grozodejstvu, ki je napravilo v vsej okolici naj-mučnejši vtis. Žena fohodoškega posestnika Lorenca Fiiiposa je s pomočjo svojega ljubimca Siposa umorila svojega moža in vrgla truplo nesrečnika psom. Orožništvo je našlo človeškosti,, vsled Česar je prišlo hudodelstvo na dan/

f SDOlksooieinn!
= pnSfear ==
V _______ x
se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšinvstrelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiohert-pušk in klice? za vsakovrstno
zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!!
lako se obranimo želodčnih bolečin ?!
Takim boleznim, na katerih  trpi diindanaSnje flovežtvo, se prulo  vspeSno  v  okom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da m pravočatmo uporablja
Dr. Engeknov nektar.
Anton Potatzky v Coiici,
naslednik Jos. Terpin.
»m aredi Kafitelju «.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kapovalHo alrihartkes* li drtbiisga bli|B ter tkMli, preje li alti).
POTREBŠČINE
za piiarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za Arojašd in Sevlfatfe,
Svetlnjlce. — Kožni venet. — HaSne knjtilee.
iišna obuvala n fsa letna fiasa.
Posebnost:
Semena za zelsnjavs, trava in detelje.
Kajti moCan Želodec in. dobra prebava tvorijo  temelj   zdravemu   telesu.   Kdor hoCe svoje zdravje ohraniti tudi do starosta, naj uporablja po.svojih izvrstnih vspehih sloviti
Dr, Bngel-tiov nektar.
Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih teliSčnlh sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic.
Zdravi al? bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospeSujoCe na prebavo in vzbndljivo na tvoritev sokov. Zato se priportCa vžitek
===== Dr. Engel-novega nektarja ======
vsem, ki ai hočejo ohraniti zdrav želodec.
Nektar je dobro sredstvo proti Želodčnemu katarju, krf o. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da so dobi zaprtje ali stisko ali koliCne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek, zabraujujo torej nespečnost, du-Sevno motenje, glavobol in nervozno utrujenost.                                                                         \
V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in 'vesolje do življenja.
Nektar.se dobiva po 8 K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Uoriea, Ivormin. Uradišče, Romans, Ajol. Oatnpolongo. llonke. Tržič. Ajdovščina, Oor. Idrija. Tolmin. Kanal, Videm, Palma, Oervinjan, Oglej. Fiurhičel, dradež. Sežana. Vipava, Postojna, MUj, Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseli večjih in manjših krajih Goriški Oradiščahske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Uorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrsko.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahtevajte izrecno
z: Dr. Engel-nov nektar. z~.
Najbolje    oskiblieaa zaloga za kramarje, broSnjarje,   prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.   g    ife--«     I
Moj nektar rii nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: stimos '-'00, vino malaga 200, vinski Strkljaj 50, glicerina 100. črno vino 100. sok jerebike 100. čreSnjev sok -200 brinje ;l6 in mnogo drugih zeljiSč. Te sestavine se pomešajo.                                                 fj
išče se pripraven lokal
u sredini mesta
za otporitep nove mesnice.
Ponudbe na naše upravništvo.
Pravkar |e izšlo
Edmondo de Araicis;
FURU,
Novela.
Iz italijanščine prevel Jos. Juvcji. Cena: vezani knjijji K 2*50, broširani K 1*50.
Znameniti italijanski pripovedovalec riše v tej psihološko zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Furij e.c zaljubi v svojo koketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorce. Kako se razvija, ta ljubezen, je popisano z izredno plastično silo-, obenem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, k> hoče obdržati oblast s hladnostjo in šibo.
Ii- p! Klelnmajrr & Fcd Bamberg o Linbliani, zaiožna knjigama.
— - Velike zaloge novih dvo-koles, SivJnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri
Batjel-u
Kmečka banka o Gorici,
(na Kornu št. 12)
eShomptllie men^Ce pod jako   ugodnimi  pogoji.  Sprejema vloge
na knjižice in na tekoči račun, ter jih oh-estuje Cisto po
4.3I  °|
, Načelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskem - Krasno, Ignacij Križman, nadučiteij v Dornbergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori.                         '
Gorica Stolna ulica 3-4.
Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke.
Ceniki poštnine prosti.
OPOMBA: Kdor  mi  proda  dvokolo, gramofon in šivalni stroj, dobi za  nagrado eno novo dvokolo.
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Skupni seji anetou, aei;emui-» i»v«». baiguuv ha icu i«™, »«-.« «««,.» ^v»w.u.vu.
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 9 kroni ca mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa preti 6% obreatovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke ee po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */¦% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',% večje, stalno naložene pa po dogovoru
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v*čae6pisih »Sočac in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Odlikovana petarija io sladiieama
Karol Draščik
v Gorici aa Kana v (lattai MU)
zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi- . nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vin& In lEk«rJ« na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila tur obljublja solidno postrežbo
dar« po Jako zmernih cenah. ^^"
A. vd. Berinil
Gorica, Šolska ulica št.
velika zaloga = = oljkinega olja!
prve vrste             i
njbiljiil tvrdk iz Istre, Oalnacije, Milfette. Bsrl Hi Ki«
s prodajo na drobno in debelo.          i
Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112. 1-20. 128, JV36, H4. S'60, 1*80, 2*~  240, I                   m luči po 72 vin.
------    Na debelo oene ugodne.    -----
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen do  popolne  vporabe olja; VH
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis iit navaden. Zaloga] mila In sveč.---------------;
Cene zmerne.
J
6502