135
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Po sklepu od 19. t. so presvitli cesar civilnega in vojaškega deželnega poglavarja ogerske dežele, gosp. nadvojvoda Albrecht-a, na njegovo lastno prošnjo s zahvalnim pismom odpustili iz dozdanje službe, — ob enem pa fzm. viteza Benedek-a začasno izvolili na njegovo mesto in ukazali, naj se deželno poglavarstvo, ki je bilo zdaj ločeno v 5 razdelkov, spet zedini v euo ob-lastnijo. Moj namen je — pravi omenjeno cesarjevo pismo dalje — opravila političnega gospodarstva komitatuim oskerb-nijam izročiti, jim po potrebah sedanjega časa prestvar-jene komitatne zbore in odbore pridružiti in kakor v vseh drugih deželah tako tudi na Ogerskem samosvojno gospodarstvo po krajnih, kantonskih ali komitatnih občinah (soseskah) , deželnih zborih in odbornikih deželnih zborov vpeljati.
— Novi vinski in mesni davek, ki je bil na prošnje iz vseli dežel, da bi se ne vpeljal, po cesarskem ukazu od 15. sept. 1. I. odložen do 1. maja letošnjega leta, ima po cesarskem sklepu od 16. t. m. 1. dan prihodnjega mesca se povsod vpeljati, le na Horvaškem, Slavonskem, Kranjskem in v Istri je zavoljo sedanje rev-šine  odložen  do   vseh   Svetih   prihodnjega   leta
136
1861.    „Da se pa odrajtovanje tega davka   povsod olajša", veleva ministerski ukaz nektere nove določila.
—   Dunajska banka je z oklicom od 20. t. m. podaljšala veljavo starih bankovcov se do 30. ki m ovca (septembra) letošnjega leta, to je, do tega dneva se bojo po vseh deželah našega cesarstva ali jemali za plačilo ali menjali v kasah banknih poddružnic; — od 1. oktobra do konca tega leta se bodo jemali le še v banknih kasah na Dunaji; potem pa se bo vsak, ki bo hotel ta bankovec spe-čati, mogel oberniti do vodstva te banke.
— Ministerstvo notranjih oprav je razglasilo nov poduk, kako se o živinskih kugah ravnati, da se odvernejo ali pa že začete zatarejo.
—   Obresti (činži) cerkvenih obligacij se imajo vprihodnje proti pobotnicami (kvitengami) izplačevati, ki jih je predstojnik cerkve podpisal in s cerkvenim pečatom poterdil. Da bi jih tudi ključarji ali patronatni represen-tantje podpisavali, ni več treba.
—   Dunajski vradni časnik naznanja, da na loterij no posojilo, ki je bilo razpisano za 200 milijonov gold., se je v vsem skupaj podpisalo 76 milij. in 177.800 gold.
—   Govori se, da je g. ministra Bruk-a božje udarilo, in da vodstvo dnarskega ministerstva je začasno deržavnemu svetovavcu Plener-ju izročeno.
Iz Tersta. 19. in 20. dan t. m. so gospode Bram-billa, Mandolfo in Revotella na Dunaj v preiskavo peljali; Perugia je že čez en teden tam. Sliši se, da so ti že stari možaki veliko milijonov zastaviti hotli, da bi jih, dokler preiskava terpi, ne imeli zapertih, al sodnija jim tega ni dovolila. — 16. dan. t. m. so se nekteri tesarji v arsenalu tukajšnega Llovda spuntali in višjo dnino terjali. Al ta punt je bil kmali zatert. Delavci so prišli spet sami dela prosit, in vse so tudi v delo vzeli razun20, ki so znani, da radirogovilijo.
Iz Benetk. Po tem, kakor se zdaj pridno dela, se more upati, da bo železnica med K asa rs o in Nabre-žino že 1. maja gotova.
Iz Češkega. Iz Prage piše „Lumir" , da gospod dr. Fr. L. Rieger je te dni prišel iz Niče nazaj. Prihodnji mesec se bo vernil tudi gospod dr. Fr. Palackv, kterega žena se je v ondašnjih toplicah dobro pozdravila; berž po povratbi bo Palackv Otoka rjev vek v češkem jeziku na svetlo dal.
Iz Celja. V našem mestu imamo zdaj novo postavo za gašenje ognja, ktera je vredna, da si jo vse soseske , ki nimajo še dobre gasivne naprave, za izgled vzamejo. Vsak mestnjan ima po svojem stanu svoje opravilo določeno; vsi mestnjani so za tega voljo v več verst razdeljeni, ki imajo svoje vodnike in svoje gasilo. Tako so vsi Celjani ob sili ognja dobro vredjena požarna straža.
Horvaško. Iz Zagreba 16. aprila. „Agr. Zeitg." zagotovlja, da je vodstvo dunajske teržaške železnice ukazalo, da še ta teden se imajo dela za horvaško železnico pri Podsusedu začeti.
Ogersko. Iz Pes ta. — Reka Tisa je napravila po več krajih hudo povodinj in škodo veliko. — Za gotovo se pripoveduje, da pervi škof in knez ogerski bode za rajnkim grofom Szechnyi-om 20. maja na zgodovinsko imenitnem polji ne delječ od Pešta napravil slovesno černo mašo.
Iz Galicije. Pastirski list gosp. škofa Przemvsliškega, kteri žuga s cerkveno kaznijo vsem kristjanom, ki služijo pri j udih, napravlja po deželi velik hrup, ker se res ne ujema z novimi cesarskimi postavami zastran judov. Da pa še veliko večji hrup ženejo nekteri dunajski časniki, ni čuda, ker je že davnej znano, da so jim le pravice judovskega naroda v serce prirašene.
Iz Rima. Papeževa terdna volja nek je, da general Lamoriciere nič ne počne zoper Romanijo, tedaj se bo le armada postavila v Umbrii   med   Rim in Jakin.    Po   iz-
gledu generala Lamoricier-a se hoče več drugih mladih gospodov iz Fraucozkega v papeževo armado udinjati. Generala Lamoriciere in Goyon sta si prijazna in sta eden druzega že obiskala. — Po pismu ministra Thouvenella bojo Francozi tako dolgo v Rimu ostali, „dokler ne bo Lamoriciere sam v stanu varovati papeževih dežel". Po tem takem se francozka vlada res tako dela, kakor da bi bila Lamoricier-a sama v Rim poslala.
Iz Napolitanskega. Punt v Sicilii je za zdaj zatert, deležniki puntarskih zborov so v smert obsojeni. Med vjetimi je veliko največje gospode; kdor more, beži iz dežele. Sicilijanci so v 2 kampa ločeni: eno želijo zedinjeni biti s Sardinijo, drugi hočejo samostojnost, in če bi treba bilo, pod krilom angležke vlade.   Kralj je v hudi stiski.
Iz Fiorence 16. apr. Kralj sardinski je došel v naše mesto; sprejet je bil z neizrečeno slavo.
Iz l\ice. Glasovanje Ničanov je končano; 24637 jih je reklo, da hočejo s Francozkim združeni biti, in le 160, da ne. Vidi se iz tega spet, kako izurjen je cesar Napoleon v umetnosti, da voda vselej priteče na njegov malin. General Ga riba Id i, rojen Ničan, se v pismu do Chiavar-skega županijstva grozno huduje zoper to početje francozke vlade, ki je s silo in podkupovanjem premenila Niči narodnost, in je zlasti hud na duhovne, ki so o tem največ pomagali Napoleonu, ter pravi, da bo maševal to krivico, kadar pravica narodov ne bo več prazna beseda.
Francozko.   Iz Pariza.   Dve reči ste se zadnji čas tukaj pripetile, ki bote iznova pozornost celega sveta ober-nile na Francozko.    Prišla  je   namreč spet   knjiga na dan, ki pod imenom  „Coalitionu (zveza) osupnuje svet, kteremu razklada, da časi, ko so se vlade zvezovale in zedinovale, so pretekli in prišel je čas, da se zedinjujejo narodi; Francozi se ne boje več zveze od leta 1814, ki je včinila mogočnost francozko.   Ko knjiga na drobno popisuje, kako se bo Turčija delila,   obeta   Prusii,   da   bo   smela vse nemške vlade požreti,   ako   bo Francozom   pusti/a   deželo ob levem bregu Rajna itd. „Moniteur" je sicer okregal to knjižurico, ki izvira   od   časnikarja Dupont-a, —  pa   lani  je bila   tudi ravno   taka   s knjigo:   „Napoleon III.   pa Italijaa.    Pravijo, da Dnport je dobro uho nastavljal, kaj se govori v Tuille-rijah, in kar je ondi slišal, je zapisal. — Druga novica, ki je osupnila svet, je, da francozka vlada želi zbor vladarjev, pa ne   zavolj Savoje,   ampak zavoljo   prenaredbe   evro-pejskih pogodb od leta 1815.  Da so te pogodbe Napoleonu tem v pett,   je   gotovo,   in   da   želi   njih preklica,   tudi m dvombe, — vendar pravi angležki ,5Observer" od 22. t. m., da ni res,   da   bi   bil   cesar  Napoleon   kaj   takega   terjal; kongres bo   le zavoljo Savoje.  — Čedalje   več   se govori o gotovi zvezi med francozko in rusovsko vlado.
Špansko. Generala Orteg-a so ob glavo djali. 21. dan t. m. so v Tortosi vjeli tudi nekdanja kraljeviča španska: grofa Montemolina in brata njegovega Ferdinanda. Španska kraljica je v veliki zadregi, kaj bo počela s puntarjema kraljeve kervi.