POROČILO O PALEOLITSKIH POSKUSNIH IZKOPAVANJIH MITJA BRODAR Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana N a ozem lju S lovenije poznam o doslej, če upoštevam o' k ratk o razisko­ valno dobo od leta 1928 n a p re j in le red k e raziskovalce, že k a r štev iln a in predvsem jam sk a p aleolitska n ajdišča, k i so p a p recej neenakom erno porazdeljena. O večji gostoti paleolitskih p o staj m orem o govoriti p ra v z a ­ p rav sam o n a K rasu, zlasti v P ivški k o tlin i, povsod drugod, n a p rim er v K am niških A lpah, v vzhodnih K arav an k ah in na p red alp sk em področju, jih vsaj za sedaj še ločijo p recejšnje razd alje. Mnogi predeli p a so še po­ polnom a n erazisk an i, k a r velja posebno za G orenjsko, Dolenjsko', Belo k rajin o p a tildi za vso severovzhodno Slovenijo. N obenega dvom a ni, da bomo tu d i tu k a j o d k rili še nova p aleo litsk a najdišča, k i bodo n a še znanje o ledenodobnem človeku na slovenskih tleh m očno izpopolnila, obenem pa prisp ev ala pom em bne p o d atk e za rešitev paleolitskih k u ltu rn ih in krono­ loških problem ov v širšem m erilu. D a b i m režo naših paleo litsk ih postaj z odkritjem novih zgostili, je Sekcija za arheologijo SAZU izvedla v zadnjih letih mnogo rekognosciranj in tu d i n ekaj poskusnih izk o p av an j v jam ah, ki so se zdele n ajb o lj prim erne. Č ep rav je b il izid sam o v enem prim eru uspešen, je v en d arle p rav , če poročam o o o p ažanjih tu d i p ri d ru g ih po­ skusnih izkopih, k je r navzočnosti človeka stare kam ene dobe ni bilo mo­ goče dokazati. Z lasti p o d a tk i o jam skih sedim entih utegnejo b iti p ri n a­ daljn jih razisk o v an jih še zelo' koristni. Jazbina pri Podturnu na D olenjskem (sondiranje leta 1959). Jam a leži v pobočju Roga, to d a le nekaj m etrov n a d dnom doline od S oteske proti Č rm ošnjicam . O d p rta je p ro ti severovzhodu in im a zazidan vhod, da p rih a ja svetloba v jam o samo skozi o d p rtin o bivših vrat. D o b rih osem m etrov n ap rej je v jam i še drugi zid. Sondo velikosti 5,00 X 3,25 m smo izkopali za prvim zidom ob severozahodni jam ski steni. Ko je bilo izk o p a­ vanje že začeto, sm o p ri pazljivem o p azovanju jam skih sten šele našli na n jih ostanke sedim entov. Zgornji sedim enti so bili s p reu red itv ijo jam e v klet že o d stran jen i, vsaj p ri vhodu v debelini skoraj dveh m etrov. K ljub tej ugotovitvi smo1 k o p ali n ap rej in dosegli globino nek aj nad 3 m. P last od površja p a do globine 1,50 m je b ila enotno g ruščnato ilovnata te r um azano sivo rjav e barve. S am o v enem oglu sonde se je v tej globini p o k azala tudi intenzivno rdeča ilovica. P rehodno cono' do globine 2,20 m so sestavljale izm enične plasti ru m en e in rdečkaste ilovice, pom ešane z gruščem in pe- skom. D o globine 3 m so' sledili bolj ali m anj strjeni drobno peščeni sedi­ m enti, tvorec p o k ro v plastovitih, v trd e plošče sp rijetih w erfenskih p e­ ščenjakov1 neznane debeline. R ezultat so n d ira n ja je bil tako v arheološkem kak o r tud i v paleonto- loškem pogledu negativen. N ašli nism o nobenih k u ltu rn ih ostalin in niti drobca živalskih kosti. Za granulacijsko analizo smo sicer vzeli vzorce po­ sam eznih plasti, to d a iz diagram a, ki sm o ga dobili, ni bilo m ogoče sklepati n a kronologijo, v erjetn o zato, k er je b il zajet samo del celotnega p rv o t­ nega profila. P ri izk o p av an ju se je pokazalo, d a leži jam a na m eji d v eh različnih hribin, apnenca in peščenjaka, k ar je bolj redek pojav. Jazb in a je ne­ dvom no vodni rov. P rv i preto k je b il le n ek aj m etrov n ad spodnjo mejo apnenega m asiva. K o je erozija dosegla peščenjak, bi mogla m nogo h itreje in bolj učinkovito n ap redovati. Razlog, da je poglabljanje v te j m ehki k a ­ m enini k a j km alu zastalo, je iskati v erozijski term inanti, ki so' jo določale višine zunanjega terena. Štorasta peč v M išjem dolu na K ozjanskem (izkopavanje le ta 1960). O b n ajdbi m oustérienske ročne konice n a B latnem v rh u 2 so nas razum ljivo zanim ale tu d i b ližn je jam e, v k aterih b i utegnili ugotoviti še k a j več. T am ­ k a jšn ji dom ačini so n as opozorili na Š torasto peč v M išjem dolu, jam o, ki je od n ajd išča om enjenega a rte fa k ta oddaljena kom aj slabe pol ure. Leži ob kolovozu tik n ad potokom , v precej grobem krem enovem peščenjaku. Na n jenih stenah p a tu d i n a stenah izven ja m e je videti mnogo sledov m linskih kam nov, k i so jih nekoč tod izrezovali. Vsi sedim enti so skoraj do globine 3 m etrov samo p reo stan k i te dejavnosti. K er se je še v tej globini n a jam ski steni zopet p okazal obris m linskega k am n a, je bilo jasno, da je vsa jam a ali vsaj njen večji del samo plod um etnega dela. Č ep rav p rv i poskus na K ozjanskem ni uspel, bo treba tem u okolišu žrtvovati še n e k a j časa in sredstev, k čem ur spodbujajo tu d i p aleolitska najdišča v sosednjem H rv at- skem Zagorju. Judovska hiša pri Moverni vasi v Beli k rajin i (sondiranje leta i960). Jam a leži n a robu k an jo n a približno 20 m etrov nad reko K rupo. Im a dva vhoda, od k a te rih se večji od p ira p ro ti jugu. Le 2 m etra za tem vhodom smo izkopali sondo velikosti 2 X 3 m. P ovršinske h um usne p lasti tu k aj ne zasledimo. P lasti »zemlje« z og­ n jišči in pepelom slede druga drugi v severovzhodnem oglu sonde do n a j­ večje globine 1,30 m. P resenetljivo je, d a so bili p ri tak ih p lasteh k u ltu rn i ostanki silno redki. N a nekaj prazgodovinske keram ike smo naleteli samo v globini 0,30—0.40 m, posam ezne fragm ente pa smo dobili tu d i še 0.60 do 0,70 m globoko. V zahodni steni sonde p a se je v globini 0,90—1,03 m pod površjem p o jav ila sk o rjasta siga in pod njo do globine 1,30 m sip k a drob- tin časta siga. Začela se je okrog 60 cm p red profilom . Pod zgornjo serijo p la sti ozirom a pod sigo se »zemlja« n ad alju je, v en d ar brez p ep eln atih vložkov. N jena svetlo rjav k asta barva, k i vleče na rum eno, se zdi najbrž 1 Za določitev se prof. dr. A. Ramovšu lepo zahvaljujem. 2 Mitja Brodar, Slučajna paleolitska najdba. Arheološki vestnik XI-XII, str. 46 do 49. zaradi tega tem nejša k a k o r zgoraj. S edim ent se z globino počasi in ne­ opazno sprem inja. R azm erom a drobni g ru šč se zm erom bolj m noži. P ojav­ lja ti se začno* večje skale, ki jih je tu d i zm erom več. V globini 3,22 m so tak o zožile delovni prostor, da globlje izk o p av an je ni bilo več mogoče. N a paleolitske k u ltu rn e ostanke tu d i tu k a j nismo zadeli, zasledili pa nism o tu d i nobenih paleontoloških ostankov, ki bi dokazovali pleislocensko starost sp o d n jih p lasti. O piram o se lahko sam o n a g ran u lacijsk i diagram , k i smo ga dobili z analizo odvzetih p lastn ih vzorcev. Iz globine 2 m etrov p ro ti dnu kaže d iag ram precej znatno n a ra šč a n je količine z rn a tih frakcij. To vsaj nekoliko u p ra v ič u je domnevo-, da smo- z najglobljim delo-m p ro fila že zajeli w ürm sko poledenitev. Koliko* globlje še sežejo sedim enti w iirm a III in v k ateri globini b i m ogli pričak o v ati o d k lad n in e zadnjega in terstad iala, je odprto v p rašan je. K er se zdi, d a sta se oba vhoda v jam o o d p rla razm e­ rom a kasno, bi poseg v večje globine po vsej verjetnosti tako- in tako ostal brez rezultata. Šikančeva zijalka v Logarski dolini (sondiranje leta 1961). V isokogorske paleolitske postaje, p r i nas P otočka z ija lk a n a O lševi in M okriška jam a na M okrici, niso bile sta ln a p rebivališča ta k ra tn ih lovcev, tem več le začasne postojanke, k a d a r so- lovili v teh visokih legah. P rih a ja li so- iz doline, k je r so se u stav ljali n a jb rž d alj časa. C e bi se posrečilo o d k riti njihove dolinske postojanke, b i tam p ra v gotovo p rišli do pom em bnih najd b . S teg a vidika smo se odločili za poskusno izk o p av an je v Šikančevi zijalki. Jam a leži na severnem pobočju soteske, ki veže Logarsko dolino z M atkovim kotom , p ri­ bližno 25 m n ad p otokom in je o d p rta n a jug. Sonda velikosti 2,50 X 3,50 m je b ila izkopana p rib ližn o sredi jam e. V n jej smo- ugotovili n aslednje plasti. P ovršinski hum us je ten ak , samo- 3—4 cm debel in p o k riv a le del jam sk ih tal. Pod n jim sledi o-strorobat grušč, ki je močno pom ešan s svetlo rja v o rum enkasto glino-. O krog pol m etra debela p la st p re h a ja v skoraj čisto glino enake barve. V n je j se za­ čenjajo p o jav ljati vložki m ivke. P ri v rh u še neregularni vložki se globlje sprem enijo v p lasti m ivke, nato p a se v v ečk ratn em zap o red ju p la sti gline in m ivke izm enjavajo. Posam ezne proge so 2— 15 cm debele. T a k o m ešana p last sega v severnem delu sonde do globine 2 m etrov. P osebne om em be je vredno, d a je p la st n a g u b an a kot celota, k a r se v vzhodnem p ro filu sonde vidi kot 20—40 cm visok val. N agubane p a so razen tega tu d i posam ezne sestavne proge, sicer v m anjših, zato pa m nogo bolj strm ih valovih, ki leže pravokotno n a sm er glavnega gubanja. N asled n ja gruščnato ilo v n a ta plast vsebuje m nogo g ru šča in razm erom a m alo ilovice. N jen a b a rv a je svetlo rjava. P last gre n esprem enjena do dna izk o p a in je ni uspelo p red reti, ko je bilo tre b a v globini 3,55 m u stav iti n a d a ljn je izkopavanje. O m enjene p la sti so vse popolnom a ste riln e ter ne vsebujejo n iti arheo­ loških n iti paleontoloških ostankov. O b doživetju večje n ev ih te v jam i je postalo to dejstvo povsem razum ljivo. Ves strop je veliko rešeto, povsod p ad ajo z njega m očni curki, po n ek aj u ra h je bila že tre tjin a jam e p re ­ plavljena. T ak i pogoji seveda ne u strezajo n iti človeku n iti živalim . Ko je voda odtekla, je za n jo ostala ta n k a p la st gline. P ojav n ag u b an ih jam skih plasti ni nov. T udi v Sloveniji poznam o že n ek aj tovrstnih prim erov,3 toda v Š ikančevi zijalki ne gre za prem ešane gruščnato ilovnate plasti, o k aterih verno, zakaj so se nagubale in m ed­ sebojno in filtrirale. T u smo> na več m estih z lahkoto odluščili glino od m ivke, m eja med obem a je bila povsod ostra in ni bilo m ogoče opaziti nikakega m ešanja obeh kom ponent. V sekakor so pojavi, če gre za norm alno krioturbacijo, povsem drugačni. G ranulom etrična analiza p lasti je bila izvršena, vendar jo m orem o izkoristiti le v tem smislu, da dobljeni diagram ne more b iti odraz k lim atskih nihanj. Na osnovi vseh teh opazovanj m orem o v grobih potezah rek o n stru irati potek sedim entacije v Šikančevi zijalki. S podnja gruščnato ilov n ata plast je n astajala kßt norm alen jam ski sedim ent v dobi, ko je potok tekel že toliko globoko pod jam o, da je tu d i ob veliki vodi ni več dosegel. O bčasne poplave jam e skozi stro p n e razpoke so grušču prispevale dodaten delež gline. Za tem p a se je soteska začela zasipavati. G ladina p o to k a se je polagom a dvigala in obstala na meji, k i je dopuščala, da so p o p lav n e vode dosegle jam o in tam odlagale mivko. D a bi bila dolina zasuta še preko višine jam e, ne p rih a ja v poštev, k a jti v tem prim eru bi bili odloženi v jam i tu d i debelejši pesek in prodniki. Z asipavanje soteske je mogla povzročiti le zajezitev po Logarskem ledeniku. Za časa največje razsežnosti je ravno še zap rl izhod soteske iz M atkovega k o ta v Logarsko dolino. K opičenje čelnih m oren pod Podbrežnikom in o d lag an je m ivke v Šikančevi zijalki sta potem takem istočasna pojava. D a bi ted aj led M atkovega kota dosegal Logarsko dolino in višino jam e, ni verjetno. V sedim entih ne m orem o ugo­ toviti niti n ajm anjšega sledu m orenskega gradiva, ki bi v tem p rim e ru vsaj v m anjših količinah m oralo p riti v jam o. Ves ta čas je ob p o p lav ah potok odlagal v zijalki m ivko in izm enično so bile odložene tu d i p lasti gline. Z aradi stalno n izkih tem p eratu r je tedaj pro d u k cija grušča m očno upadla. S erija m ivkastih in g linastih prog je sicer skoraj 1,50 m debela, v en d ar je to p rip isati bolj nagli sedim entaciji k a k o r daljši čas trajajo či dobi. Tudi v tem je iskati vzrok, d a vsebuje sedim ent tako malo grušča. Z um ikom Logarskega ledenika se je zajezitev k m alu končala. Potok, ki so ga ojačile vode um ikajočega se M atkovega ledenika, je začel naglo o d našati iz soteske naplavine, v jam i p a je izm enična sedim entacija m ivk in glin prenehala. Šele sedaj je n astopila doba. v k ateri se je nagubala celotna plast. Koliko je ta pojav p rip isa ti krio tu rb aciji, je še problem , za katerega rešitev bi bile potrebne še nove in obsežne raziskave. Z gornja gruščnato ilovnata plast, ki p ro fil p rav zap rav zaključuje, se je verjetno začela tv o riti še za časa um i­ k an ja ledenikov. Polična jama nad Žurgami v dolini Č abranke (sondiranje leta 1961). O d rastk i G oteniškega Snežnika se tu z navpičnim i skalnim i stenam i kakor v ogrom nih sto p n icah spuščajo v dolino. V p rv i navpični sto p n ji pod vrhom je p rav na polici vhod v jamo, ki im a odtod tu d i ime. Jam a leži v višini okrog 900 m. n jen vhod im a južno lego. Sondo velikosti 2 X 3 m smo izkopali n ek aj m etrov za jam skim kapom , in sicer od podolžne jam ske osi do vzhodne stene. Dosegli smo največjo 3 S. Brodar, Periglacialni pojavi v sedimentih slovenskih jam. Geografski vest­ nik, Ljubljana, XXXII (1960), str. 33—43. globino 3,60 m. H um usa n a po v ršju ni, površin sk a, močno izsušena in zato p ra šn a p last je neenakom erno debela, povsod p a tan jša od 10 cm. G loblje sledi samo ena zelo g ru ščn ata, z ilovico^ pom ešana p la st svetlo rum ene, rjave, sive in tudi rd eče barve. V sekakor se b a rv a p lasti ne izm enjava pla- stovito, tem več so razn o b arv n e lise razsejan e po* vsem p rofilu. Le in ten ­ zivno rdeča b arv a je om ejena na globino p o d 2 m etra. V plasti so od zgoraj do d n a izkopa v v elik i m nožini sigaste sk o rje in k apniki. Na tleh se siga, kolikor je bilo možno ugotoviti, n ik je r ni tv orila, vse sigaste tv o rb e so od­ p ad le izključno sam o od stropa. Posam ezni kosi sige so b ili ta k o obsežni, d a jih je bilo treb a razb iti, ker bi jih sicer ne bilo mogoče o d stran iti iz sonde. G rušč je o stro ro b at in sam o v globljem delu p la sti nekoliko ko­ rodiran. Že v površinski p la sti in tik pod njo do globine 20 cm je ležalo nekaj zob in kosti jam sk eg a m edveda, to d a obenem tu d i črep in je p razgodovin­ skih in srednjeveških loncev. G loblje, razen dveh izoliranih zob jam skega m edveda v globini 0.60—0,70 cm, n i bilo- v vsem p ro filu nobenih drugih paleontoloških ostankov. T olm ačenje p ro fila je težavno. G lede na kosti jam skega m edveda, ki so bile tak o rekoč na površini, m ora b iti p ro fil v celoti pleistocenske sta­ rosti, in sicer w ürm ski. P ri tem je vsekakor presenetljivo, da so holocenski sedim enti popolnom a izostali. Za podro b n ejšo kronološko opred elitev žal ni nobene opore. V elika m nožina od stro p a o d p ad lih sigastih skorij in stalak tito v u streza v sekakor dobi m očnega m ehaničnega ra z p a d a n ja. Ce bi to p rip isali nekem u določenem u višku poled en itv e (m orda tik p re d njim ali po njem ), je intenzivno rdeča b arv a spodnjega dela p ro fila še zm erom nerazložljiva. Ajdovska hiša p ri Šentjurju v bližini M irne peči na D olenjskem (son­ d ira n je leta 1962). Že leto p rej je jam o speleološko raziskoval In stitu t za raziskovanje krasa SA ZU v Postojni. T edaj je asistent F ran c Leben izkopal tu d i m anjšo sondo, v k a te ri je n ašel kosti jam skega m edveda. To je bilo tu d i povod, da smo se odločili za izk o p av an je v tej jam i. N a m estu njegove sonde smo izk o p ali p rečn i ja re k od stene do stene. O d tega smo še odcepili m anjši ja re k p ravokotno p ro ti vhodu, d ru g eg a pa pravokotno p ro ti no­ tranjosti jam e. R azen tega smo izkopali m an jšo sondo še p rav p ri koncu jam e. Prečni ja re k sp re d a j je bil širok 1 m, od njega p ro ti vhodu izkopani jarek je bil v dolžini 1.40 m širok 0.70 m. m edtem ko je širin a ja rk a proti sredini jam e dosegla 1 m eter. Jarek proti notran jo sti je b il 2 m dolg, toda v zadnjem m etru je izkop segel sam o 20 cm globoko. Profil v sprednjem delu jam e je naslednji. N a površini leži raztreseno kam enje, in sicer n a sk o rji sige. T a je bolj ali. m anj grudas+a in jo razm e­ rom a z lahkoto prebijem o, čep rav je m estom a debela tud i do 20 cm. Povsod siga ni čista, v glavnem gre za ilovico, k i je sp rijeta s sigo, ali p a so med sigo ilovnati vložki in gnezda. Pod sigo sledi povsod okrog 15 cm debela, čista rdeča glina. P recej ostra m eja jo loči od naslednje bolj sive gline, ki vsebuje kosti jam skih m edvedov. V njej prim esi grušča skoraj ni, pač pa precej sigastih koščkov, skorij in m an jših konkrecij. K osti so raztresene po vsej p la sti in n ik je r n e tvorijo enotne sklen jen e plasti. Sicer p a m nožina kosti ni prevelika. T ak o j pod p lastjo zadenem o na živa sk aln a jam sk a tla, in to v vsem tzkonanem prosfcru. D ru g ačen je profil v zadnjem delu jam e. T udi tu leže posam ezni kosi grušča n a skorji sige, pod njo* p a nekoliko rdečkasta čista ilovica samo do globine 30 cm. Niže je do globine okrog 65 cm p la st g ru ščn ata in močno zbita. G rušč je srednje debel, posam ezni kosi im ajo zaobljene robove, toda zdravo površino. G rušču sledi nato čista ilovica, ki je popolnom a sterilna. Šele v globini 1,20 cm se v n je j pojavijo kosti jam skih m edvedov. R aztresene so v p lasti p ra v do d n a izkopa, do globine 1,70 m, k i p a še ni dosegel sk aln ih tal. Jam a je tako oblikovana, da se n jen skleprii del spet m očno p ribliža zunanjem u terenu. Skozi odkrito šp ra n jo se je mogoče razgovarjati. P red ­ vsem glede na p la st grušča v sedim entih, k i je v sedanjem vhodu nismo našli, je sklepati, da je b il vhod v jamo- nekoč v današnjem zad n jem ja m ­ skem delu. T ega je pobočno gradivo zasulo-, m edtem ko se je sed an ji vhod odprl šele pred razm erom a k ratk im časom. Plasti, ki vsebujejo kosti jam skih m edvedov, so vsekakor pleis-to-censke starosti in jih je p riso d iti dobi w ürm ske poledenitve. Siga n ad njim i pa je po vsej verjetnosti atlantska. Za podrobnejše tolm ačenje sedim entacije pa m anjkajo zadostni argum enti, k i jih tu d i z granulacijsko analizo odvzetih p lastn ih vzorcev nism o dobili. M esina jam a p ri M estnih m alencah v M etliki (sondiranje le ta 1963). Z aradi g rad n je ceste je bilo tu n ek aj pred jam sk ih sedim entov že pred davnim časom odstranjenih. Po izrav n av i porušenega profila smo pod njim izkopali m anjšo, p rib ližn o 1 m globoko- jam o. G ruščnati sedim ent je ste­ rilen. K er ni bilo- nobenih n ajd b in srno z izkopom že dosegli nivo mimo tekočega potoka, izk o p av an ja v večjo globino ni kazalo nad aljev ati. Ciganska ja m a p ri Željnah, v b ližn ji okolici K očevja (sondiranje 1963). Jam a je dejansko sam o eden od vhodov v znani obsežni sistem Željnskih jam ,4 v k aterem smo rekogno-scirali že leta 1961. N jen vhod je usm erjen proti zahodu, z n eznatnim odklonom n a jug. 2 X 3 m veliko sondo smo izkopali ob levi, to je severni jam ski steni, in sicer že za jam skim kapom , k a r je omogočilo delo tudi ob dežju. D a ljš a stranica sonde je sk o raj vzpo­ redna s podolžno jam sko osjo, ogljišči ob jam ski steni sta p ro jiciran i na jam ski strop in tam označeni. Y sondi, globoki 3,26m. so ugotovljene naslednje p lasti: 1 — H um us, k i je bolj ali m anj pom ešan z gruščem , debel 38 cm. 2 — D ro b tin časta siga, pom ešana nekoliko z drobnim gruščem , de­ bela 9 cm. 3 — Proga čistega grušča, debela 15 cm. 4 — D roben grušč, pom ešan z rja v o ilovico, debel 115 cm. Y njegovi zgornji polovici se p o jav ljajo n ep rav iln e vijugaste proge, v sp o d n jih 30 cm p a p o staja grušč postopom a zmerom bolj ilovnat. Podoba je, da gre za p re ­ hod v naslednjo čisto ilovnato plast, č ep rav ga loči od n je proga posa­ m eznih debelejših kam nov. 5 — C ista n ep lasto v ita ilovica svetlo rjav e barve, debela 49 cm. 6 — D ebelejši grušč, pom ešan z rja v o ilovica, debel 25 cm. 7 — D rob n ejši grušč, pom ešan nekoliko bolj z rjavo ilovico, sam o na zgornji m eji z nekoliko rdečkasto. Izk o p an je 75 cm globoko. 4 Glej D. Novak. Željnske jame. Proteus. Ljubljana. XIX (1956/57). št. 3, str. 79 do 83. V rtina z železnim drogom je pokazala, da vsaj še 50 cm globlje, to je do globine 3,76 cm p o d površjem , še ni živoskalnega dna. Z drogom p reb iti sedim ent je g ru ščn at, pom ešan z rja v o ilovico*. S m atrati ga je za n a d a lje ­ v an je p lasti 7, ki m ora im eti precej znatno debelino. S koraj v vseh p la ste h pro fila smo n aleteli na črne koščke, ki smo jih im eli za drobce lesnega oglja. Zlasti m nogo jih je bilo v p lasti 5. Toda m ikroskopska p re isk a v a 5 je dognala, da g re dejansko samo za drobir prem oga. G lede n a b ližino dnevnega k o p a kočevskega prem ogovnika je ta pojav seveda la h k o razum ljiv. V p lasti 3 smo v globini 55 cm pod p ovršjem zadeli na prvo paleonto- loško najdbo, na glodač alpskega svizca (M arm ota m arm ota L.). K er se je dobro razločilo, d a S O ' p la sti nedotaknjene, smo m ogli biti p re p rič a n i, čep rav drugih n ajd b v tej p la sti n i bilo, da gre za pleistocensko plast. P rvo krem enovo rezilo smo odkrili že v zgornji m eji p lasti 4, k a r je dokazalo, d a je C ig an sk a jam a p aleolitsko najdišče, p rv a jam sk a p ostaja n a D olenjskem . N ajd b e krem enčev so se v zgornjem delu p lasti 4 n ad alje­ vale do p rib ližn e globine 1 m pod površjem . O d k rili smo skupno 10 k re­ menčev, razen tega p a še posam ezne koščke in tud i cela g nezda rdeče okre. Iz tega obm očja izv irata tu d i prem olar severnega jelena (R angifer tara n d u s L.) in p a ro žek nedoločene vrste jelena. P rid ru žen ih je precej ostankov alpskega svizca (glodači, čeljust, fragm enti cevastih kosti) in m nogo kostnih fragm entov večjih živali, k i p a niso določljive, k er so od­ lom ki prem ajhni. O d k rite krem ence m orem o razv rstiti v štiri skupine: a) 4 enostavna ozka rezila, b) 1 fragm ent k oničastega rezila, c) 3 re tu šira n i in rab ljen i odbitki, d) 2 n eu p o rab ljen a odbitka. K am eni in v e n ta r je po številu skrom en in brez značiln ih tipov. G re predvsem za ozka rezila, ki so sam o delno, a zato v n ek aterih p rim erih zelo fino retu širan a. Izjem a je odlom ek koničastega rezila, ki je n a obeh robovih totalno in p ra v dobro obdelano. Za k u ltu rn o u v rstite v kam ene in d u strije nim am o p ra v e tipo lo šk e pod­ lage. M orda je pom em bno, da so vsi p rim e rk i razen enega rezilca, k i je iz tem no sivega roženca. iz belo sivega m arm o riran eg a kresilnika. Č e k tem u še upoštevam o, d a je tu d i o d k rita favna, alp sk i svizec in severni jelen, ista, k ak o r jo poznam o iz k rašk ih g rav ettien sk ih najdišč,6 je s tem podob­ nost v en d arle že m očno izražena. K ljub p recejšn ji oddaljenosti in čeprav doslej še nism o o d k rili nobenega g rav etiran eg a a rte fa k ta, je v en d a r zelo velika verjetnost, d a gre tu d i v C iganski jam i za kultu rn o sto p n jo gravet - tien in jo je kot ta k o u v rstiti v sk u p in o tovrstnih paleo litsk ih postaj na K rasu. S tem b i ob v eljala tu d i enaka časovna opredelitev, p rip ad n o st končnem u w ürm u. P odrobnejša d a ta c ija na osnovi doslej zn an ih profilov iz Slovenije pa še ni m ožna, zlasti k er sp o d n ji del k u ltu rn e p la sti in na- 5 Za podatke o preiskavi se dr. A. Šerclju -ra v lepo zahvaljujem. 6 F. Osole, Mlajši paleolitik iz Ovčje jame. Arheološki vestnik. Ljubljana, XIII-XIV (1961-1962), str. 139—156. slednje globlje p la sti niso vsebovale nobenih k u ltu rn ih n ajdb p a tu d i no­ benih paleontoloških ostankov. Poskusni izkopi v večini navedenih jam niso vodili k ugotovitvi novih paleolitskih najd išč in smo z njim i dobili samo koristen vpogled v sedi- m entacijsko raznolikost posam eznih jam . V endar kaže prav zad n ji pozi­ tivni p rim er C iganske jam e, da je treb a z dejavnostjo so ndiranja v jam ah nadaljevati. Šele z o d kritjem še novih paleolitskih postaj, posebno n a doslej še navidezno p razn ih predelih Slovenije, bo razviden celotni p otek k u ltu r­ nega razvoja za časa ledene dobe na n aših tleh. ZUSAMMENFASSUNG Bericht über paläolithische Versuchsgrabungen Der Autor gibt in dem Artikel einen Bericht über Versuchsgrabungen, welche in den letzten Jahren in mehreren Höhlen Sloweniens stattfanden und zur Ent­ deckung neuer paläolithischer Fundstellen besonders in den Gegenden, wo diese bisher noch fehlen, führen sollten. Tatsächlich gelang es damit, die erste paläo­ lithische Höhlenstation in Unterkrain in der Ciganska jama bei Kočevje nach­ zuweisen. Sieben Schichten wurden hier bei der Sondierung bis zur Tiefe 3,76 m festgestellt. Von diesen erwies sich die vierte, 62 cm bis 1 m unter dem Höhlen­ boden, als Kulturschicht. Im Bereiche der Sonde (6 m2 ) enthielt sie nebst Zähnen und Knochenresten des Alpenmurmeltiers, des Rens und noch anderer unbestimm­ baren Tiere auch 1 fragmentierte, an beiden Rändern total retuschierte Spitzklinge, 4 einfache und nur stellenweise fein retuschierte Schmalklingen und 5 zum Teil auch benützten Abschläge. Mit Ausnahme einer Klinge aus Hornstein sind die übrigen Stücke alle aus weiss marmoriertem Feuerstein. Mit Rücksicht auf ähn­ liche Stratigraphie, Faunafunde und Steinmaterial der Kulturfunde in einigen Höhlenstationen des Karstgebietes wird einstweilen die Zugehörigkeit des Kultur­ inventars in der Ciganska jama zum finalen Gravettien des Endwürms ausgespro­ chen, wenn auch bisher noch keine gravettierten Stücke vorliegen.