Leto XXII., št Sol
Ljubljana, četrtek 3» septembra 194Ž-XX
Cena cent. 80
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
Telefoo k. 51-i2, 31-23. 31-24 leserarnj oddelek: Ljubliana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon k. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a "Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO
lihiji vsak dan nno ponedeljki Naročnina znaia mesečno Lir 18.—% / ta inozemstvo pa Lir 22.80
UredniitTO: Ljubljana, Puccinijeva ulica iter. S. kev. 31-22, 31-23, 31-24
telefon
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U puh-
blicrta di provemenza italiana ed. estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO
Izpadi motoriziranih
oddelkov v Egiptu
Sovražnik je Izgubil 30 oklopnih vozil in 55 letal Sovražna podmornica potopljena
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 2. septembra naslednje 828. vojno poročilo:
Včeraj so italijanski in nemški motorizirani oddelki izvršili na egiptskem bojišču nekaj izpadov, pri katerih je sovražnik izgubil kakih 30 oklopnih vozil.
Letalstvo osi je vršilo živahno delovanje nad sovražnimi prednjimi skupinami iin nad sovražnim zaledjem.
V letalskih spopadih zadnjih dveh dni so italijanski in nemški lovci sestrelili 51 letal; 4 nadaljnja letala pa so zadele protiletalske baterije in so tlreščila na tla.
Britanska letala so izvršila napade na Sicilijo in obstreljevala s strojnicami ne-
katera obljudena središča in neki potniški vlak.
Ena naša podmornica se ni vrnila v svoje oporišče. Družine posadke so bile obveščene.
Naša pomorska sredstva pa so potopila eno sovražno podmornico.
MAS torpediral angleški rušilec
Ram, 2. sept. s. Potrjeno je, da je italijanski MAS pred egiptsko obalo preteklo soboto torpediral nekega angleškega rušilca in ga hudo poškodoval. Gre za akcijo, ki jo omenja poročilo glavnega stana oboroženih sil št. 825.
Duce o zgledni disciplini delavstva
Odgovor na brzojavko delavstva iz Milana
Rim, 1. sept. s. Duce je poslal naslednjo brzojavko nacionalnemu svetniku Giuseppu Landiju, predsedniku zveze industrijskih delavcev;
»Dobil sem brzojavko, ki ste mi jo poslali z zborovanja v Milanu, na katerem ste poročali 5.000 sindikalnim zaupnikom, ki zastopajo vso industrijsko delavstvo Milana; in pokrajine. Prečital sem poročilo važne skupščine. Kakor tovarišu sansepol-kristu Malusardiju, zvestemu borcu stare garde, tako tudi vam sporočam, da je disciplina industrijskega delavstva v vsakem pogledu zgledna. Zlasti pa disciplina Mi-lačanov, kjer brazda, ki jo je naredilo cor-ridonijansko apostolstv0 še ni zasuta in se ne more zasuti. Dnevno zasledujem zelo pozorno zadržanje raznih kategorij v tem
trenutku, ko je Italija v odločilni borbL Industrijsko delavstvo je docela na mestu, v skladu z zahtevami ure in žrtvami borcev. To je tem bolj omembe vredno, v kolikor je v velikih industrijskih središčih nevšečnost v prehranjevalnem pogledu bolj občutna. HJgoistične špekulacije in Drez-vestnost so pojavi, ki se kažejo drugod ter se skrbno zabeležijo in kaznujejo, po končani vojni in doseženi zmagi ter morda še prej, se bodo videle poledice teh mojih opomb.« — Mussolini.
Župani mest pri Ducefu '
Rim, 1. sept. s. Duce je v palači Ve-nezia sprejel in dal navodila guvernerju Rima in županom 24 občin, ki imajo nad 100.000 prebivalcev.
eimhl vojne
Berlinske ugotovitve o položaju in razpoloženju v obeh taborih — Pomen japonskega sodelovanja
Berlin, l. sept. s. Ob prič-atku četrtega leta voj-ie se nudi berlinskim opazovalcem prilika za sestavo bilance položaja v primeri s položajem v sovražnem taboru. Naši vojaki, prava jo opazovalci, so pred vrati Stalingrada, ki je strateško najvažnejše središče celotne fronte. V osrednjem odseku so se zaradi hrabrosti naših čet izjalovile srdite borbe in velikopotezni poizkus! boljše vi kov, da bi preprečili ali vsaj zakasnili padec Stalingrada. Na morjih zadaje nemška mornarica neprestano najhujše udarce Anglosasom ter onemogoča, da bi prišli na pomoč Rusom z vojnimi dobavami ali z ustanovitvijo druge fronte. Ako sovražnik pod boljševiškim pritiskom in pritiskom javnega mnenja izvede poizkus ustanovitve druge fronte, kakor pri Dieppu, naluti na nepremagljiv trdnjavski zid in se mora z zlomljenimi rogovi vrniti. Zaradi teh dejstev ob koncu tretjega leta vojne Imamo pravico do neomajne vere v končno zmago.
čisto drugačen je položaj v nasprotnem taboru. Ne nameravamo precenjevati pesimističnih glasov londonskih in vvashigton-skih listov, toda ogromno nasprotje med temi glasovi in domišljavostjo, s katero so sovražniki pričeli vojno, dovolj zgovorno govori.
Z obema govoroma predsednika Roose-velta na večer pred današnjo obletnico, to je obletnico pričetka druge svetovne vojne, se nemški tisk bavi zelo na kratko. Omejuje se na ugotovitev, kako bedasti so argumenti, s katerimi je predsednik skušal dopovedati svetu, da je izključno Nemčij^ odgovorna za vojno, dočim je potrjeno, da je glavni, ki je odgovoren, vprav Roosevelt. RoDsevelt je med drugim v svojem govoru izjavil, da je biil Pearl Harbour najbolj črna ura v zgodovini. Mi upamo, komentira »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da tj ni res. Upamo, da bodo za Roosevelta prišle še bolj črne ure in sicer ure zaslužene pokore.
Tokio, i. «ept. s. Japonski listi pišejo v uvodnih člankih o tretji obletnici vojne v Evropi in opozarjajo na tesni odnos med vojno na evropski fronti in vojno v vzhodni Aziji. List »Asahi« omenja angleške poraze in da je oilo angleško zadovoljstvo zaradi izbruha vojne med Nemčijo in Rusijo uničeno z izbruhom vojne v Aziji. List omenja potem potek vojne v Rusiji in piše, da je za Nemčijo glavni sovražnik Anglija. List »Jomiuri Hoky« opozarja na nemške uspehe in smeši poizkuse za drugo fronto. »Niči-Niči« omenja,- kako se je z inciden-ton pri Luchowkiau in s poljskim koridorjem pričela evropska vojna in vojna v Aziji. Obkoljevalne akcije angloameričanov so izzvale Nemčijo in Japonsko. List zaključuje, da je edinost med osjo in Japonsko jamstvo za končno zmago.
Sodba španskih listov
Madrid, 2. sept. s. Začetek 4. vojnega leta daje tukajšnjim listom povod za pregled dosedanjega vojnega razpleta, pri čemer prihajajo do ugotovitve, da pomenijo že sedanja tri leta vojne za sovražnike osi nepretrgano verigo samih katastrof. Vojna panorama, pišejo listi, je povsem ugoana za os in Japonsko, katerih orožje je gospodar na vseh kopnih in pomorskih bojiščih, pa se Anglosasi proti tej stvarnosti ne bore z dejstvi, marveč samo z domnevami in astronomskimi številkami oboroževanja, ki izhajajo iz severnoameriške fantazije. Medtem ko delajo demokracije velike načrte za leto 1943, napreduje os na,
Kavkazu, napada v Egiptu in njene pod-morniške sile uničujejo ogromne količine sovražnega brodovja, ki ga nobena konstruktivna sposobnost ne more nadomestiti. Ako je res, kar poudarjajo Anglosasi, da bo v tej vojni zmagala najbogatejša sila, potem je treba reči, da prehajajo bogastva sveta nezadržno v roke Osi, in to zaradi neprestanih zmag. Angleži, Rusi in Američani ne bodo nikdar premagali sil csi, ki so moči orožja pridružile moč idealov civilizacije in pravice, za katere se bore.
Berlinski listi o Hitlerjevem proglasu
Berlin, l. sept. s. Hitlerjev poziv nemškemu narodu ob pričetku akcije za zimsko pomoč v četrtem letu vojne je imel velik odmev v tisku, ki podčrtava glavna izvajanja šefa Tretjega rajha in jih kratko komentira. »Borzen Zeitung« piše, da bo topli apel Hitlerjev na narod imel danes bolj kot kdaj prej največji odmev v vsej Nemčiji, ki se popolnoma zaveda zgodovinskega trenutka, ki ga preživlja, ter je zaradi tega pripravljena na vse žrtve v popolnem duhu solidarnosti s hrabrimi borci na fronti.
Turška ocena položaja
Carigrad. 2. sept. s. Turška pisec Pe.ian Šefa objavlja v listu »Tašviri Efkair« pregled uspehov o®i v tej vojni in ugotavlja, da ni&o Anglosasi dosegli v dosedanjem razvoju nobene prednosti, medtem ko so si siile csi in Japonska zagotovile nadzorstvo nad vso Evropo in nad najbogatejšimi vzhodnimi predeli Vzhodne Azije in južnega Pacifika. Razen tega pa letalske in pomorske sile trojnega pakta sitrogo nadzirajo pomorske poti na Atlantiku, Pacifiku in na Sredo'zemlju.
Os ima nadalje mogočno vojno industrijo in razpolaga s surovinami zasedenih ozemelj, "Zlasti onih v Rusiji, kjer so se Nemci polastili ogromnih rezerv surovin in lahko izkoristijo tudi nad šest milijonov vojnih ujetnikov za delo na polju in v tvornicah. Ob zaključku poudarja pisec, dia je pobuda še vedno v rokah osa, in opozarja na razliko v položaju Nemčije v prejšnji in sedanji svetovni vojnjp Po vsem tem, zaključuje turški pisec, ni razvidno, na kaj Anglosasi i sploh še opirajo svoje nade.
Nazadovanje v angleški produkciji premoga
Stockholm, 1. sept. s. Londonski dopisnik lista »Socialdemokraten« poroča svojemu listu, da se bori Anglija kljub naporom v zadnjih mesecih z ogromnimi težavami v zvezi z proizvodnjo premoga, ki neprestano upada, čeprav je država že pred časom prevzela kontrolo nad to proizvodnjo. Vla--da skuša rešiti položaj z izrednim in v zgodovini angleškega premogovništva edinstvenim ukrepom. Določene so bile nagrade za posamezne delavce, ki jim uspe prekoračiti določeno količino dnevne proizvodnje.
Ukinjen angleški izvoz na Bližnji vzhod
Rim, 1. sept. s. Zaradi položaj:a na Srednjem vzhodu, je angleško trgovinsko ministrstvo ukinilo izvoz v Aden, Sudan, na Ciper, v Egipt, Palestino ln Transjordani-jo. Uredba stopi v veljavo 14, septembra.
NEMŠKE ČETE DOSEGLE VOLGO)
Napadi na sovražnika jugovzhodno od Anape se nadaljujejo — Novo napredovanje pri Stalingradu — Sovjetske ladijske izgube
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. sept. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Jugovzhodno od Anape nadaljujejo nemške in rumunske čete s svojim napadom na sovražnika, ki se srdito bojuje na utrjenih višinah.
Pred Stalingradom so naskakujoče čete med boji zasedle še več ozemlja. Severno od mesta so hitri oddelki dosegli Volgo in odbili več sovražnih protinapadov. Protiletalsko topništvo Je na Volgi potopilo sovjetsko 500 tonsko ladjo. Izvidniško letalo je ob delti Volge potopilo južno od Astrahana sovjetsko petrolejsko ladjo.
Jugovzhodno od Kaluge in pri Rževu Je bilo več krajevih sovjetskih napadov odbitih.
Južno od Ladoškega jezera so se ponesrečili ponovni sovražni napadi in je imel sovražnik zelo krvave izgube. Sovjetska topničarka je bila potopljena, dva vlačilca pa poškodovana.
Bojna letala so podnevi in ponoči napadala železniško križišče severozapadno od Moskve. Ugotovili so več obsežnih požarov in eksplozije.
Ponoči so sovjetska letala bila nad generalnim guvernementom in vzhodno Prosijo in so zlasti napadala stanovanjske predele ▼ Varšavi Izbruhnilo je več požarov.
Med napadi hitrih nemških in italijanskih oddelkov proti angleškim postojankam v Egiptu je bilo uničenih 30 sovražnih tankov. Med temi boji je nemško ln italijansko lovsko letalstvo 31. avgusta hi 1. septembra sestrelilo 51 angleških leta. Štiri letala je sestrelilo protiletalsko topništvo.	v
Na Sredozemskem morju je nemška podmornica potopila sovražno 4000 tonsko ladjo, ki je vozila v konvoju.
Ponoči je angleško letalstvo napadlo več krajev v Posarju. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih je zlasti v Saarlauternu nastala stvarna Skoda in škoda na poslopjih. Dve napadajoči letali sta bili sestreljenL
Lahka nemška letala so z bombami težke vrste zadela v polno taborišča če? na angleški južni obali. Ponoči so letala metala rušilne in zažigalne bombe v Midlandu in v severozapadni Angliji. Izbruhnilo je mnogo požarov.
Pomen italijanskih uspehov v bojih ob Donu
Italijanske čete odbijajo same vse sovražne napade
Fronta na Donu, 1. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Nadaljevale so se hude borbe na odseku fronte, ki ga drže naše čete. Sovjetske divizije so napadle ponovno močno našo postrojitev in so imele krvave izgube. V pasu neke naše divizije sta dve sovjetski pehotni diviziji, ki ju je podpiralo mnogo lahkih topov, zaman skušali zlomiti črto z utrjenimi postojankami naših hrabrih čet. V hudih borbah in protinapadih z bajoneti je bil sovražnik vržen*nazaj na izhodiščne postojanke. Italijanski bataljoni pod vodstvom hrabrih oficirjev so vzdržali ofenzivo Sov-jetov, ki so do poznega večera skušali doseči kak uspeh.
V	nekem drugem odseku so bili odbiti napadi na utrjene postojanke. V nekem Izredno kočljivem odseku v prvih vrstah, ki ga je sovražnik napadel iz treh smeri, so se bersaljeri hrabro upirali pripravljalnemu ognju topništva in so s protinapadom prepodili sovražnika, ko je sovjetska pehota prešla v napad.
V	hudih borbah v preteklih dneh so se z vnemo, drznostjo naših čet in njihovo veliko spretnostjo v manevriranju izjalovili vsi sovražni poizkusi za prodor v defenzivno postrojitev. Italijani so bili zvesti svoji svetli vojaški tradiciji, ld se je izpričala tudi v dolgem letu vojne proti Rusiji. Kljub napadom sovražnih sil, ki so bile v premoči in oborožene najmoderneje, ni bil dosežen noben uspeh s sovjetskimi poskusi. Timošenko je upal, da bo povzročil krizo s svojo zopet izjalovljeno ofenzivo v italijanski postrojitvi ali vsaj znatno olajšal kavkaško fronto in prisilil kake večje nemške edinice k manevru v svrho obvladanja velikega ofenzivnega sunka Toda italijanska armada v Rusiji je sama hrabro odbila udarec.
Italijansko in nemško letalstvo je poseglo v borbe in naši lovci so izvedli akcije obstreljevanja s strojnicami, dočim so skupine nemških strmoglavcev ob spremstvu italijanskih lovcev izvedle velike napade na sovražne čete v kretanju, na ladje ln mostove na Donu. Bombardirale so tudi zbirališča, skladišča in bojna sredstva v neposrednem zaledju fronte. Transportno letalstvo je bilo neprestano v akciji. Težka letala so pristajala v neposredni bližini fronte. Med tem postaja fronta pri Stalingradu, ki je tesno zvezana s strateškim potekom na fronti Dona, ki jo drže italijanske čete, vedno bolj kritična za boljševiško obrambo. Nemške armade neprestano pritiskajo na močne ruske obrambne črte. Skupine bombnikov in strmoglavcev pa bombardirajo podnevi in ponoči vojaške objekte v mestu.
Klin v zadnji stalingrajski obrambni pas
Berlin, 2. sept. d. Na bojišču pri Stalingradu so nemški napadalni oddelki vdrli v notranji utrdbeni sistem tega važnega sovjetskega mesta ob Volgi. Kakor javljajo s pristojnega vojaškega mesta, se prodiranje v tem poslednjem obrambnem pasu okrog Stalingrada nadaljuje in razvija povsem po načrtu. Pripominjajo pa v pristojnih nemških vojaških krogih, da se v presojanju nemških operacij ne sme izgubiti iz vidika, da Sovjeti pri Stalingradu še zmerom nudijo skrajno trdovraten odpor.
Popoln neuspeh
generala Žukova
Ženeva, 1. sept. s. Obravnavajoč položaj na vzhodni fronti in obupne poizkuse rdeče armade, da bi zajezila nepredovanje čet etei, poudarjajo švicarski iisti, da postaja položaj boljševiških čet vedno bolj resen. »Gazzetta de Lausanne« ugotavlja, da ofenziva generajla Žukova pri Rževu m uspela, temveč beleži samo skromne krajevne uspehe in majhno napredovanje v globino dveh ali treh kilometrov. Rusom ni uspelo prisiliti Nemce, da bi odtegnili čete s fronte pri Stalingradu in jih vrgli v boj v osrednjem odseku. Po vesteh iz ruskega vira ima masšal von Bock, čigar čete operirajo, ka-
kor znano, na Kavkazu, na razpolago vedno nove rezerve svežih čet.
Tudf v Londonu si ne delajo preveč iluzij. kakor priča članek znanega vojaškega kritika Liddie Harta, ki poroča, da je imela ofenziva Žukova samo ta uspeh, da so stopile v boj nemške rezerve osrednje fronte, popolnoma pa se je izjalovil poizkus, prisiliti nemško poveljništvo k zmanjšanju pritiska na Stalingrad.
Srdite letalske bitke
Berlin, 2. sept. d. K ugotovitvi v včerajšnjem vojnem poročilu, da so Sovjeti samo v dveh dneh na vzhodnem bojišču izgubili v zračnih bitkah ter na terenu 182 letal, pripominjajo v pristojnih nemških vojaških krogih, da gre večina sovjetskih letalskih izgub na račun izredno srditih letalskih bitk, ki so se v preteklih dneh razvijale posebno na stal in grajskem sektorju vzhodnega bojišča. Na ena sami točki je bilo tu v enem dnevu sestreljenih 31 sovražnih letal. Do zračnih borb je prišlo v zvezi z napadalnimi akcijami nemških bombnikov, ka so ponovno z velikimi silama uspešno bombardirali vojaško važne objekte v Stalingradu. Nadalje so nemška bombniška letala osredotočila svoje napade predvsem tudi na sovražnikove komunikacije. Veliko razdejanje in razsežni požari so bili povzročeni na več železniških postajah Z direktnimi bombnimi zadetki je bilo razrušenih več železniških prog, po katerih je sovražnik dovaža! rezerve moštva in materiala v svoje ogrožene položaje.
Premoč nemškega letalstva nad sovjetskim
Stockholm, 1. sept. s. Moskovski dopisnik »Evening Standarda« piše, da je glavni vzrok nedavnih uspehov nemškega napredovanja v stal in grajskem odseku odločna premoč nemškega letalstva nad sovjetskim. Položaj pri Stalingradu je kritičen in skoraj obupen za ruske armade. Neznatni krajevni uspehi so zakasnila nemške operacije samo za neka! ur.
brodovje je doigralo
Berlin, 2. sept. d, , K padcu sovjetske črnomorske luke Anape. ki so jo, kakor javlja včerajšnje nemško vojno poročilo, zasedle rumunske čete, pripominjajo v pristojnih nemških vojaških krogih, da so čete osi z osvojitvijo tega sovražnikovega obmorskega oporišča polotok Taman nasproti polotoku Kerču docela izolirale in je tamkaj preostalim sovjetskim četam onemogočen sleherni umik. Glede usode sovjetskega črnomorskega brodovja pripominjajo v pristojnih nemških vojaških krogih, da ni mogoče več pričakovati, da bi se moglo sovjetsko črnomorsko brodovje, ki je ostalo brez primernih oporišč, v bodoče kakor koli še uveljavljati v borbah, ki bodo sledile. Nemško letalstvo doslej proti sovražnemu črno-morskemu brodovju, ki v dosedanjih borbah m pokazalo nobenega pomena, ni izvršilo kakih posebnih napadov.
Nemško bombardiranje Anglije
Berlin, 1. sept. s. DNB doznava iz vojaškega vira. da so lahka nemška bojna letala izvedla oborožene izvidniške polete nad vodami in vzdolž obale Anglije včeraj in preteklo noč ter so se vrnila nepoškodovana na svoja oporišča. Včeraj popoldne je eno angleško bojno letalo skušalo napasti nekaj ladij v bližini nizozemske obale, toda preden je moglo odvreči bombe, ga je protiletalsko topništvo sestrelilo.
St°ckhofm, 2 .sept. d. Nemško letalstvo je tudi v torek podnevi nadaljevalo s svojimi napadalnimi operacijami proti angleškemu otočju in okoliškemu vodovju. V Londonu objavljeno poročilo pravi, da so nemška letala v torek popoldne osredotočila svoje napade posebno na neko mesto na jugovzhodni angleški obali. Bombe so povzročile materialno škodo in bilo je tudi nekaj človeških žrtev.
Vojna na m®rju
Buenos Aires, 1. sept. s. Doznava se, da so podmornice osi napadle in potopile dva trgovinska parnika v službi Amerike. Eden oi obeh je plul z panamsko zastavo, potopljena sta bila pred ameriško vzhodno obalo. Parnika sta plula v močno zaščitenem konvoju in sta bila zadeta kmalu potem ko sta zapustila pristanišče.
Buenos Aires, 1. sept. s. Po poročilu iz Washingtona je ameriška admiraliteta včeraj objavila izgubo dveh nadaljnjih trgovinskih ladij. Gre za ameriški in angleški parnik, ki so ju podmornice osi potopile v južnoameriških vodah.
Obsedno stanje v Iranu
Ankara, l. sept. s. Obsedno stanje, ki je bilo odrejeno v Iranu, je tipično nasilstva Angležev in Rusov, ki se po nezakoniti zasedbi države nameravajo poslužiti Irana kot oporišča za svoje vojne namene. Do te odločitve je prišlo zaradi velikih uspehov čet osi v južnem odseku vzhodne fronte. Pod pretvezo obsednega stanja nameravajo An« glosovjeti zadušiti poizkus uporov med prebivalstvom in organizirati obrambno ozemlje, da bi preprečili kakšno iznenadenje, ki lahko pride s Kavkaza.
Pomanjkanje premoga v Braziliji
Buenos Aires, 2. sept. s. Brazilska železniška družba je ukinila nočni promet med Riom in San Paolom ter promet na raznih drugih odcepnih progah, da bi šte-dila s premogom, katernga pomanjkanje se vedno bolj čuti.
Japonska politika ostane nespremenjena
Ustanovitev ministrstva za Veliko vzhodno Azijo
Tokio, i. sept. s. Zunanji minister Sin-genori Togo je demisioniral iz razlogov osebnega značaja. Ministrski predsednik Tojo je prišel ob 19. uri snoči v cesarjevo palačo in cesarju poročal o demisiji. Cesar je sprejel demisijo ministra Toga in odredil, naj ministrski predsednik prevzame resor zunanjega ministrstva.
Tokio, l sept. s. V tukajšnjih dobro obveščenih krogih javljajo, da nenadna de-misija japonskega zunanjega ministra ne bo povzročila nobenih sprememb v zunanji politiki Japonske, zlasti z ozirom na zapad. Ne ve se ali bo šef vlade za delj časa obdržal razen ministrskega predsed-ništva tudi zunanje in vojno ministrstvo.
Tokio, 2. sept. s. Cesar je bivšega zunanjega ministra Toga imenoval za člana japonske gornje zbornice.
Toido, 2. sept. s. Tudi namestnik zunanjega ministra Miši je podal ostavko. Imenovan je bil za njegovega naslednika šaf oddelka za vzhodno Azijo v istem ministrstvu Jamamoto.
Tokio, i sept. s. Obveščevalni urad javlja, da se je vlada odločila ustanoviti posebno ministrstvo za Veliko vzhodno Azijo, imenovano v japonščini »Dajtoa-šo«.
Ministrstvo za Veliko vzhodno Azijo, ki bo ustanovljeno na podlagi odločitve vlade, se bo bavilo z vsemi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji, ks se tičejo področij sfere skupne prosperl-tete. Diplomatska vprašanja bodo še vedno v pristojnosti ministra za zunanje zadeve. Funkcionarji novega resora bodo zbrani med oficirji mornarice in vojske in uredništvom drugih državnih uprav. Ministr-
stvo Velike vzhodne Azije, se bo bavilo tudi z vprašanji, ki se tikajo zasedenega ozemlja, ter bo tesno sodelovalo z vojaškimi oblastmi. Novo ministrstvo bo pričelo delovati 1. oktobra, ko bo cesarju predloženo imenovanje pristojnega ministra.
Japonsko napredovanje
na Novi Gvineji
Šanghaj, 2. sept d. Doslej ni bilo mogoče izvedeti še nobenih podrobnosti o razvoju japonske ofenzive na Novi Gvineji od Kokode v smeri proti glavnemu zavezniškemu oporišču Port Moresby. Iz avstralskih poročil je razvidno le toliko, da se japonska ofenziva razvija vzdolž ceste, ki vodi preko pogorja Owen Stan-ley. To pogorje predstavlja težko naravno oviro med japonskim oporiščem Kokodo in Port Moresbyjem. Pogorje je na vsej svoji dolžini skoraj neprestopno z izjemo prelaza, po katerem je speljana cesta od Kokode proti Port Moresbyju. Cesta je bila zadnji čas močno utrjena od sovražnikovih sil, vendar so Japonci v prvem zaletu vrgli sovražnika iz sprednjih postojank, tako da se japonska ofenziva razvija dalje v smeri proti gorskemu prelazu.
Povratek japonskih in siamskih diplomatov
Lorenzo Marquez, 1. sept. s. V pristanišče je dospel parnik »E Nil«, ki je prišel is Anglije z japonskimi in tajskimi diplomati, ki ae vračajo v svojo domovino.
4
Novo blazno dejanje temnih sil
/V
Poročali smo že o zmagoviflfem in neza-držanem očiščevalnem delu italijanskih Oboroženih sil v naši "pokrajini. Oborožene sile so se po tolikih brezuspešnih opominih. pravočasno naslovljenih na prebivalstvo, odločile, da energično pometejo z onimi temnimi elementi, ki so se v znamenju destruktivnega komunizma postavili na stališče, da je vseeno, četudi slovensko ljudstvo propade, samo da bi zmagala njih ideja, ki je popolno nasprotje civilizacije. Posluževali so se v ta namtm vseh sredstev, tudi najpodlejših in naj-grših, da bi strahovaB ljudstvo, ker so se dobro zavedali, da ljudstvo ni z njimi in da tvorijo v njem samo majhno manjšino. Pijani svoje strasti pa so_ izgubili vso razsodnost in so menili, da jim nihče ne more do živega. Zato so preslišali vse opomine oblasti in divjali naprej, dokler ni po njih udarila roka pravice, ki jih je
razpršila in uničila. Njihovo veliko »junaštvo« se je izgubilo čez noč in danes se zatekajo le še ki poslednjim obupnim in blaznim činom pred svojo likvidacijo.
Med takšna blazna dejanja _ onemoglih in svojega konca se zavedaj očih despera-dov je treba šteti tudi njih najnovejše ^jimaštvo« v Vevčah, kjer. so podtaknil^ ogenj v velikih "skladiščih tamkajšnje papirnice, meneč, da bodo~JlTerrL_Bog _ v e ta.-Tčo" prizadeli Državo in njeno gospodar--stvo, alf pa morda' četo" v utvari, da bodo "Is tem zaustavili pohod italijanskih Oboroženih sil v pokrajini in se tako rešili. A spet je njihovo razočaranje ogromno,
ogromne pa so tudi žrtve, ki jih je zaradi te njihove blaznosti moralo plačati ubogo delovno ljudstvo, prav ono delovno ljudstvo, za katerega pravice, kakor so pridigali, naj bi se borili in ki so mu obljubljali raj že na tem svetu. To delovno ljudstvo pa vedno bolj spoznava, da pomeni ta obljubljeni raj samo — razvaline vsega, kar jamči delovnim rokam kruh.
S svojim najnovejšim dejanjem so ti izobčenci slovenskega ljudstva povzročili ogromno in nepopravljivo škodo onim tisočem delavcev in svojcev, ki so živeli od zaslužkov v papirnici in ki bodo sedaj na cesti in brez kruha. Ali je to delo za blagor delovnega ljudstva? Ali je to blazno dejanje prineslo »odrešitev« vsem onim tisočem pridnih in delovnih rok? Ali ti zločinski fanatiki zares mislijo, da bo ljudstvo verjelo v njihov obljubljeni raj na razvalinah in grobovih svojega življenja?
Večje zablode si rfes nI mogoče predstavljati! Zato se ne čudimo, ako jih danes preklinja na tisoče delavskih družin, ki so ostale brez zaslužka, kakor se desettisoči treznih in razsodnih Slovencev sprašujejo, kam bi vedlo nadaljnje nekaznovano postopanje teh uničevalcev vseh dobrin, uničevalcev življenja in reda, anarhistov v pravem pomenu besede, ki jim je vseeno, kakšne so posledice njihovih obupnih dejanj. Slovensko ljudstvo pa je njihovo zločinsko igro spoznalo do dna in jo odločno zavrglo, ker ve, da mu prinaša samo škodo, pogubo in smrt.
Atentat na indijskega podkralja
Angleška nasiistva in indijski odpor se nadaljujejo
Bangkok, 2. sept. s. Po vesteh iz Indije Je neki Indijec, oborožen z revolverjem, izvršil atentat na podkralja Indije, lorda Linlithgowa. Atentator je bil aretiran in takoj ustreljen.
Bangkok, 1. sept. s. V smislu dekreta, ki ga je vlada podkralja pred dnevi objavila, so bili v Kalkuti aretirani trije Indijci ln brez razprave ustreljeni pod obtožbo, da so sodelovali pri napadu na vlak, ki je prevažal angleške čete. To novo dejanje krutega angleškega zatiranja je povzročilo demonstracije po vsem mestu. V spopadih med policijo in demonstranti je bilo ranje-
nih 12 Indijcev in nekaj agentov. Oklopni avtomobili so vozili po glavnih cestah vso noč. Proti angleške manifestacije so se ponovile tudi v Madrasu, Bombayu in drugih mestih.
Bangkok, 2. sept. s. Nadaljujoč svojo politiko preganjanja, so angleške oblasti v Bombayu aretirale Pandita šarno, člana odbora vseindijskega kongresa. Zaradi aretacije Pandita šarne je bilo v Bombayu mnogo nemirov. Nekaj policijskih agentov je bilo ranjenih, ko so skušali razpršiti demonstrante s palicami.
Ogromni vojni izdatki Amerike
Obdavčenje socialno najšibkejših slojev
Buenos Aires, 1. sept. s. Nadaljnji simptom inflacije, v katero drvi Amerika zaradi astronomskih izdatkov za blazne Rooseveltove načrte, nudi poročilo washing-tonskega zakladnega urada, ki navaja, da je vlada izkoristila doslej za vojne izdatke za 220 miljard dolarjev kreditov. Ta vsota presega skupne izdatke Amerike od prvega predsedovanja Georga Washingtona do vstopa Amerike v sedanjo vojno dne 7. decembra 1941.
Buenos Aires, 11. sept. s. Iz Washingtona se doznava, da je ameriško finančno ministrstvo naredilo načrt za povečanje dohodkov v višini ene miljarde dolarjev z uvedbo novih taks na plače socialno najšibkejših slojev.
Ram, 1. sept. s. Ameriški fin. minister Morgenthau je v poslanici zvezi bančnikov Amerike izjavil, da se bo moralo prihodnje leto polovica dohodkov porabiti samo za vojne izdatke. Zaradi tega bo potrebna strožja kontrola nad izdatki in potrebne bodo nove žrtve, četudi bo kongres sprejel nove davčne zakone in bo uspela emisija zakladnih bonov za 12 milijard, bo potrebno najti nove vire. Morgenthau ni mogel pojasniti, kakšni bodo novi davčni zakoni. Rekel je, da upa, da bo prebivalstvo pripravljeno na večje žrtve. V bodoče bo delavski razred prisiljen oddati 10 odstotkov svojih plač v obliki hranilnega bona.
Argentinski protest
v Washisigtonu
Buenos Aires, 2. sept. s. Na ameriški črni listi se. nahajata tudi dve argentinski ladji državne trgovinske mornarice ter skupina vlačilcev, ki so deloma v službi vojne mornarice. V tukajšnjih novinarskih krogih trdijo, da je zunanji minister poslal v Washington zaradi tega odločno protestno noto.
Dva Rooseveltova govora
Rim, 2. sept. s. V zadnjih 48 uraih je Roosevelt imel dva govora. Govoril je svojim sodelavcem po radiu, čudno se zdi dejstvo, da je Roosevelt, ki doslej ni zamudil
„črna legija" ameriških kaznjencev
Rim, 2. sept. s. »Daily Sketch« poroča iz Omahe (Nebraska), da je bil washing-tonski vladi predložen' načrt za ustanovitev divizije kaznjencev v okviru ameriške vojske. Predlog je dal neki kaznjenec, ki je predlagal, naj se edinica imenuje »črna legija«. Načrt se utemeljuje s trditvijo, da so ameriški kaznjenci v primeri s povprečjem moškega prebivalstva najbolj vajeni rabe orožja. O tem nihče ne dvomi, saj so znani žalostni rekordi ameriških zločincev, ki so specialisti v izvrševanju zločinov in v rabi vseh vrst orožja.
Da se izpriča zavezništvo med washing-tonskim židovskim plutokratstvom in moskovskim boljševizmom, se smatra, da bo legija, ko bo ustanovljena, imenovala Stalina za častnega poveljnika. Stalin ima Itak velike zasluge kot vlomilec v baiike, kj si jih je pridobil ob pričetku svoje politične kariere.
Kdo ve. kaj misli o ustanavljajoči se legiji zločincev gospa Rooseveltova. ki Je tako vznemirjena zaradi neprestanega naraščanja zločinstva zlasti med ameriško mladino Na kongresu za proučevanje mladinskega zločinstva. ki je zdaj v New Yorku, je zgovorna predsednica govorita in zahtevala energične ukrepe proti zločinom mladoletnikov, katerih število stalno narašča Rooseveltova žena je izjavila, da so se zločini mladoletnih od pričetka vojne povečali za 45 odstotkov kar je huda nevarnost za javni red Verjetno bodo washingtonski voditelji, da bi pomirili strah gospe Eleonore. ustanovili v črni legiji posebni oddelek, v katerem bodo ameriški mladeniči, ki so se na področju zločinstva najbolj izkazali	________
nobene prilike za obravnavanje sedanjih vprašanj, priporočal v govoru svojim sodelavcem, naj krotijo svojo zgovornost. Roosevelt je poudaril, da preveč govore o notranji politiki Amerike in zaradi tega nastajajo mnoga protislovja.
špansko-argentinska
trgovinska pogodba
Buenos Aires, 2. sept. s. V kratkem bo podpisana trgovinska pogodba med Španijo in Argentino za nabavo 10. milijonov stotov žita in znatnih količin tobaka ter poljedelskih proizvodov. Prevoz tega blaga, ki se bo takoj pričel, bodo oskrbele španske in argentinske ladje.
Revolucionaren komplot v Ekvadorju
Buenos Aires, 2. sept. s. po vesteh lz Ekvadorja je bil v Quitu odkrit obširen revolucionarni komplot, katerega središče sta bila Quito in Guajaquil. Ekvadorska vlada trdi, da je gospodar položaja.
Strankina svečanost v Triestu
Trieste, 1. sept. s. V liktorski dvorani je ob navzočnosti podtajnika Stranke dr. Car-la Ravasia, Prefekta in članov zveznega direktorija ter vseh civilnih, političnih ln vojaških prvakov prevzel posle zveznega tajnika fašist Giovani Spangero, ki je postal naslednik zveznega tajnika dr. Pietra Pive. Po poročilu tajnika Pive o delovanju Zveze ln po toplem pozdravu novega tajnika Spangara je govoril prefekt Tambu-rini o sodelovanju triestmskega fašizma z oblastmi režima.
Podtajnik Stranke je nato opomnil, da je triestlnski fašizem straža na meji. Velike so njegove naloge in zasluge za narod. Za sedanjo akcijo Stranke je značilna stroga revizija v lastnih vrstah. Treba je vztrajati in imeti za zgled vedno Duceja ln njegovo neomajno vero ter globoke človečnost. Kdor je veroval v Duceja, še ni bil nikoli razočaran, kajti Duce je vedno zmagal in bo vedno zmagal. Podtajnik Stranke je odnesel potem v Sesano pozdrav stranke skvadristom bataljona Nizza.
Industrializacija Rima
Berlin, 2. sept. s. Pod naslovom »Industrijsko področje Rima« objavlja »Borsen Zeitung« uvodnik, v katerem se vrača na pred dnevi obravnavano vprašanje nekaterih berlinskih listov glede na načrt industrializacije italijanske prestolnice. Pisec navaja najprej Mussolinijeve besede: »RSm se mora pojaviti ob morju«, nakar kratko prikazuje velika dela, ki se po Ducejevi zamisli vrše v večnem mestu, ki ga nemški list imenuje »prestolnico Sredozemlja«. Med drugim poudarja, da so cele rimske četrti v zadnjem času popolnoma spremenile svoj zunanji izgled.
Berlinski dnevnik piše nato o vprašanju industrijskega razvoja Rima v smislu zakona z dne 6. februarja 1941 in poudarja, da je to vprašanje po izrecni želji Duceja povezano z dvema nalogama: razen svoje izrazito gospodarske vrednosti ima tudi posebno arhitektonsko vrednost za mesto.
Dopolavoro v Rumuniji
Bukarešta, 1. sept. s. Ob navzočnosti Kr. ministra Italije Renata Scoppe, generalnega konzula ln inšpektorja borbenih fašijev v Rumuniji je bil ustanovljen odsek Dopola-vora v Jasslju. Svečanost v domu fašija ob sodelovanju vseh rojakov, ki tu prebivajo, ter oficirjev in italijanskih vojakov etapne komande je dala povod za manifestacije vere v usodo domovine in v gotovo zmago italijanskega orožja.
Švedski Ust o Mussolinijevcm zakoniku
Stockholm, 1. sept. s. »Dagens Nyhe-ter« objavlja članek o Mussolinijevem zakoniku, ki je nastal ob bobnenju topov, kakor pravi list. Zakoniki nosijo pečat revolucije in tradicije rimskega prava. Revolucionarni element v zakonikih je konstruktivnega značaja. Ohranjena so temeljna načela rimštva, ki so prilagojena zahtevam naših dni.
Nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Verbič Antonu in Veri iz Vrhnike, Petkovškova ul 24. ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku lir 600.—.
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil g. Jurjevčič Amaliji iz Zemlja, št. 19, občina Gradec ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku lir 600.—.
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Jesenovec Antonu in Ivani iz Sinje gorice 17, občina Vrhnika ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku lir 600.—.
odsvojilne pogodbe o nepremičninah ln aa pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičninah pri Inšpektoratu za sodstvo v Ljubljani, namesto pri upravnem oddelku (II) Visokega komisariata Ljubljansko pokrajino, ka^ zakasni poslovanje 8 temi vlogami.
Zaradi tega se interesenti opozarjajo naj v bodoče vlagajo predmetne prošnje neposredno pri upravnem oddelku (II) Visokega komisariata.
Iz pisarne Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino
Zastopnik šefa nemškega tiska prevzel posle
Berlin, 1. sept. s. Ob prevzemu svoje nove funkcije je zastopnik šefa nemškega tiska štabni vodja Sundermann sklical v inozemskem krožku novinarje zavezniških sil in prijateljskih držav, ki so akreditirani v Berlinu. V prisrčnem pozdravnem govoru je Sundermann opozoril na važnost, ki jo nem. oblasti za tisk pripisujejo vedno bolj pogostim in tesnim stikom s tujimi novinarji, ki jih ne smatrajo samo za dobrodošle goste in nepristranske opazovalca, temveč tudi za prijatelje. Potem je dodal, da ima sedanja vojna tudi duhovni pomen, kajti borba se vodi ne samo z orožjem, temveč tudi z idejami protJ taternaciona-lizmu boljševizma in kapitalizma. Vsi zastopniki novinarstva so lahko veseli, da prispevajo s podporo svojih idej in s svojo vestjo k zmagi nove Evrope.
Izpred vojaškega sodišča
namenom, da izvrši nasilen preobrat v dr-
Vojaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednje sodbe:
I.
V	zadevi proti Sušteršiču Antonu, sinu Antona in pok. Uršule Poženel, roj. na Turjaku 13. IX. 1914., tamkaj bivajočem, v zaporu, obtoženemu:
a)	prevratne združbe (čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941 v zvezi s čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942), ker je od oktobra 1941 do 27. julija 1942 sodeloval v Ljubljanski pokrajini pri prevratni združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev države; dejanje je bilo ugotovljeno na Turjaku dne 27. VII. 1942-XX;
b)	sodelovanja pri oboroženi četi (čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941), ker je v Ljubljanski pokrajini od 25. maja 1942 do 27. julija istega leta sodeloval pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da izvrši nasilno spremembo v državi; dejanje je bilo ugotovljeno na Turjaku dne 27. julija 1942-XX;
c)	nezakonite posesti strelnega orožja in streliva (čl. 2 Ducejevega razglasa z dDe 24. X. 1941 m čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 3. maja 1942), ker je bil v istem času in na istem kraju brez dovoljenja v posesti pištole in odgovarjajočega streliva; dejanje je bilo ugotovljeno na Turjaku dne 27. julija 1942-XX.
Iz teh razlogov izreka sodišče po čl. 4 do 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1942, čl.2 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, čl. 133 k.z. in čl. 483—488 Kazenskopravd-nega zakonika šušteršiča Antona za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja na dosmrtno ječo, na stroške in vse posledice, vključno trajno zabrano javne službe, zakonit preklic in objavo sodbe v Ustih »II Piccolo« in »Jutro«.
Ljubljana, 26. avgusta 1942-XX.
n.
V	zadevi proti: 1. Škrlju Cirilu, sinu pok. Jakoba in Marije ščurk, roj. na Turjaku 7. VII. 1915, delavcu, v zaporu;
2. škrlju Matiji, sinu pok. Jakoba in Marije ščurk, roj. na Turjaku 23. H. 1912, delavcu, v zaporu.
Obtožena sta:
a)	sodelovanja pri prevratni združbi (čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941 v zvezi s čl. 1. Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942), ker sta od oktobra 1941 do 27. julija 1942 pripadala v Ljubljanski pokrajini združbi, ki je imela namen nasilno spremeniti državne ustanove, z obremenitvijo organizatorja za škrlj Cirila;
b)	sodelovanja v oboroženi četi (61. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941), ker sta v istem času in na istem kraju sodelovala pri oboroženi četi, ustanovljeni z
žavi, z obremenitvijo za Škrlja Cirila, da je bil organizator;
c)	protizakonite nošnje strelnega orožja in streliva (čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941), ker sta v Istem času in na istem kraju bila v posesti. orožja in streliva, z obremenitvijo za oba, da sta bila za zločine sposobna;
d)	atentata na javne ustanove (čl. 8 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941), ker sta nedoločenega dne, vendar pred 27. julijem 1941 in blizu tega datuma sodelovala pri delih za prekinitev ceste želimlje—Ravlca, ki jih je izvršila oborožena četa, ki sta ji pripadala. Vsa ta dejanja so bila ugotovljena na Turjaku 27. julija 1942.
Iz teh razlogov izreka sodišče po čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, čl. 133 k.z. m čl. 483—488 Kazen-skopravdnega zakonika škrlja Cirila in Škrlja Matijo za kriva zločinov pod a), b) in c), a brez obremenilnih okolnosti, in ju kot takšna obsoja vsakega posebej na dosmrtno ječo, s stroški in zakonitimi posledicami, vključno trajne zabrane javnih služb, zakonitega preklica in objave sodbe v listih »II Piccolo« in »Jutro«.
Glede na čl. 479 kazenskopravdnega postopka pa oprošča oba zločina pod d) zaradi pomanjkanja dokazov.
Ljubljana, 26. avgusta 1942-XX.
nx
V zadevi proti Junca Josipu, sinu pok. Antona in Matičeve, roj. v Lazah 24. n. 1921, tamkaj bivajočemu, v begstvu, obtoženemu:
a)	zločina, ki ga predvideva čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942, ker je v Lazah od nedoločenega dne do junija 1942 pripadal združbi, ki je imela namen nasilno spremeniti pelltično ln socialno ureditev v državi *
b)	zločina, ki ga predvideva čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je v istem času in na istem kraju sodeloval v oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti notranji varnosti države.
Iz teh razlogov izreka sodišče po čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942, čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, čl. 133 občega kazenskega zakonika in čl. 483—488 kazenskopravdnega zakonika Junca Josipa za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja na dosmrtno ječo, stroške in vse posledice, vključno trajne zabrane javne službe, zakonitega preklica in objave sodbe v listih »H Piccolo« in »Jutru«.
Ljubljana, 26, avgusta 1942-XX.
Vlaganje prošenj za odsvojitev nepremičnin
Nekatere stranke vlagajo prošnje za pooblastilo v smislu čl. 1 Kr. ukaza od 7. maja 1942-XX št. 645 (SI. L 237/53) za
Novo vodstvo
občine Mirna peč
Ljubljana, 1. septembra.
Ker se je pokazala potreba za razpust redne občinske uprave v občini Mirna peč in imenovanja izrednega komisarja, odreja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino po zaslišanju tajnika Zveze borbenih fašijev v Ljubljani ta v skladu s 61. 4 Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-xIX:
čl. 1: Redna občinska uprava občine Mirna peč se razpušča.
čl. 2: Imenovan je izredni komisar navedene občine v osebi čuček Antona, pok. Jakoba.
Okrajni komisar v Novem mestu tata nalog, da izvrši ta ukaz.
Visoki komisar Ljubljanske pokrajine: Emilio Grazioli
Gospod
tvo
Gospodarske vesti
= Olajšava za zvišanje glavnic majhnih delniških družb v Italiji. Kakor smo svoj-čas poročali, so bili z zakonom z dne 7. aprila t L uveljavljeni strogi predpisi, po katerih je potrebno za zvišanje glavnice delniških družb ali za izdajo obligacij posebno dovoljenje Da se olajša prilagoditev delniških družb novemu državljanskemu zakoniku, ki je stopil v veljavo 21. aprila, na dan ustanovitve Rima in ki določa, da mora znašati minimalna delniška glavnica en milijon lir, je bil te dni izdan zakon, po katerem lahko delniške družbe, ki se morajo do 30 junija 1945. prilagoditi predpisom novega državljanskega zakonika, do tega roka povišajo glavnico brez posebnega dovoljenja.
= Stednja v Libiji. Z odredbo guvernerja v Libiji je uvedena obvezna štednja za tamošnje delavce, ki ima dvojni namen: absorbirati kupno moč glede na omejene količine potrošnih dobrin in jo obenem rezervirati za pošiljanje svojcem v Italijo. Prihranjeni zneski se bodo uporabili predvsem za denarne pošiljke v Italijo ali pa za nakup državnih papirjev in se bodo brez formalnosti izplačevali onim delavcem, ki se vračajo v Italijo.
= Prodaja plemenskih krav. Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega komisariata obveščamo kmetovalce, da bo v petek 4. septembra dopoldne od 8 do 12 ure na klavnici v Ljubljani prodaja plemenskih krav, konj, prašičev in koz po ugodnih cenah.
= Dovoljenja za uvoz in izvoz blaga. Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij. soba številka 25-11, prevzamejo med uradnimi urami od 9, do 13. ure in od 16. do 19. ure uvozna oziroma izvozna dovoljenja
= Pooblastila za nakazilo špirita. Tvrdke, ki so vložile prošnje za izdajo pooblastila za nakup špirita, se pozivajo, da se zglasijo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij. soba št 25-11. med uradnimi urami od 9 —13. ure in od 16.-19. ure zaradi prevzema pooblastila.
= Znatno zmanjšana pasivnost španske zunanje trgovine. Po končani državljanski vojni je Španija lani izdala prvo statistiko o zunanji trgovini, ki pa se je še nanašala na razdobje od aprila do konca leta 1939. kmalu za temu pa enako statistiko za leto 1940 Te dni je izšla statistika za preteklo leto. iz katere je razvidno, da se je vrednost izvoza v primeri s prejšnjim letom povečala od 394 na 521 miliionov pezet, vrednost uvoza pa se je skrčila od 620.5 na 550 milijonov pezet tako da je bila trgovinska bilanca v lanskem letu pasivna le še za 29 milijonov pezet, medtem ko ie v prejšnjem letu znašala pasivnost 225.5 milijona pezet. Od španskega izvoza je odpadlo lani 66% na surovine. 23% na živila in ll°/o na gotove izdelke.
= Hrvatski delavci v Nemčiji. Izseljenl-ški urad v Zagrebu objavlja zanimive podatke o hrvatskih delavcih v Nemčiji ta o njihovih prihrankih. Od 20. maja lanskega leta, ko se je pričela akcija za pošiljanje delavcev v Nemčijo, do 31. julija t. 1. je odšlo v Nemčijo na delo 107 432 delavcev. Za te delavce v Nemčiji skrbijo nemške ustanove v sodelovanju s hrvatskim izseljenskim oblastvom pri poslaništvu v Berlinu. Prihranki teh delavcev predstavljajo znaten znesek, kar nam pričajo denarne pošiljke iz Nemčije v Hrvatsko. V štirinajstih mesecih so hrvatski delavci poslali iz Nemčije v domovino 19,54 milijona mark, to je 391 milijonov kun; k tej vsoti je treba pribiti še 50 milijonov kun, ki so jih prinesli delavci v obliki čekov, ta 10 milijonov kun, Id so jih prinesli s seboj delavci, ki so se poznej^ vračali na delo v Nemčijo, če se Se upošteva avgust, potem lahko cenimo celotni znesek vnešenih prihrankov na 500 milijonov kun. Skrb za pošiljanje prihrankov v domovino je pred meseci prevzel državni turistični urad Croatla Put, pri katerem je danes s pošiljanjem prihrankov zaposlenih 70 nameščencev. Samo pri podružnici v Berlinu je zaposlenih 35 uradnikov. Nedavno je turistični urad ustanovil podružnico v Mariboru, ki potujočim hrvatskim delavcem, ki niso dobili čekov, omogoči prenos prihrankov do 2000 kun s tako zvaniml potniškimi čeki. V teku so sedaj pogajanja, da se visoko kvalificiranim delavcem omogoči, da bi lahko poslali rodbinam v domovino večje zneske Sedaj je pošiljanje prihrankov v domovino omejeno na 130 mark mesečno za industrijske delavce ta 100 mark za kmetijske delavce.
«=» Uvedba papirnatega drobiža v Zagrebu. V zadnjih mesecih se je v Zagrebu pojavilo občutno primanjksvanje kovanega drobiža zlasti na cestni železnici
Zato je uprava cestne železnice pričela prodajati potnikom bloke po 10 vozovnic za normalno ceno 20 kun in je treba sprevodniku vozovnico le preluknjati. V trgovinah so si pomagali na ta način, da so namestu drobiža dajali kupcem znamke. Da se olajša promet je sedaj zagrebški župan Ivan Werner v sporazumu z zakladnim uradom izdal tiskan drobiž v vrednosti 0.50, 1 in 2 kuni, ki velja samo na področju mesta. Ta papirnati drobiž, ki bo prišel v promet 29. t m., ima enako velikost in se razlikuje le po barvi. Posamezna novčanica je dolga 7 cm in široka 5 cm. Novčanice zamenja blagajna mestne občine za splošno veljavne bankovce. Vsega bo mestna občina izdala tega drobiža za 2 milijona kun. V svrho kritja je občina položila pri Hrvatski narodni banke enak znesek 2 milijona kun v državnih novčanicah. Na mestnih tro-šarinskih uradih ob glavnih cestah, ki vodijo iz Zagreba, pa bodo osebam, ki zapuščajo mesto, zamenjali mestne novčanice v državni denar.
= Za predsednika zagrebške borze je bil te dni na 22. redni glavni skupščini ponovno izvoljen dr. Stanko Svrljuga.
= Obvezno zbiranje kosti, parkljev in rogov na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je izdal naredbo, s katero je predpisano obvezno zbiranje kosti, kopit, parkljev in rogov v klavnicah, v obratih za predelavo mesa, v usnjarskih obratih, v gostinskih obratih ter v zdravstvenih in socialnih ustanovah.
Zamenjava bivših jugoslovanskih državnih papirjev v Južni Srbiji. Iz Sofije poročajo, da bodo imetniki bivših jugoslovanskih državnih papirjev v kratkem lahko zamenjali te papirje v 4 % bolgarske državne obveznice. Pravico do zamenjave bodo imele one osebe, ki so 15. aprila 1941 stalno bivale na področju, priključenem Bolgariji, in so imele 1. decembra preteklega leta svoje bivališče v Bolgariji ali v priključenem področju. Nove državne obveznice bodo proste vseh sedanjih in bodočih davkov.
— Mleko v kockah. Iz Berlina poročajo, da je nekemu podjetniku v Kielu uspelo po daljših poizkusih najti način za konzerviranje mleka v obliki kock, ki ima velike prednosti pred tekočim kondenziranim mlekom in zlasti pred mlekom v prahu. Po tem novem načinu se mleko na poseben način najprej zgosti in potem z dodatki, ki ne vplivajo na kakovost, spreša v kocke. Taka prešana kocka mleka ne vzame "lage iz okolice in se zaradi tega ne skisa. Kocka, ki tehta 5 g, zadošča za napravo ene o®-minke litra mleka. Iz kocke se dobi docela brezhibno mleko, ki ima še to prednost, da se tudi poleti drži tri dni, ne da bi se ski-salo. 2e v teku letošnjega leta bo pričela obratovati prva poskusna tvornica, ki bo izdelovala take mlečne kocke. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo novi način konzerviranja mleka ohranil tudi po vojni, ker je boljši, kakor dosedanji način konzerviranja v tekočem stanju ta zlasti v prg.hu in ker se v takem stanju mleko mnogo lažje prevaža.
= Uporaba celulozne volne v Bolgariji,
Bolgarske tvornice bombažnih tkanin so sklenile, da bodo Izdelale en milijon metrov močnih bombažnih tkanin za kmečko prebivalstvo, kjer bodo uporabili 50 % bombaža in 50 °/o celulozne volne.
= Registracija koles in pisalnih strojev v Srbiji. Srbska centrala za železo in kovine je odredila, da mora vsakdo v desetih dneh prijaviti vse pisalne stroje in biciklje, kolikor niso bili ti predmeti 15. avgusta že registrirani. Tudi trgovci morajo prijaviti svoje zaloge. V bodoče sta nakup in prodaja pisalnih strojev in bi-cikljev vezana na odobrenje centrale za železo in kovine.
= Francoski vinogradniki dobe modro palico v zameno za baker. Za francosko vinogradništvo je velikega pomena oskrba zadostnih količin modre galice. Francoski vinogradniki potrošijo na leto več tisoč ton modre galice. Ker pa obstojajo težave pri nabavi bakra za izdelovanje modre galice, je francoski generalni komisar za mobilizacijo kovin izdal poziv kmetom in prebivalstvu, naj oddajo stare predmete iz bakra. Pri tem se ni poslužd sredstva zaplembe ab" vabe z visoko ceno, temveč je obljubil vinogradnikom za vsak kilogram starega bakra 1 kg bakrene galice. kar je mnogo ugodneje, kajti pri prodaji bakrenih predmetov bi vinogradnik za izkupiček lahko kupil le pol kilograma galice. Ostalo prebivalstvo pa ima možnost zamenjati stare bakrene predmete za vino. Zaradi izredno slabe lanske letine je potrošnja vina v Franciji racionirana m znaša obrok 1 liter tedensko Kdor pa odda stare predmete iz bakra, dobi v zameno za vsakih 200 g bakra 1 liter vina, kar je zelo ugodno, ker je cena vinu mnoga višja in je vrh tega nakup strogo omejen.
f
Pr. Gregor Gojmir Krek I
V torek je v opoldanskem času na poslopju naše Alma matris zaplapolala žalna zastava — v znamenju, da je smrt ugrabila enega njenih naj odličnejših tvorcev, Akademika in prvega generalnega tajnika Akademije znanosti in umetnosti, bivšega rektorja, rednega vseuč. prof. dr. Gregorja-Gojmira Kreka, enega izmed redkih naših velikih duhov, ki so narodu darovali dela trajne vrednosti na dveh tako različnih področjih, kakor sta znanost in umetnost.
Pokojni dr. Gregor-Gojmir Krek se 3« rodil dne 27. junija 1875. v Gradcu, kjer je bil njegov oče, zaslužni slavist dr. Gregor Krek, na univerzi profesor slovanskih jezikov in slovstev. Ko ie v Gradcu dovršil gimnazijo, se je hotel posvetiti študiju zgodovine, a oče ga je pregovoril, da se je vpisal na pravu. Ze z doma je prinesel živo zanimanje za umetnost in velik smisel za lepoto, zato je na vseučilišču poslušal poleg pravoznanstva tudi predavanja iz slavistike in umetnostne zgodovine. hkratu pa je obiskoval glasbeno šolo in konservatorij v Gradcu in napravil vse predpisane izpite. Dne 30. junija 1898 je bil promoviran za doktorja prava, že prej pa je nastopil prakso pri deželnem sodišču v Gradcu.
Leta 1900. je bil imenovan za sodnika v Ljubljani, šolsko leto 1902/03 pa je prebil na vseučilišču v Leipzigu, kjer se je kot učenec prof. Strohala pripravljal za akademski poklic. Decembra 1904 je bil pri-deljen tajništvu vrhovnega sodišča na Dunaju. Tri leta pozneje je bil imenovan za svetovalnega, nato pa za dvornega tajnika. Septembra 1918 je dobil naslov višjega sodnega svetnika, dva meseca pozneje pa je bil dodeljen novoustanovljenemu višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani. Naslednje leto je postal prvi višji deželm sodni svetnik. Ko je bil imenovan za sodnika Stola sedmorice v Zagrebu, je to mesto odklonil. Januarja 1920 je bil imenovan za rednega profesorja rimskega in državljanskega prava na ljubljanski univerzi. V šolskem letu 1920/21 je bil prvikrat izvoljen za dekana pravne fakultete, v naslednjem letu pa za rektorja univerze.
Izredno bogata očetova knjižnica je bila okolje, ki je mlademu Kreku začrtalo smer in položila temelje njegovega življenjskega dela. Se kot mlad študent se je začel literarno in publicistično udejstvovati, a med prvimi njegovimi spisi so številna poročila o glasbenih prireditvah in publikacijah slovanskih narodov v nemških listih. Iz te dobe je tudi vrsta njegovih prevodov Jenkovih, Levstikovih, Gregorčičevih in Aškerčevih pesmi, ki jih je objavil v »Slawische Anthologie« pod očetovim uredništvom. O Antonu Aškercu je priobči": tudi razpravo »Studie mit Uberse-tzungsproben«. Glavno področje njegovega umetniškega udejstvovanja je bila glasba — o tem posebej v našem kulturnem pregledu.
Kakor je bil plodovit skladatelj, pa je dr. Krek zapustil tudi dolgo vrsto pomembnih spisov pravniške stroke. Kot mlad jurist je leta 1899. prevedel Navodilo za prisilne upravnike Mnogo se je od vsega pečenka bavil s problemi gospodarskega prava. Prva njegova razprava s tega področja je bila v nemškem jeziku o razvoju pojma posesti (1898), nato pa je objavil študije o gospodarski in pravni naravi vrednostnih papirjev, o eksekuciji na vrednostne papirje, o eksekucijskih izjemah po rimskem pravu in po pravu »Le-ges barbarorum« itd. Leta 1921. je v po-
sebnem natisu izšlo njegovo delo »Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj«, O vi-dovdanski ustavi nekdanje kraljevine Jugoslavije je napisal temeljito razpravo, ki je prav tako izšla v posebnem odtisu.
Od leta" 1920. je bil član stalnega zakonodajnega sveta, nekaj časa pa tudi član vrhovnega zakonodajnega sveta. V ten svojstvih je opravil mnogo dragocenega dela. Sestavil je načrte vseh zemljeknjiz-nih zakonov, pravilnik za vodstvo zemljiških knjjig in še celo vrsto drugih osnutkov. V vrhovnem zakonodajnem svetu Je sodeloval zlasti pri zakonu o ureditvi rednih sodišč, konkurznem zakonu in drugin. Krekova pravna dela se odlikujejo — kakor pravi njegov dolgoletni tovariš, univ. prof. dr. Janko Polec o njem — po globokem, temeljitem in širokem znanju, obsegaj očem vse civilnopravne panoge, po izredno preciznem izrazu in Po jasnem slogu. Kot mlad študent se je v očetovi knjižnici privadil knjižničnemu delu. Pri vrhovnem sodišču na Dunaju je nekajkrat nadomeščal knjižničarja, v Ljubljani je uredil osrednjo knjižnico v justični pn-, lači in profesorsko knjižnico pravne fakultete, ki jo je vodil do zadnjega časa.
Dr. Gregor-Gojmir Krek je bil v resnici osebnost, kakršne so redke v naši zgodovini, a mesto, ki ga je v našem kultur-Qgm dejanju in nehanju dosegel, si je iz-vojeval predvsem kot vzornik apostol dela V priznanje svojih zaslug je bil mnogokrat odlikovan, pa ne samo v ožji domovini. Bil je dopisni član Slovanskega instituta v Pragi ter Hrvatske akadenvje znanosti in umetnosti v Zagrebu. Ko Je bila leta 1933. ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, je bil med prvimi imenovan za njenega rednega člana, poverjeni pa so mu bili tudi poslj njenega prvega generalnega tajnika. Njegovo delo pa mu ostane med njegovim narodom najlepši spomenik.
Pogreb zaslužnega pokojnika bo danes ob pol 17. iz kapele sv Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Akadenrku dr. Kreku ohranimo časten spomin, žalujoči gospe soprogi, hčerki in sinu pa izrekamo iskreno sožalje!
Resnica o A. Nedvedn
Ker se k nekaterim krivim navedbam c našem skladatelju in pomembnem glasbeniku Antonu Nedvčdu, ki jih vsebuje tudi popravljajoči dostavek k g. E. Josina zadnjemu članku »Spominov na staro Ljubljano« v št. 197 z dne 29. 8. 1.1. na str. 3 nihče od poklicanih poznavalcev naše glasbene preteklosti ni oglasil, si dovoljujem velecenjenemu uredništvu poslati nekaj zadevnih podatkov iz virov, ki so mi pač brez daljšega zbiranja »pri roki«.
Anton Nedvčd (1828—96) je, sprejemši razpisano učiteljsko službo pri Filharmo-nični družbi, prišel jeseni leta 1856. v Ljubljano. Uspehov in priznanj ter razvitega glasbenega življenja v Pragi in Brnu vajeni glasbenik je naletel na tolikšno mrtvilo in take malo vneme za glasbo, da je hotel Ljubljano čim prej zapustiti, vendar se je le posrečilo, da so ga zadržali. Pri Filharmonični družbi je bil nameščen do leta 1882., od leta 1860. dalje pa le kot dirigent, ker je že tega leta postal učitelj drž. glasbene šole, in ko je le-ta v glavnem prešla v sestav drž. učiteljišča, pa učitelj glasbe na učiteljišču, kjer je deloval do leta 1890. Poučeval pa je glasbo nekaj let tudi na ostalih srednjih šolah, v Aloj-zijevišču in v semenišču.
S svojim delom kot koncertni vodja je Nedvčd dvignil raven Filharmonične družbe na višino resnih umetniških prizadevanj tako po sporedih, kakor po izvedbah. Z rastočo nacionalno diferenciacijo v ljubljanskem glasbenem življenju pa se je vedno bolj oddaljeval od Filharmonične družbe, dokler je slednjič leta 1882. ni zapustil.
Tudi Engelbert Gangl, njegov učenec, v življenjepisni črtici »Anton Nedvčd, slovenski glasbenik« (Dom in Svet, leta 1898., st. 1 do 3) navaja: Nedvčd je služboval pri nemškem filharmoničnem društvu ki je bilo tiste čase jedini glasbeni zavod v Ljubljani. Nedvčd je bil med ustanovitelji ljubljanske čitalnice, v kateri je ustanovil moški zbor in mu bil dve leti brezplačna pevovodja«. Enako je bil soustanovitelj Glasbene Matice in od prvih početkov leta 1872. do 1880. delaven odbornik.
O njegovem vzgojnem delu'pa pravi E. Gangl na istem mes^u: »Vseh tistih pevcev in pevk, učiteljev in ičiteljic, ki goje še da-
nes s pravo vnemo lepo našo pesem, ne bi imeli, ko bi jih Nždved ne bil izobrazil, ko bi jim on ne bil vdahnil navdušenja, razuma in ljubezni do umetnega petja. Tako si je vzgojil Nedvčd dolgo vrsto zdravih in delujočih gojiteljev svoje !n sploh vsake pesmi. Ti so ustanavljali razna pevska društva, likali v petju preprosti narod, blažili mu s tem srce, budili mu narodni čut, zavednost in ljubezen do lepe, povzdigujoče umetnosti.«
Nesporno drži, da »je vse svoje umetniško delovanje posvetil slovenskemu narodu« (E. Gangl, istotam). O tem priča vrsta njegovih kompozitornih in pedagoških del, naštetih na straneh 345 do 347 Simoničeve
»Slovenske bibliografije«, ki se pričenja že leta 1863. s »Kratkim naukom c. glasbi«.
Zaradi njegovega dela za slovensko glasbo sta ga izvolila Glasbena Matica v Ljubljani že leta 1880., »Slovensko učiteljsko društvo« pa leta 1889. za častnega člana. Sodobniki so šteli Nedvčda enako kakor njegovega rojaka Foersterja med najznamenitejše tedanje slovenske glasbenike ln Fran Rakuša je v svojem »Slovenskem petju v preteklih dobah« (1890) postavil v razdelek življenjepisov še živečih slovenskih skladateljev tudi Nedvčdovega. Vsekakor moramo šteti Nedvčda v prvo vrsto onih naših glasbenikov, ki so polagali temelje slovenski glasbeni kulturi. N. N.
Kalmiki v Banatu
V Debeljači v Banatu je majhna naselbina beguncev iz dežele ob Kaspiškem morju,
Pred dnevi je beograjski dnevnik »Do-nauzeitung« prinesel zanimiv članek svojega sotrudnika Ernsta Johanna Meyerja j obisku pri Kalmikih, ki prebivajo v Debe-Ijači v Banatu
Nobeno znamenje, piše med drugim, ne izda na zunaj, da tu prebivajo Kalmiki. H:ša kakor vse druge v kraju. Skozi široka lesena vrata stopiš na čedno, snažno dvorišče in že je »krog tebe vrvež malih Kalmikov. Radovedni motrijo prihajača, od kraja plašni, potem pa se nasmejejo in so kmalu zaupljivi, ko jih gost prijazno poboža po modro črn:h laseh in razdeli mednje dvoje lepih jabolk, ki ju je prinesel s seboj. Na stopnicah, ki drže v hišo, se kmalu pojavi njihov plemenski poglavar. Pozdrav je nadvse vljuden, nato povabilo, naj gost izvoli stopiti v h'šo.
Dom Kalmikov se tudi na znotraj ne razlikuje od drugih kmečkih domov v Banatu. Tla so skrajno čista, bele stene so okrašene z običajnimi vzorci. Na široki ko-modi stoje v preprostih okvirih fotografije članov družine v stari, strogi noši. Hišni gospodar pokaže na eno izmed slik.
—	Moj brat, boljševiki so ga1 ubili.
Zaradi podlega izdajstva zavezniških generalov je bilo mnogo mojih hrabrih tovarišev pomorjenih. Pa vendar pravi in s prstom pokaže na star, zamazan, zmečkan zemljevid, na katerem je narisana dežela njegovih očetov — se bomo še v«nili tja gori. Buddha — pravi in se rahlo pokloni pred likom svojega boga, ki zre iz zlatega okvira nedouljivim pogledom na nas — Buddha hoče tako.
Fanatična mržnja žari izmed njegovih poševnih trepalnic. A že se je spet zbral in vnovič pokaže na zemljevid.
—	Tu je moja domovina. Pred nekaj urami sem slišal, da so n~zmagljive čete vašega velikega Vodje vkorakale v Elisto, glavno mesto naše domovine. Naša dežela obsega približno 74.000 kvadratnih kilome^ trov in ima 220.700 prebivalcev. Dve tretjini od £gga sta našega plemena, ostali so Ukrajinci in Rusi. Dežela ni bog ve kako rodovitna. Stepe in napol izsušena slana jezera. Suhi, vroči viharji poleti pogosto obiskujejo in pustošijo plodna polja. Zlasti v okolišu Sala in Ms niča. Reka Manič je 400 km dolga in tvori mnogo malih Jezer. Don in Volga pa reke, ki prihajajo iz Kavkaza, tvorijo mejo moje domovine. Mladost sem prebil na bregovih in na vodah jezera Manič. Daleč naokrog n;se pogled od tam, saj leži jezero na najvišji točki moje domovine — 21 metrov nad Črnim, 65 metrov nad Kaspišk:m morjem. Prej je bil Astrahan glavno mesto dežele, zdaj je Elista.
Potem pripoveduje o svojem življenju:
—	Ko sem pobegnil pred boljševiki, sem se posvetil študiju. Prepotoval sam Nemčijo, Francijo, Ital!jo. Pred polomom češkoslovaške republike sem bil profesor na češki univerzi v Pragi. Pozneje sem prišal v Beograd. Pred meseci sem se preselil sem, kjer se preživljamo z vrtnarstvom. Naše pridelke ljudje zelo radi kupujejo. Vendar pa upam — nam je zaključil — da se bomo po zmagi orožja osnih sil kmalu lahko vrnili v domovino.
V sobi se je medtem nabralo žensk, mladih in starih. Dekleta so preproste, a dobro oblečene. Nekatere nosijo po vzgledu svojih mater lase po sredi na prečo počesane ln v kito spletene, mnoge pa imajo svoje goste črne lase moderno nakodrane. Blesteči, beli zobje in čista rumeno nadahnjena polt pričajo o skrbni negi. Stare matrone so po-čenile naokrog in udobno kade iz svojih kratkih in dolgih p'p. Njihovi obrazi ne kažejo fine gladkoče deklet, koža na njih je pergamentasto ustrojena in razbrazdana od neštetih gub. še izraziteje kakor pri mladini štrle pri njih lične kosti. V apatičnem
miru sede njihovi možje kraj njih s cigaretami, ki so si jih sami zvili, v ustih in vlečejo besede svojega poglavarja na uho. Njegova beseda jim je zakon. Po redkem pride do prepira med njimi. Zmerom si prizadevajo, da zdražbo pogase, preden pride do pritožbe. Okrog sto duš obsega naselbina, a pričakuje se, da bodo mnogi še prišli. Mnogi so se naselili v okolici in čakajo, kdaj
bo udarila njihova ura, da ae lahko spet
povrnejo v staro domovino, po kateri hrepene.
—	Morda te, tujec, Buddha nekoč povede tudi v našo širno daljno domovino, pravi poglavar. Nihče ne more prerokovati, samo Buddha ve. Takrat naj te blagoslovi in naj da, da bo mir s teboj. In lepote naše dežele naj se ti odpro. Tvoja noga naj voljno gre preko mehkih step. Tekne naj ti okusno sadje naše zemlje. Spravljenost v Buddhi naj te obkroža. In če Buddha hoče tako, se bomo morda spet videli tam, zakaj v tvojih očeh spe daljine, ljubiš jih in daleč boš še potoval. Tedaj boš naš gost. In postregli ti bomo z več, kakor ti moremo pri teh siromašnih mizah. Dobra naj bo tvoja pot.
KANTOV NASVET
H Kantu je nekoč prišel mlad mož in ga poprosil nasveta, ki bi mu utegnil pomagati pri napredovanju v življenju.
—	Rad vam ustrežem, je rekel Kant. Zapomnite si: Kadarkoli bi se vam zahotelo govoriti, molčite!
•
TEHTNICA
Branjevka se mora zagovarjati zaradi napačne tehtnice.
—	Tega vendar ne morete tajiti, da je tehtnica napačno kazala!
—	Napačno je že kazala, seveda- Toda samo na eni strani.
spor T
Po sledovih Spiridona Louisa
Kdo je bil Spiridon Louis in kdo je hodil po njegovih sledovih, to moramo povedati kar uvodoma, da ne bo preveč ugibanja. Spiridon Louis je bil oni grški tekač. ki je z magal v maratonskem teku na prvi moderni olimpiadi 1. 1896 na grških tleh in je bil pozneje na vseh poznejših olimpiadah častni gost vsakokratnih prirediteljev, tako tudi še na zadnji 1. 1936 v Berlinu, kjer je bil deležen prav posebne počastitve, ko mu je državni kan-celar Hitler podaril svojo sliko z lastnoročnim posvetilom, nemški državni športni vodja v. Tschammer und Osten pa krasno spominsko darilo. Stari maratonec Je pred letom dni umrl in toliko bodi dovolj o njem!
In kdo hodi po njegovih sledovih? Vsi. ki po vsem svetu gojijo to najtežjo atletsko disciplino, predvsem žilavi Japonci, ki so celo v letošnjem vojnem letu pokazali izredno vztrajnost v njej in dosegli nove rekordne čase, daleko boljše kot jih poznamo z evropskih terenov. Se bolj po sledovih pokojnega grškega pionirja v maratonskem teku kakor vsi ostali pa je hodil letos zgodaj poleti — to smo prav za prav že nekje zapisali tudi mi, toda ne dovolj vidno, da bi se spominjali tudi vi
—	nemški mornariški častnik Kreglinger, ki so ga sedanji vojni dogodki zanesli tudi v Grčijo in je tamkaj pretekel klasično maratonsko progo kljub svojim skoraj šestim križem. O tem svojem podvigu, ki mu je uspel samo zaradi tega, ker spada mož med najstarejše aktivne atlete v Nemčiji in mu je biia pred vojno sploh poverjena športna vzgoja častniškega naraščaja za mornarico, je Kreglinger pripovedoval mornarjem nekatere janimive podrobnosti, ki bi bile vredne, da jih zabeležimo tudi za naše čitatelje.
Treba se je bilo najprej sprijazniti z južnim podnebjem in tudi privaditi drugačne prehrane, tako je naglašal ta praktični oboževalec maratoncev, kajti brez strumne priprave se ni kazalo lotiti naloge. ki bi me lahko podrla kakor najbolj neizkušenega začetnika. Pri prvem poizkusu — s časom nisem mogel razmetavati, ker sem prišel v Atene iz drugih razlogov ne pa zato, da bi v teku obiskal Maraton
—	sem si za opoldanske ure določil progo prvih 20 km. Z belo čepico- sem si zavaroval glavo pred soncem, potem pa sem jemal kilometer za kilometrom. Ko sem jih imel za seboj 15. sem bil ves v znoju v ustih in očeh pa sem čutil pekočo bole-
čino od peska in prahu. Začel sem obupa-vati; to je torej ona klasična proga in dvakrat tako dolga je še, pa vse oči so obrnjene na mene. To pot sem moral odnehati. toda odločil sem se, da poizkusim še drugič in tudi tretjič, če bo treba!
Samo modro nebo in samo žgoče sonce se je blestelo nad grško pokrajino. Toda pskusil sem drugič, tokrat 28 km daleč. Slo je mnogo bolje kakor prvič in spet s« me navdale nove nade Prišel sem tako daleč, da sem lahko ugotovil, da maratonsko bojišče ni ležalo na viš ni, temveč na ravnem ob Evbeiskem zalivu, tako da je pot v Atene vodila prav za prav navkreber.
Na bojišču stoji danes grič grobov s spomenikom, do katerega vodi 59 stopnic, v podnožju pa je vdelana marmornata plošča z reliefom maratonskega tekača. Danes je slika tega zgodovinskega terena skoraj idilična. Vinogradi, oljkovi gaji in najbujnejše sadno drevje se razprostira daleč naokrog, tam v daljavi pa se svetlika morje. Kjer je kaj vode. je vse v duhtečem zelenju, kjer pa ni vlage, so vse požgali vroči sončni žarki, tako da Je ta proga zaradi čudnih sprememb na njej skoraj divje romantična.
Rodbina Spiridona Louisa še tudi živi tam nekje v okolici; Amarussi se pravi kraju njenega bivališča. Ko sem vstopil v sobo, sem takoj opazil Fiihrerjevo sliko, pod njo Pa trak z venca športnega voditelja Tam poleg je na ogled tudi zlata olimpijska kolajna umrlega Spiridona Louisa iz 1. 1896 s kraljevim pokalom vred. Obiskal sem tudi njegov grob in se poklonil spominu prvega maratonca z modemih olimpiad.
Potem je slednjič nastopil odločilni dan in kako sem mogel premagati ta ogromni napor, mi je še danes uganka. Morda me je gnala neka posebna sila, saj sem tekel na klasični progi. Zame je bila sveta m zavedal sem se, da mnogo mojih tovarišev nadzira vsak moj korak. Hitel sem naprej in zmerom naprej. Sele po 33 km sem prosil nekoliko čaja, da sem si osvežil Izsušeno telo. Sedaj Je vse srečno za menoj, toda če bom zdrav in čil, nočem, da bi bil ta maratonski tek zadnji v mojem življenju.«
To je lahko dejal skoraj 60 letni človek, ki je letos še pred pravo otvoritvijo atletske sezone na vročih grških tleh že 38tič pretekel v* konkurenci 42.135 km dolgo pot!
Mešana hrana za športnike
Danes je že splošno spoznanje, da šport v celoti in slednjič tudi oni, ki goj: rekorde, služi krepitvi telesa in zdravja sploh, če si pri tem oziramo na svoj organizem Zato spada športna medicina razen obsega telesnih vežb v današnji dobi, v področje vsakdanje medicine.
Nemški zdravniški krogi, ki se že dolgo vodilno udejstvujejo na področju športne medicine, proučujejo razumljivo tudi vprašanje prehrane športnikov. V tem pogledu je bilo treba odstraniti mnoge napačne
predsodke, ki izvirajo še iz časov, ko so za nekatere športne panoge priporočali posebni način pehrane. tako na primer tekačem na dolge proge pretežno vegetarijansko hrano. Dandanes pa so zdravniki že spremenili svoja mnenja in se zedinili za to. naj se vsak športnik hrani kakor je navajen. Tudi za športnike je mešana hrana najbolj zdrava, seveda pa mora pravilno hrano obenem izpopolniti še z vzornim športnim življenjem vsak, ki hoče gojiti šport res za okrepitev telesa in duha.
(Po športni službi E. S.)
KULTURNI PREGLED
Glasbenik dr. Gojmir Krek
Ime dr. Gojmira Kreka bo ostalo trajno zapisano v slover^ki glasbeni kulturi. Ni bil skladatelj velikega formata in tudi ne izradno plodovit v okviru tiste glasbe, ki ji je posvečal svoj nesporni stvarjalni talent in obsežno glasbeno izobrazbo: v okviru samospevov in zborovske pesmi. Te njegove skladbe, ki so izšle večidel v Novih .Akordih in delno v edicijah Glasbene Matice, so delo skladatelja, ki je imel zelo resen pogled na svoje naloge in ki je dajal skladbam tako rekoč srčno kri. V letih, ko je slovenska glasba z Gerbičem in z drugimi premagovala predolgo razdobje čital-niškega okusa in se bližala višjim, sodobnejšim umetniškim smotrom, je bil dr. Gojmir Krek med prvimi, ki so se pri nas zavzeli z besedo in dejanjem za smernice modernega glasbenega okusa in ustvarjanja. S svojim časopisom »Novi Akordi«, ki je izhajal od 1.1901. do 1.1914., je dr. Gojmir Krek ustvaril slovenski posvetni glasbi njeno publicistično in edicijsko ognjišče, njeno vodilno glasilo. Ze s tem dejanjem se je postavil v samo središče naše glasbene kulture. »Novi Akordi« so postali ena tistih revij, s katerimi se je v novem stoletju zmagovito uveljavljala moderno pojmovana slovenska kultura, ki se je na drugih področjih izražala v Jakopičevem Impresionističnem slikarstvu, v Cankarjevi prozi, v Župančičevi liriki.
V zanimivem, do neke mere osebno-izpo-vednem članku »Glasba narodu«, ki ga je •priobčil dr. Gojmir Krek 1.1931 v posebnem glasbenem zvezku tednika »življenje in .svete, je razvil in utemeljil svoje poglede
na glasbo, že v razgovoru z lz. Cankarjem je branil moderno glasbo pred očitkom, češ da je neljudska — očitek, ki je ustrezal ppevladujočerAu glasbenemu okusu naše sredine, »če torej širje občinstvo glasbe, zlasti moderne,« pravi dr. Krek v tem razgovoru, »ne uživa, ni krivda v neljudsjp naravi glasbe, marveč v pomanjkanju potrebne splošne izobrazbe, ki je tem občutljivejša, kar je resničen umetnik ved-, no daleč pred svojim občinstvom«. Ko je 1.1931 pisal prej omenjeni sestavek, ki daje nekako sintezo dr. Krekovih pogledov na glasbo, 3e je marsikaj spremenilo doma in v svetu. Tista moderna glasba, za katero se je potegoval v »Novih Akordih«, se je že borila z novim modernizmom, ki ga je 1.1910 omenil samo mimogrede s šolo Ar-nolda Schonberga. Zato se je 1.1931 nekdanji urednik »Novih Akordov« zavzemal za glasbo, ki bo v tesni zvezi z narodom in s tem z vsakim, za glasbo količkaj dovzetnim poedincem.
»Kdor me pozna,« piše tu, »ve, da sem zadnji, ki bi bil nasprotnik novega. Saj si smem laskati, da so me zmerjali nekoč z glasbenim revolucionarjem in morda sem tudi res sam marsikaj zagrešil. Vsekako za svojo osebo nisem tam obtičal, kjer sem stal pred dvajsetimi leti. Osebno eenim visoko vsak korak naprej, ki se še giblje v mejah, ki so glasbi postavljene po njenem bistvu. Vendar moram odkrito priznati, da mi nedostaja razumevanja za glorifikacjjo ln absolutizem kakofonije, kj ji je grdi zvok nepriznati smoter samo originalnosti na ljubo«.
Bil je zoper glasbo »racionalističnega obeležja«; zavzemal se je za tiste elemente, ki so v glasbi večni in največji vir njene lepote; videl je v glasbi čustveno govorico, umetnost, ki prihaja iz srca in sega v srce. Formalno pa je upošteval moderne pridobitve in priznaval okus, ki ustreza vsemu kulturnemu presnavljanju njegovega časa. Dr. Gojmir Krek je prišel k nam iz velikih srednjeevropskih mest z njihovo bogato glasbeno tradicijo. V Gradcu je imel med glasbenimi učitelji skladatelja Kienzla, Lisztovega učenca Pohliga, dalje Degnerja in druge, živel je dolga leta na Dunaju, ki je bil takrat srednjeevropsko glasbeno središče. To je v veliki meri vplivalo na izoblikovanje njegove celotne osebnosti, pa tudi na njegov glasbeni značaj. Čeprav mu glasba ni postala poklic, jo je vendar gojil intenzivno vse življenje. Izostril si je estetski okus in intelektualne poglede na njo v taki meri, kakor more danes le redko kateri naš glabenlk. To mu je dajalo poleg idejnih in estetskih smernic tudi osebno noto ln določalo njegovo stališče v vseh vprašanjih glasbenega življenja, čeprav je zrasel in se duhovno izoblikoval v tujem okolju, pa je vendar ostal najtrdneje povezan s slovenskim svetom, z našo kulturo in našo glasbo. Hotel je, da se glasba približa vsemu narodu in da izvršuje v njem svoje požlahtnjujoče poslanstvo. »Glasba, ki naj požene korenine ln naj trajno rodi, mora biti preprosta ali vsaj taka, da jo more povpr9čni diletant Izjavatl in da ga to tudi veseli. Samo na ta način se omo-gočuje recezcija v ožjem ln širšem krogu. Temu preudarku sem sledil, ko sem začel izdajati »Nove akorde«. Kakor sedaj, sem se tudi takrat zavedal, da nudim mnogo take snovi, ki ž njo umetnost neposredno ne bo napredovala niti za korak. . . Na-
vzlic temu so »Novi akordi« po mojem mnenju za splošni napredek mnogo več storili, kakor omenjeni zbornik (»Nova muzlka«) . . . Novo muzlko so vodili aristokratski, »Novi akordi« so bili urejevani demokratski. . . .«
če omenimo še velik vpliv, ki ga je imela na skladateljsko delo in na vso glasbeno kulturo drja Kreka srednjeevropska (nemška, češka) glasba 19. stoletja, dobimo dokaj določene poteze dr. Krekove glasbene flzlognomije. Kakor dela naših slikarjev ln pesnikov, so bile tudi stvaritve muzikov te generacije velik korak k premagovanju provinclalizma v naši kulturi, k spojitvi pristno ljudskega duha z evropskimi duhovnimi vzori, h globlji in trajnejši kulturni povzdigl vsega našega naroda.
Dr. Gojmir Krek je s svojimi »Novimi Akordi» opravil veliko in zaslužno delo prav v tej smeri. V tem časopisu nI samo malo manj ko deset let zastopal ln usmerjal naša glasbena stremljenja in objavljal številne skladbe, ki bi drugod ne mogla Iziti, marveč je s svojimi številnimi članki in ocenami tudi širil in poglabljal splošno glasbeno kulturo. Njegova izvirna glasbena tvornost, ki obsega poleg mešanih zborov samospeve s klavirjem in skladbe za klavir, se pridružuje kot velik in trajno pomemben delež temu organizacijskemu delu za povzdigo slovenske glasbene kulture. Z obema deležema bo dr. Gojmir Krek trajno živel med onimi, ki so pri nas služili plemeniti muzi glasbe in pripravljali pota razvoju naše sploSn« kulture.
ZAPISKI
Sodobni operni skladatelji v Rimu in Milanu. V oktobru bo milanska Scala posvetila serijo opernih predstav sodobni operni glasbi, v novembru pa bo storil Isto rimski Teatro Reale deli' Opera. V Scall bodo vprizorili naslednja dela: Casella, »Kačja žena«; Ghedlnl, »Kralj Hasan«; Lattnada, »Vihar«; Hopfer, »Carmlna Burana«; Bar-lok, »čudaški mandarin« in Honegger, »Hamphion«. V Rimu pa nameravajo Izvajati dela: Malipierl, »Caillotove muke«; Resplghi, »Belfagor«; Alban Berg, »Woz-zek«; Dallaplcccola: »Nočni polet«; Petras-sl, »Koral mrtvih« ln Bussoni, »Harlekin«.
Na mednarodnem glasbenem festivalu, ki bo v Benetkah od 7. do 13. t to., bodo sodelovali najboljši skladatelji mlade generacije lz vseh dežel Osi Italijo zastopajo Zecchi, Roesl, Rocca, Ferro, Corinl, Corte-sa in Lavagrino, Nemčijo Kari Hoeller ln
von Tiessen, Španijo Halfter, Belgijo M. Poot, Madžarsko S. Veresz in Igor Marke-viC Zastopana bo tudi Švica po W. Burd-hardu. Celo Japonska bo poslala več skladateljev liričnih pesmi. Festival bo zaključen s slavnostnim koncertom s skladbami Ma-lipiera, De Falla, Ravčla, Stravinskega ln Richarda Straussa.
Zemljepisne risbe Leonarda da Vindja. Genialni slikar, tehnik in naravoslovec italijanskega Preporoda Leonardo da Vinci je zapustil med svojimi načrti, ki razodevajo načela in možnosti mnogih poznejših iznajdb, tudi zanimiva kartografska dela, ki prekašajo druge poizkuse te vrste v renesančni dobi. Ti Leonardovi zemljepisni osnutki, krajepisne risbe in drugi podobni listi, shranjeni v gradu Windsoru so bili nedavno prvič objavljeni v vernih reprodukcijah. Uvod je spisal Marco Baratta,
f
KAJ VEM? MAJ ZNAM ?
336.	Kako se je imenovala hči, ki jo je imel Edip s svojo materjo Jokaš to?
337.	Kaj je matrona?
338.	Kaj je moška rima?
*
339.	Šahovski problem
Mat v dveh potezah.
*
340. S konjičkom
Skakača povedite od mesta, ki ga zavzema na sliki, na polje, ki je označeno
334.	Veriga ,
Kovač mora odpreti štiri člene enega izmed kosov verige in to stane štiri lire. Te štiri dele potrebuje, da zveže ostalih pet delov verige, zvariti mora torej samo štiri dele. To stane osem lir ali skupaj res samo dvanaj&t lir.	^
335.	Ena Ea računarje
Denarja so imeli:	A	B	C	D
ob začetku igra . .	132	68	36	20
po prvi igri . .	8	136	72	40
po drugi igri . . .	16	16	144	80
po tretji igri . .	32	32	32	160
po četrt, igri . . .	64	64	64	64
Rešitev lahko dobimo brez enačb po naslednjem preudarku: Po tretji igri so morali A, B in C imeti po 32 lir, da so s dobitkom v četrti igri podvojili vsak svoj imetek na 64 lir. Igralec D je četrto igro izgubil, je plačal 3-krat po 32 lir = 96 lir in ostalo mu je 64 lir. V začetku četrte igre je torej D moral imeti 96 -f 64 = 160, v začetku tretje igre 80, v začetku druge igre 40 in v začetku prve igre 20.
Tretjo igro je izgubil C in je moral plačati A in B-ju po 16, to je 32 Ur ln D-ju 80 lir in ostalo mu je za četico igro 32 lir. Imeti je moral torej v začetku tretje igre 32 -f 80 -f 32 = 144 lir, v začetku druge igre 72 in v začetku prve igre 36.
Na enako sklepanje dobite za B 68 in za A 132.
Sloveče vrtnice
■							
							
				63			
							
							
							
							
							1
s številom 63, torej v 63 potezah in tako, da ne bo dvakrat skočil na isto polje.
Popravek: Naloge 1. t. m. naj bodo označene s številkami od 330. do 335. namesto Od 430. do 435!
Rešitev nalog 31. avgusta:
330.	Mestic je mešanec iz belokožčeve ter indijanske, mulat mešanec iz belokožčeve in zamorske krvi.
331.	Angleška državna cerkev je anglikanska.
332.	Ozil pomeni prebižališče, v starih časih je bil to kraj, kamor je lahko pribe-žal tudi zločinec in ga ni smel tja iyhče zasledovati.
333.	»Via Balbia«, tudi »Via Littoreana« je velikopotezno zgrajena avtostrada, ki so jo zgladili po prizadevanju pokojnega maršala Balba in sega ob obali Libije od Tripo-Esa do Bardije.
Zaradi lažjega pregleda razvrstimo vrtnice v razrede in scer po značaju divjih vrst, iz katerih izhajajo. Ta razdelitev je koristna ljubitelju vrtnic, da se laže znajde v gojenju vrtnic. Razne vrtnice zahtevajo namreč različen način gojenja.
Ena najstarejših vrtnic je tako imenovana Provencerose, ki je prišla iz Male Azije. Cveti so malone kroglasti kakor kaka zeljna glava in imajo prav nežen vonj. Listje je svetlozeleno z rdečkastim robom. Poleti se pojavijo v izobilju ljubki cveti, ki so rožaste barve; najdejo se tudi taike z belimi ali bledorožastimi cveti. Od te izhaja neka stranska vrsta, ki jo vrtnar imenuje »šport«, staromodna mahovka, katero so iz Nizozemske in Anglije uvedli v Nemčijo leta 1596. Prej je bila ta silno priljubljena, zdaj jo pa najdeš le še v starih vrtovih.
Druga zelo stara vrsta je vrtnica iz Damaska, doma v Siriji. Ta cvete poleti ln je primerna za mestne vrtove. Cvetovi so zelo številni in močno dišijo. Mnogo jo gojijo v Orijentu, kjer delajo iz nje rožno olje. Za gojitelje je največjega pomena, da je ta ena prvih staršev prekrasnih remcn-tank, o katerih še izpregovorimo.
Kitajska vrtnica (Nemci ji pravijo Mo-natsrose, ker tako dolgo cveti), je kot vrtna roža zelo priporočljiva. Vse njene stranske vrste so trdne in bogato cvetijo vse poletje. Zahtevajo mnogo sonca in svetlobe, uspevajo najbolje v kakem toplem južnem kotu. — Pritlikava vrsta kitajske vrtnice, ne višja ko 25 cm, je vrtnica vil (Feenrose), ki so jo uvedli s Kitajskega leta 1810. Ker je vedno odeta v cvetje, je za vrt zelo vabljiv kras. Lahko jo gojimo v lončkih na prisojnih oknih.
Zelo verjetno je, da je kitajska vrtnica imela važno vlogo v prastarih vrstah onih skupin, ki so znane kot burbonke in so prišle 1825 na Angleško. Domnevajo, da izhaja prvotna oblika iz križanja kitajske vrtnice z ono iz Damaska, toda začetek je zavit v temo. Naj bo odkoderkoli, burbonke so vrsta velike lepote, občudovanja vredne zaradi bogatega cvetja, močne rasti in prijetnega vonja. Cvete jo vse poletje in še pozno jeseni, mnogokrat so prve in zadnje
Natovarjanje bomb na Italijanski lovec R. F. 2001, ki se pripravlja za napadalno akcijo proti sovražnim oklopnim sredstvom
vrtnice na vrtu. Zahtevajo toplo m zavarovano lego, mrazu in mokrote ne prenese jo. Iz nje so vzgojili več krasnih vrst.
Čajna vrtnica je potomka kitajske vrtnice. Njo posebno odlikuje njen vonj, ki je podoben čajni vonjavi. 1810 je prispela le ena vrsta tega razreda s Kitajskega v Anglijo in takoj zbudila zanimanje, štirinajst let pozneje ji je sledila rumena oblika, od katere so dobili več krasnih inačic. Zelo so podobne kitajski vrtnici, le da so šibkejše in jih moramo skrbno varovati pred mrazom, Ce dobro uspevajo, spadajo k najdragocenejšim vrtnicam in hvaležno cvetijo pozno v jeseni. Zrak in sonce sta zanje zelo važna, zato mnogokrat ne pridejo v mestu do popolnega razvoja.
Moškatna vrtnica — ime ima zaradi mo-škatnega vonja — je prišla iz perzije v Anglijo že 1596. Je plazilka, zadovoljna s toplim, zavarovanim bivališčem, ob kakem plotu ali zidu, ki leži proti jugu ali jugovzhodu. Cveti pozno, od avgusta do septembra, veliki šopki cvetov s prijetno vonjavo čedno krase vrt.
V francoskih vrtih so bile priljubljene remontantke. Dobili so jih iz križanja kitajske vrtnice in burbonke z vrtnicami iz Damaska. Da je njena lepota res očarljiva in privlačna, dokazuje velikanska množina inačic. Do začetka tega stoletja je bila remontantka brez dvoma v Evropi najbolj razširjena. Tedaj pa je vstala zcper njo mogočna tekmovalka čajna vrtnica, ki jo je precej izpodrinila. Priimek »remcmtant« ji gre zato, ker prekrasno cvete od maja do novembra. Je trdna, bogata na cvetih, lahko se prilagodi in dobro uspeva v mestu kakor na deželi. Barva je čista in različna, navadno remontantke zelo dišijo. V glavnem zahtevajo dobro zemljo, sonce in skrbno ravnanje. Zrastejo v visoke grme, gojimo jih pa lahko tudi v lončkih. Imajo na tisoče sorodnih vrst in tem se pridružujejo še vsako leto nove.
Krono modernih vrtnic tvorijo čajne hibridne vrtnice. O njihovem postanku je prav tako težko kaj povedati, kakor o remontantkah. Prav gotovo izhajajo iz čajne vrtnice in remontantke, toda zadnja leta je bilo med posameznimi oblikami toliko vmesnih križanj, da je prav težko določiti mejo med to in prejšnjo skupino. Cajne-hibridne vrtnice so po navadi odpornejše kakor navadne čajne vrtnice, ne pa tako kakor remontantke. Ta razred je kot jesenska roža neprekosljiv, porabimo jih ra gredice, lončke, kot grme, kot visokostebel-ne vrtnice in plazdlke.
Stranske vrste, ki izhaja jo iz kapucinke, so izvedene iz divje rože, ki raste v južni Evropi in v nekaterih delih Azije. Cveti stoje posamič in so rumeni in bronasto osenčeni. S pomočjo križanja kapucinke z »Antodne Ducher« je francoski gojitelj M. Pernet Ducher 1900 pridobil »Soleil d' Gi\« Tako je nastal nov razred imenovan po gojitelju »Pernet«. Ta razred se odlikuje kot posebno uspešen, mnogo očarujočih sorodnih vrst izhaja iz njega. Pernetove vrtnice imajo bogato, vonjajoče cvetje in so dovolj trdne rasti. Na te postajamo velno bolj pozorni, k njim spadajo nekatere najlepše pobarvane vrtnice.
»palyantha« je prišla s Kitajskega in Japonskega in se je delila v dva zelo različna tipa. Od teh so kot plazilke dobro znane »Crimson Rambler«, »American Pollar« in »Blush Rambler«. Te so za vsak vrt dragocen okras, bogato cvetoče, trdne in čudovito pripravne za obraščenje stebrov in obokanih hodnikov. Vrtnice drugega tipa PoJyanthe imenuzemo tudi Pompons. Te so pritlikave. Porabljamo jih za gredne nasade. Pompons so najbolj bogato cvetoča vrsta.
1893 je cvetela prvič v Angliji vrtnica Wichura. Oi takrat so vzgojili celo vrsto privlačnih inačic tega razreda; mnoge od
Na krovu Italijanske podmornice, ki krttart po Atlantiku: malo počitka na ležiščih
po opravljenem dela
teh najdemo v vsakem večjem vrtu, v katerem goje vrtnice. Ce le imenujemo znane vrste (kakor n. pr. Dcxroty Perkins, Hiawa-tha, Lady Godiva in Jersy Beanty), nam to zadostuje, da se spomnimo pogleda na preobilje cvetov, ki poleti ljubko visi preko prisojnih zidov. Ko je prišla z Japonskega, so jo križali z različnimi čajnimi vrtnicami, Roisetto in Po!yantho. Rezultat so odporne in močne sadike, ki uspevajo v vsaki zemlji.
Vrtnica Banks je prav tako daljna pn>-seljenka; prišla je 1807 s Kitajskega in krstili so jo po negovalki Lady Bankovi. Sadike, ki so bile prve upeljane, so nosile bele, velike in sladkodišeče cvete; deset let pozneje pa je prišla rumena sorodna vrsta, pri kateri so bili cveti manjši, rumene barve in brez lepega vonja. Te so očarljive, posebno hitro rastejo, vendar morejo le v ugodnem položaju pokrivati zid s svetlimi lističi in ljubkimi cveti. Zahtevajo mnogo toplote in dobro zemljo.
VeLke vrednosti zaradi listja je zimzelena vrtnica, ki raste divja malone v vseh srednjeevropskih deželah. Kakor nam že ime pove, obdrži ta vrsta svoje listje skoraj vse leto. Lahko jo je gojiti, je odporna in zahteva malo nege.
Japonsko vrtnico ali Rugoso cenijo zaradi njenih blestečh, škrlatnih jagoi, ki dičijo jeseni njene veje. Prav tako zarali rdečih in belih cvetov in vedno zelenega listja. V ejt vrsti je polno lepih, hvaležno cvetočih vrtnic, ki so tako skromne, da jih gojijo kot divjo rožo; vse so trdne, pripravne za mestne in predmestne vrte. Ce jih je več skupaj nasajenih, tvorijo grmovje in uporabljajo jih tudi kot živo mejo, za kar posebno dobro služijo. Obrezovanje ni potrebno; ljubeznivo gojenje jih izboljša, vendar uspevajo tudi v borni zemlji.
Kot posledica strastne ljubezni do cvetlic lorda Penzance je nastala vrsta izvrstnih hibrid po križanju vrtnice Svveet Brias z različnimi drugimi vrtnicami. Posebne omembe vreden je vonj cvetov in listov. So močne rasti, zelo odporne in pripravne za nasad živih ograj. Zadošča jim preprosta zemlja, obrezovanje ni potrebno.
Ce je ljubitelj vrtnic, ki je poznal pred 2<) leti gojene vrste, obiskal tik pred sedanjo vojno katero izmed letnih razstav vrtnic, je strmel nad čudovitim napredkom in nad velikanskim prirastkom. Velik je zlasti napredek glede na barvo in obliko. V teku zadnjih let vidimo čajne-hibridne vrtnice tako osenčene kakor še nikoli prej.
Posebno prevladuje ognjeno oranžna, bronasta, žefranasta, živahna rožasta in blesteča živordeča barva.
V stremljenju po bogastvu barv in izpopolnitvi oblike niso gojitelji nekaj časa pazili na vonj, tako da so mnoge najlepše vrtnice, ki so bile visoko v časti, to odliko pogrešale. Ljubitelji vrtnic pa so vedno cenili fini vonj prav tako kakor obliko, zato je danes stremljenje gojiteljev: lepoto in vonj združiti. Tako mora biti, kajti že od davnih časov sanjajo pesniki in pevci o sladkodišeči vrtnici. Prebivalci Indije, Perzije jn Balkana so vzgajali in še goje vrtnico v velikih množinah za pridobivanje rožne vode in olja, kar dobe s pomočjo destilacije iz cvetnih listov.
Mnoge doslej malo znane vrste vrtnic se bodo po sedanji vojni poleg novih dragocenih plodov gojenja gojile po vrtovih. Ljubitelji vrtnic lahko pričakujejo še mnogo novih in zanimivih vrst in oblik, k"tore so pustili v nemar oni, ki so ustva: ' i vrtnice zgolj poklicno. Bodočnost kralj ce cvetlic je dobro zagotovljena.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
OPRAVIČILO
—	Zakaj pa vas ni bilo včeraj v pisarno, gospod Ocvirek ?
—	Oprostite, gospod ravnatelj, tako strašen nahod sem imel.
—	Hm, hm, — pa je bil prav srčka n tisti nahod, — slučajno sem vas videl zvečer z njim v kavarni.
• * *
OPREZNOST
Lojze je že štirideset let postrešček. Časih se je dalo pri tem poklicu kaj zaslužiti, dandanes pa nosijo tudi boljši gospodje svojo prtljago sami. In če zdaj Lojzeta kdo pokliče, ravna Lojze z njim kakor s kakšnim baronom in nosi kovčeg tako oprezno, kakor bi bila sama jajca v njem.
Nekoč ga je poklical boljši gospod, da bi nesel njegov kovčeg v hotel. Med potjo pa je stopil gospod v trafiko, Lojze je zunaj počakal, položil kovčeg na tla in se zagledal v okno, kjer so bile razstavljene tako debele, tako zapeljive smotke.
Ko se je iznenada obrnil, je opazil, kako se je priplazil kocinast kuža in se že pripravljal, da bo ob kovčegu dvignil nogo.
Tedaj je Lojze vzkipel:
—	Mrha pasja! — je zakričal. — Glej da mi takoj izgineš. Nazadnje bo gospod mislil, da sem bil jaz!
ANEKDOTA
Znameniti kirurg prof. Semmelweis je poslal nekega dne mladega asistenta, da bi pomagal pri porodu. Asistent se je vrnil zelo potlačen in je poročal: »Ker se je porod zelo zakasnil, sem moral otroka razkosati. Na žalost je mati pri tem izkrvavela in oče se je od žalosti nad tem ustrelil.«
Nekoliko dni pozneje je Semmelweis tega asistenta spet poslal na neki porod, čez čas se je mladi mož vrnil z radostnim obrazom in je poročal: »Tokrat oče živi...«
VSAK DAM ENA
»Halo, ali je tam gasilna postaja? Povejte mi, kako se ogenj najbolje zakuri!«
študijo o Leonardovih risbah Renzo Bian-chi, R. Marcolongo in Enrico Catusi pa sta prispevala razpravo o globusu Leonarda da Vincija. Delo je izdala kr. komisija za proučevanje Leonarda v Rimu.
Nezasedeni fotelji v Frfcncoski akademiji. Z nedavno smrtjo maršala Francheta d'Espereya se je izpraznilo že deveto mesto med štiridesetimi »nesmrtniki« Francoske akademije. Akademija je sklenila ob izbruhu vojne, da bo izvršila volitve novih članov šele po vojni, ni pa mislila, da se bo v treh vojnih letih zmanjšalo število članov skoraj za četrtino. Nekateri člani si sedaj prizadevajo, da bi se preklical prvotni sklep in izpolnile občutne vrzeli med »nesmrtniki«.
Letošnje solnograjske slavnostne igre
imajo pester program. Nastopita tudi dva inozemska dirigenta: Holandec Mengel-berg, šef amsterdamske filharmonije, ki bo dirigiral Webra in Brahmsa in švicarski Francoz Ansermat, ki bo vodil Beethovnovo Eroico. Dalje nastopijo Richard Strauss na koncertu Mozartovih skladb, Clemens Craus in Kari Bohm.
Bolgarski skladatelj Panajst Pipkov je umrl v Sofiji, star 71 let. Sodil je med vodilne osebnosti bolgarskega glasbenega življenja. V svojem delu je postavil primer posebnega narodnega sloga, ki pomeni sintezo ljudskih glasbenih prvin in umetniške kompozicije.
švicarski kipar James Vibert, učenec slavnega Rodina, je nedavno preminul v Ženevi, kjer je bil dolga leta profesor na umetnostni akademiji. Vibert se je odlikoval v monumentalni plastiki in v portret-nih kipih.
V Mannheimu pripravljajo že sedaj velikopotezno zasnovane slavnostne igre, ki
naj bi bile v maju in juniju 1. 1943. Program kna naslov »Glasba evropskih narodov« in navaja poleg oper Pfitznerja in Strauss a tudi ciklus oparnih del Ceha B. Smetane, dalje GotovCevo opero »Ero z onega sveta«, Wolfovo »Corregidor«, Haa-sovo »Tobias Wunderlich«, Marschnerjevo »Hans Heiling«, Sutermeistrovo »Zauberin-sel« in Gillmanovo »Maestro Bernardo«.
Iz francoske literature. Paul Valčry je izdal novo knjigo z naslovom »Mauvaises pemsčes et autres«. — V »Pariser Zeitung« poroča Kurt Lothar Tank o novi knjigi Ro-mainn Rollanda »Le voyage interieur«, ki je izšla v založbi Albina Michela. Ta obsežna knjiga je polna zanimivih življenjepisnih in kulturno zgodovinskih podrobnosti, iz katerih je rastlo poznejše Rollandovo delo. Rolland je spisal te spomine na deška in mladostna leta že pred leti, a jih je šele sedaj objavil. Opisuje ljudi in razmere ob koncu prejšnjega stoletja na francoskem podeželju, Parizu, Rimu in Bayreuthu. Posebno poglavje je posvetil Malvidi von Meysenburg in svojim simpatijam do Wag-nerjeve glasbe. Nova Rollandova knjiga je po sodbi nemškega kritika velik dokument ne le o avtorju »Jeana Christopha«, marveč tudi o vplivu glasbe na izoblikovanje osebnosti.
Kulturne vesti iz Ceško-mOravskega pr°-teKtorata. Za rektorja slavnega praškega konservatorirja je bil izvoljen skladatelj prof. Jaroslav Kfička, dosedanji profesor mojstrske šole. — Med novimi leposlovnimi knjigami vzbuja pozornost, da se pojavljajo v vedno večjem številu ženski avtorji, izmed moških pa prihajajo do besede doslej malo znani pisatelji in pesniki. Vrsta starejših, priznanih avtorjev je umolknila, nekateri pa so umrli, med njimi tudi v slovenščino prevajani pripovednik VL
Vančura. Izmed znanih pisateljev je v zadnjem času izdal dva nova romana A. C. Nor.
Zgodovina italijanske tehnike. V Sansoni-jevi zbirki Prispevki k zgodovini evropske civilizacije je izšla knjiga Umberta Fortija »Storia delU Tecnica italiana«. Pisec obravnava vse važnejše izume in tehnične aplikacije, ki so pomembne za vsakdanje življenje in za tehnični napredek človeštva, v kolikor so jih iznašli Italijani v času od 11. do 15. stoletja. Dalo, ki je zgrajeno na podrobnem proučevanju virov, odpira v marsičem nove vidike na italijanski delež v začetkih tehnične civilizacije, takrat, ko so se polagali prvi temelji modernega življenja. Fortijevo delo se bo nadaljevalo, saj se največji Italijanski tehnični uspehi pojavljajo z renesanso in odtod dalje vse do Marconija in do drugih pradstaviteljev italijanske tehnično-naravoslovne civilizacije naših dni.
»Dom nemške romantike« v Frankfurtu.
župan mesta Frankfurta ob M. je izdal v zvezi s stoletnico smrti Clemensa Bren-tana oklic, v katerem sporoča, da bo mestna občina v spomin tega zbiratelja nemških narodnih pesmi in poveličevalca nemškega srednjega veka restavrirala njegovo rojstno hišo in jo odkrila kot »Dom nemške romantike «r~Načrt se bo izvršil po vojni.
Državna operna šola v Firenzah. Nedavno s kraljevim dekretom ustanovljena državna operna šola v Firenzah — prva te vrste v Italiji — bo v kratkem začela js rednimi tečaji.
Plrandellova komedija »šest oseb Išče avtorja« bo zabavala tudi kinematografsko občinstvo. Adaptacijo pripravlja režiser Vergano, scenarij piše pisatelj Corrado Al-varo, sodelujeta pa tudi Stefano Landi (pi-
sateljev sin) in Carlo Bernari. Film bo izdelan v bližnjem času.
Casella o Bachu. Znani italijanski muzik Alfredo Casella je pripravil za zbirko »I Maestri della Musica« študijo o Sebastijanu Bachu. V študiji primerja med drugim Bacha in Danteja.
Henri de Montherlant, eden najpomembnejših francoskih pisateljev mlajšega rodu, znan zlasti po svojih pesniških slavoepevih sodobnemu športu, je šel zopet med dramatike in predložil pariškemu Th€&tre Frangais dramo »Mrtva kraljica ali kako se ubijajo ženske«. Drama je bila sprejeta v repertoar prihodnje sezone.
Jeana Giona igra »Le bout de la route« (Konec poti) se uvršča med najuspešnejša dramatska dela zadnjega časa. Dramatsko delo znanega romanopisca so igrali v Parizu dve sezoni zapovrstjo in je doseglo kar rekordno število predstav. Sedaj so ga uvrstili še v repertoar tretje sezone.
Izbor iz nemške lirike z originalnim besedilom in italijanskim prevodom je izdala založba Šansoni v redakciji Persea Nestorja. Italijanom namenjen cvetober nemške poezije od Martina Luthra do trozvezd-ja George-Rilke-Hofmannsthal obsega več kakor 170 pesmi. Dvojezične izdaje tujih pesnikov so se v Italiji v zadnjem času posebno priljubile in opravljajo koristno poslanstvo jezikovnega zbližanja; tudi izbor španske lirike je izšel nedavno v dvojezični izdaji, takisto izbor iz Rilkejeve poezije.
Neumorni Gerhard Hauptmann. V septembru bo v Dresdenu premiera dramatske fantazije letošnjega osemdesetletnika Ger-harda Hauptmanna »Beli rešitelj«. Dejanje obravnava tragični zaton stare Mehike po vpadu Ferdinanda Cortesa.
Iz literature o italijanskem Preporodu. Pri Le Monnieru je Izšla v prevodu Mete
Corsen študija nemškega znanstvenika Er-nesta Halserja »Umanitš. e Arte nel Rina-scimento Italiano«.
Italijanske študije o sodobni francoski literaturi. Pri Sansoniju je izšla knjiga priznanega poznavalca francoskega slov-tsva Diega Valerija »Saggi e note di letteratura francese moderna«.
G°ethejev teden v Lipskem. V Lipskem bo prirejen letos novembra slavnostni teden, posvečen imenu in delu J. W. Goetheja. Predavali bodo nekateri znani raziskovalce Goethejevega dela, tako na pr. dr. Korff o verstvu v Faustu, dr. Gadamer o Goetheju in filozofiji, dr. Heinz o G. odnosu do geologije, dr. Reinhardt o klasični »Valburgini noči«, dr. Hoetzer o G. odnow šajih do upodabljajoče umetnosti itd. Prirejena bo tudi razstava: »Goethe v umetniških tiskih 20. stoletja«.
Literatura in film. Nemška filmska družba Terrafilm je začela pripravljati film z naslovom »Laneno polje« po romanu flam-skega pesnika Stijna Streuvelsa. Ta roman je pred leti prevedel v slovenščino Fran Al-breeht. Filmska produkcija sega tudi sicer vedno pogosteje po značilnih stvaritvah sodobne pripovedne literature.
Nemški pregled moderne italijanske literature. Založba Junker in Diinnhaupt v Berlinu je izdala pod naslovom »Novecen-to« pregledne študije o italijanski slovstveni sodobnosti. Spisal jih je Erich Stock, ki se je pred štirimi leti polotil v Italiji študija jezika in slovstva ter je v sorazmerno kratkem času prodrl tako globoko, da označuje italijanska kritika njegovo knjigo »Novecento« za pomembno literarnc-kritično dejanje. Stockov kritični pregled italijanske pesniške tvornosti se začenja z d'Annunziem, ki si je začrtal nova obzorja in u ovc smeri.
Kronika
*	Nagrada 1000 Ur za najboljši članek o UnibrijL Ob priliki umbrijskih proslav, ki jih je pripravila konfederacija profesio-nistov in umetnikov, je Kr. zavod za romanske študije določil nagrado 1000 lir za najboljši članek o romanski Umbriji, objavljen v katerem koli italijanskem dnevniku.
*	Zaključek poletnih kulturnih tečajev za tujce v Sieni. V veliki univerzitetni avli v Sieni so bili zaključeni poletni kulturni tečaji, namenjeni tujcem. Udeležili so se jih številni nemški profesorji, ki poučujejo italijanščino na nemških šolah. Po rektorjevem poročilu je spregovoril v imenu nemških profesorjev dr. Hans Angelhardt, ki se je zahvalil v imenu tovarišev za smotrne pridobitve v navedenih tečajih. Končno je predaval prof. Guiio Manacorda o temi »Gabriele d' Annunzio na pragu mi-sterija«.
*	Odkritje zgodovinskega kipa v OstiJL
Iz Rima pročajo: Pri najnovejših arheoloških izkopavanjih ter raziskovanjih v Osti-ji so izkopali ob robu hodnika, ki je obdajal toplice na foru, starinski kip, visok skoraj dva metra ter izklesan v grškem marmorju. Kip je popolnoma ohranjen. Domnevajo, da predstavlja Quinta Aurelija Simmaca, mestnega prefekta, pisatelja, govornika, senatorja, konzula, vrhovnega duhovna in bojevitega zagovornika poganstva.
*	Univerza v Solunu se b0 izpopolnila.
Beograjski nemški dnevnik poroča, da Je bilo letos zaradi pomanjkanja sposobnih učnih moči več praznih stolic. Zdaj je bil na pobudo ministrstva za prosveto ustanovljen odbor treh članov, ki bo poskrbel za to, da bodo v prihodnjem šolskem letu zasedena vsa učna mesta na solunskem vseučilišču.
*	Pridelovanje piva v Nemčiji. Zveza nemških pivovarn je svoje članice obvestila, da mora količina slada in sladkorja, ki jim je bila nakazana za proizvodnjo piva do 30. novembra, trajati do 31. januarja 1942. Razen tega so pivovarne dolžne, shraniti za čas preko tega termina zalogo piva, ki ustreza eni dvanajstimi količine, prodane v poslovnem letu 1940/41. Ukrep ima namen, da se trajanje surovin, ki so bile prvotno določene za 12 mesecev, raztegne na 15 niesecev.
*	Visokošolski tečaji v Debrecinu. 2e 25 let se vrše na vseučilišču v Debrecinu počitniški tečaji, ki se jih iz leta v leto udeležuje več slušateljev. Prvo leto je bilo 25 udeležencev, letos pa se je to število 25krat pomnožilo. Počitniških tečajev se je udeležilo doslej 3942 Madžarov in 1635 inozemcev.
♦	Za brezplačno šolanje dece novinarjev. Egiptovski generalni direktor za tisk je ministrskemu svetu stavil predlog, ki se zavzema za brezplačno šolmie otrok egiptovskih novinarjev. V utemeljevanju predloga generalni direktor navaja, da imajo novinarji »enako nalogo kakor profesorji
—	nalogo, ki je prav tako važna, koristna in mnog-ostranska, kakor naloga učitelja. Učitelj oblikuje mladino, novinar pa mišljenje in nazor vsega narola«.
» Dva otroka — žrtvi dela. Danijela Mahnetova, komaj lOletna posestnikova hči iz Grahovega, se je z vozom peljala na polje. Spotoma so se ji voli splašili in dekle je padlo pod voz. Pri tem je dobila tako hude notranje poškodbe, da je kmalu po pre^^ozu v bolnico umrla. — Na kmetih je pogosta navada, da starši otrokom zaupajo
—	kadar ni odraslih delavcev pri roki — tudi težje, odgovornejše opravke. Nesreča male Danijele Mahnetove je vsem nazoren opomin, da v takih rečeh človek nikoli ni zadosti previden. Da otroku pač nikoli ne smemo nalagati dela, ki mu lahko ogrozi varnost življenja, priča tudi naslednji primer. Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice so pripeljali komaj 7 let staro Marijo Burnikovo, delavčevo hčerko iz Velikih Lašč. Mlinski kamen jo je pritisnil čez trebuh, da je ilobila precej hude notranje poškodbe.
•	Sedemdeset dni ze ostala brez jedi. Iz
Rima poročajo o 841etni starki, ki je umrla v poggiu Mirteti. Zadnjih 70 dni pred smrtjo se ni dotaknila jedi, samo tu in tam je popila kakšen kozarec vode. Kljub temu pa je do kraja ohranila reiko vedrino duha in se je vsak dian sproti zanimala za opravke v hiši in na polju.
♦	Smrtni padec s figovega drevesa. V neki vasi v okolici Napolija je 291etni kmet Raffaele Schiavome na svojem posestvu trgal fige na drevesu. Na lepem se mu je odlomila veja pod stopalom, padel je in je dobil precej hude poškodbe, da so ga moral prepeljati v bolnico v Napoji. Kmalu po prevozu pa je poškodbam podlegel.
•	Blisk je razkrinkal napadalko. Enrico Fontaneto, 371etni kmetovalec iz okolice Novare, je zadnjič pozno zvečer prišel domov. Komaj je prestopil prag, je nekdo iz teme skočil proti njemu in ga napadel
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 5. septembra, ob 17,30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 10 lir
navzdol.
Radio Ljubljana
V ČETRTEK, 8. SEPTEMBRA 1942-XX
7,30: Pesmi in napevi. 8,00: Napoved časa
—	Poročila v italijanščini. 12,00: Plošče. 12,30: Poročila v slovenščini. 12,45: Koncert tenorista Antona Sladoljeva. 13,00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13,35: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13,25: Izmenjalni koncert z Nemčijo — Glasba F. Bussonija. 14,00: Poročila v italijanščini. 14,15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — sodeluje violinist Albert Dermelj
—	simfonična glasba. 14,45: Poročila v slovenščini. 17,15: Koncert violinista Jurija Gregorca (pri klavirju M. Lipovšek). 17,35: Nove plošče Cetra. 19,30: Poročila v slovenščini. 19,45: Pisana glasba. 20,00: Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 20,20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20,30: Vojaške pesmi. 20,50: Koncert harmonik, izvajajo Wolmer Beltrami in njegov kvintet. 21,10: Koncert Adamičevega orkestra. 21,55: Predavanje v slovenščini. 22,05: Glasbeni spomini — Orkester in zbor vodi dirigent Marto Vallini. 22,45: Poročila T Italijanščini.
z velikim kuhinjskim nožem. Bil pa )e dovolj prisotnega duha, da se je napadu izmaknil in je dobil samo lažjo rano v roko. Tisti mah se je zabliskalo in Fontaneto je spoznal napadalca — bila je neka njegova soseda, s katero sta se svo] čas rada imela, potem se je pa razmerje razdrlo in se je Fontaneto poročil z drugo. Ženska je nato zbežala na balkon tn skočila na dvorišče, pri čemer se je lahno poškodovala.
♦	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji prično v četrtek 8. in v petek 4. septembra. Pouk po najuspešnejši desetprstni učni metodi. Uspeh je zajamčen, ker so na razpolago stroji raznih sistemov. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev! Za dijake -inje posebni enomesečni počitniški tečaj! — Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Informacije in brezplačne prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15.
♦	Gad ga je pičil. Pavla Založnika, 14-letnega delavčevega sina iz polhovega gradca, je gad pičil v desno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Prav tako je morala v bolnico Marija Brenčiče-va, llletna hišarjeva hčerka iz Podlipe pri Vrhniki, ki je padla z drevesa in si zlomila levo roko.
♦	Izlet mladih hrvatskh h delavcev na
Dunaj. Ustaško poveljstvo v Zagrebu priredi izlet mladih hrvatskih delavcev in delavk na Dunaj. Izleta se udeleži okrog sto članov in članic mladega ustaškega po-kreta.
IZ LJUBLJANE
u— Novi grobovi. V cvetju mladosti je preminil geometer g. Slavo Rosshaupel. Njegove zemske ostanke so položili k večnemu počitku pretekli četrtek. — Umrl je g. Ludvik puh. Pogreb dragega rajnkega bo v četrtek ob 15. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je umrla ga. Alojzija Dob-nikarjeva, rojena Lavrič. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek ob 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k £»v. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkritosrčno sožalje!
u— Nevihta se nam je obetala v torek popoldne, a je padlo le nekaj kapljic dežja. Zjutraj je znašala temperatura 14« C, potem pa se je hitro dvignila in je v prvih popoldanskih urah toplomer kazal 31.8" C, toploto, kakršno smo imeli letos samo enkrat. Postalo je soparno in od jugovzhoda so se začeli valiti proti mestu črni oblaki. Dobro uro je grozilo, da se bo zdaj zdaj vlila ploha, v resnici pa je okoli 5. popoldne padlo le nekaj kapljic dežja, tako da niti ni zmočilo prahu. Proti večeru se je zjasnilo, zjutraj pa je legla na mesto in okolico megla. Dopoldne se je po nebu sprehajalo nekaj oblakov, ki pa jih je sonce večji del kmalu razpršilo in imamo spet lepo sončno vreme.
u— Na živilskem trgu je bilo včeraj življenje takšno, kakor vse zadnje dni. Kra-kovčanke in Trnovčanke še vedno zalagajo trg z letno solato, ki pa bo kmalu minila. H koncu gredo tudi kumare in paradižniki. Vedno več je na trgu zelja. Zdaj sicer še ni čas zanj, kajti navadno ga začno rezati šele, "ko je pospravljen krompir. Letos pa so z enim in drugim kmetje bolj zgodnji, nekaj zaradi ugolnega vremena, nekaj pa zaradi tega, da bodo imeli pridelek čim prej doma na varnem. Včeraj je bilo naprodaj mnogo zelene paprike, čebule in grozdja. Dovoz domačega sadja ni zadovoljiv in so na trgu večji del le jabolka druge vrste. Novost na živilskem trgu je bdHa včeraj, da so stalne prodajalce mlečnih izdelkov premestili izza stolnice pol streho nove tržnice nasproti Kresije.
u— Glasbena Matica ljubljanska bo otvo-rila novo koncertno sezono 1942/43 v petek, dne 11. t. m. Ta večer bo koncertiral ob pol 7. uri v veliki filharmonični dvorani violinski virtuoz Karlo Rupel s sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove. Nastop dveh priznanih slovenskih umetnikov bo prav gotovo zanimal naše koncertno občinstvo. Podrobni spored bomo javili. Danes opozarjamo na koncert, za katerega bodo vstopnice v predprodaji od sobote dalje v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Dijaki in dijakinje srednjih, strokovnih in ostalih šol porabite podaljšanje počitnic v koristno svrho, da se v kratkem času dobro priučite strojepisja. Nov enomesečni počitniški strojepisni tečaj prične v četrtek 3. septembra in v petek 4. septembra. — Pouk se vrši po najuspešnejši desetprstni učni metodi. Uspeh je zajamčen. Največja moderna strojepisnica, na razpolago je 60 pisalnih strojev raznovrstnih sistemov. Tečaji so po želji posameznikov dopoldanski ali popoldanski. Vpisovanje dnevno. Informacije in brezplačne prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15.
u— Nameščence ln nameščenke zavarovalnih zavodov vabimo na informativni sestanek-v četrtek, dne 3. IX 1942 ob pol 15. uri v dvorano Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva, 22. Na sestanku se bo poročalo o vsebini nove kolektivne pogodbe za nameščence zavarovalnih zavodov ter je v interesu vseh prizadetih, da se sestanka zanesljivo udeleže. — Oddelek bančno-za-varovalnih delojemalcev.
DK
DK
Seznami davčnih osnov akad. slikarjev, akad. kiparjev, književnikov, zasebnih učiteljev, glasbenikov, godcev, informacijskih pisarn, mešetarjev, zakotnih pisarjev, obč. notarjev, babic ter pavšall-stov III. skupine: avtoizvoščkov, snažilcev oken, konjaštev, komisionarjev in manjših prevoznikov bodo razgrnjeni med uradnimi urami do vštetega 23. septembra v vratar-jevi sobi na magistratu.
u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse učence, ki morajo obiskovati tečaje italijanskega jezika, da pridejo jutri, v četrtek 3. septembra, zjutraj ob 8. uri v šolo, da bodo dobili novi urnik.
u— Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne.
u— Izpiti na L ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili v 2. polovici septembra, in sicer; 1. razredni za vse razrede (tudi za zamudnice IV. razredov) dne 16. septembra; 2. popravni aa razrede L—m.
Prvi trije romani
v novi zbirki »Dobri knjigi"
bodo:
Mira Pucova: TIHA VODA
Izviren slovenski roman iz polpretekle dobe.
A. Fraccaroli: GROFICA WALEWSKA
Zgodovinski roman Napoleonove ljubezni do poljske aristokratke.
John Knittel: EL HAKIM
Roman lz skrivnostnega življenja Bližnjega vzhoda.
Romani bodo izšli v oktobru, novembra in decembru. Oni naročniki naših listov, ki se v naprej naroče na te knjige, jih bodo dobili izredno poceni: po 8 lir za broširano in po 18 lir za v platno vezano knjigo.
Knjige lahko plačujete v mesečnih obrokih skupaj z naročnino za list.
Porabite za naročbo vzorec, Id je bil objavljen v torkovi številki »Jutra«. Izrežite ga in ga izpolnjenega izročite upravi naših listov, ko plačate naročnino za september, ali našemu inkasantu, ko pride pobirat naročnino za »Jutro«. Prvi obrok lahko plačate takoj ali pa v začetku oktobra.
DK
DK
in V.—Vn. ter razredni popravni za IV. razrede od 17.—20. sept.; 3. pismeni nižji (odnosno višji) tečajni izpit (tudi popravni pismeni) v dneh 20.—22. sept.; 4. ustni nižji (odnosno višji) tečajni izpit (tudi popravni ustni) v dneh 21.—23. sept.; 5. vpisovanje za sprejemni izpit za I. razred 23. in 24. sept.; 6. sprejemni izpit (tudi za privatne učenke) iz učne snovi IV. razreda ljudske šole 25. in 26. sept. Podroben razpored bo te dni objavljen na razglasni deski v Lichtenthurnovem zavodu, kjer bodo tudi izpiti. Starši in učenke se opozarjajo, da ne zamudijo lepe prilike, ki jim jo nudi višja šolska oblast, in se pravočasno (pred izpiti!!) pobrigajo za izpite, tudi za take (IV. in VTII. razreda), ki so po prejšnjih določilih že davno zapadli ah bili opravljeni s slabo oceno, da jih sedaj opravijo in tako leto rešijo. Tuli za morebitne prepustnice preko meje je treba pravočasno poskrbeti. Vsa pojasnila daje vsak dan ravnateljstvo v pisarni (Lichtenthurnov zavod) od 10—12. — Ravnateljstvo.
u— V prvih dveh dneh vpisa na šolo Glasbene Matice ljubljanske se je tudi letos prijavilo izredno lepo število starih in novih gojencev za vse predmete, ki so uvedeni na naši prvi glasbeni šoli. Vpisovanje traja še danes in jutri od 9.—12. in od 15.—17. ure. V soboto pa je določitev urnika, in sicer naj se zbero vsi gojenci ob 15. uri v Hubadovi pevski dvorani. Prijavo sprejema pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici, ki daje tudi vsa pojasnila.
u— Maša zadušnica za p. Slavom Ross-haupelom se bo darovala v četrtek ob 7.' uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
u— Rektorat Glasbene akademije poziva
svoje člane, da se udeleže pogreba univ. prof. dr. Gojmira Kreka, skladatelja in dolgoletnega predsednika izpraševalne komisije za drž. izpite na našem zavodu.
u— Pouk vseh modernih jezikov, zlasti italijanščine in nemščine dobe začetniki in spretnejši v obliki konverzacije. Dopoldanske, popoldanske in večer. ure. Prijavljanje še ta teden od 9.—12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Sprejemni izpiti. Starši, prijavite svoje otroke še pravočasno v tečaje za sprejemne izpite. Prijavljanje še do sobote od 9.—12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u—20 lir dam onemu," ki mi najde indeks medicinca Jenčič-a. Posebno prosim starše onih gg. medicincev, katerih ni več v Ljubljani, da pogledajo med njihovimi stvarmi. Oddajte ga, prosim pri vratarju univerze ali Jenčič, Bleiweisova c. 89 (prej Tyrševa).
u— Našla se je vsota denarja, dobi se v ogl. odd. »Jutra«.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so pretekle dni pripeljali spet večje število ponesrečencev. Med njimi je dobra polovica otrok, ki v mladostni razigranosti ali pa zaradi pomanjkanja nadzorstva store kako neprevidno dejanje, da morajo potem v bolnišnici iskati pomoči. Med ponesrečenimi otroki so: 7 letna železničarjeva hči Marija Rojkova iz Ljubljane, ki je padla z voza in si zlomila levo roko; 5 letni sin vo-zovnega preglednika Boris Hladnik, ki si je pri padcu s klopi zlomil desnico; 11 letni sin torbarskega mojstra Silvo Hribernik, ki si je pri padcu zlomil levico; 5 letni sin pekovskega pomočnika Lado Vovk, ki je vtaknil levo nogo v kolo in si jo precej poškodoval, ter 10 letni šoferjev sin Josip Turk iz Starega trga pri Logatcu, ki je pri kopanju padel in si zlomil levico. Med starejšimi ponesrečenci je 49 letna žena delavca Marija Jančarjeva iz Ljubljana, ki ima desno nogo zlomljeno v členku, nadalje 48 letni mizar Franc Goljar iz Ljubljane, ki sl je na cirkularki poškodoval prste desnice, in 68 letna poljska delavka Franja Kuno-varjeva z Ježice, ki je na polju padla in si zlomila levico.
Z Gorenjskega
Kmečka hiša iz vzhodnih dežel na razstavi. Nemška domovinska zveza na Dunaju je uredila zanimivo razstavo pol naslovom »Kmečki dom v Vzhodni marki«, ki sistematično prikazuje tipe kmečkih hiš v alpskih in podunavskih pokrajinah v fotografijah, risbah, načrtih in modelih. Razstava, za katero so mnogo zanimivih prispevkov dale tudi razne koroške organizacije in ustanove, bo v kratkem otvorjena v Celovcu. Razen nacionalno-propagandnemu namenu razstava služi tudi proučevanju raznih gradbenih oblik in brez dvoma se bodo zbrane izkušnje po končani vojni s pridom uporabile. Doslej je bila razstava odprta na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem, Tirolskem in Solnograškem.
Novi grobovi. V Celovcu so umrli 62-letna ključavničarjeva žena Neža Bankova, poldrugo leto stari Peter Prege! in 741etna redovnica Amalija Jelenova.
Lastnik gostinskega obrata mora vršiti kontrolo nad gosti. Nedorasli mlalini je brez nadzorstva prepovedan vstop v javne
Določitev pristojbin zdravniškim izvedencem za opravila v sodstvu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na tukaj še veljavni ukaz bivSega avstrijskega pravosodnega ministrstva z dne 20. marca 1901 št. drž. zak. 34 o pristojbinah in povračilu zdravniškim^ izvedencem za njih opravila v sodstvu, glede na naredbo bivšega po-verjeništva za pravosodje v Sloveniji z dne 24. oktobra 1919 št. 4339/29. glede na zakon bivše jugoslovanske države z dne 25. novembra 1921, Ur. 1. št. 16/9 z dne 28. januarja 1922, glede na naredbo bivšega jugoslovanskega ministrstva za ljudsko zdravje zdne 31. oktobra 1931 št. 20.285 In smatrajoč za umestno, da se prilagodijo sedanjim zahtevam pristojbine in povračila zdravniškim izvedencem za njih opravila v kazenskem sodstvu, odreja:
Člen 1. Pristojbine in povračila zdravnikom in kirurgom, klicanim radi opravil in oddaje mnenja v kazenskem sodstvu, se določajo takole:
1.	za vsak pregled In poročilo, vštevši prvo pomoč L 5.—;
2.	za raztelesbo Se ne pokopanega trupla L 30.—;
3.	za raztelesbo ekshumlranega trupla
L 60.—.
V pristojbinah pod št. 2. in 3. so obseženi zapisnik o raztelesbi, poročilo o izsledku raztelesbe, proučevanje pravdnih spisov, znanstvene ali druge raziskave, ki bi bile izvedencu potrebne za odgovor na zastavljena mu vprašanja, izvzemši laboratorijske raziskave.
lokale, tako da mladi ljudje izpod 16 let brez spremstva svojih upravičenih vzgojiteljev ali njihovih pooblaščencev sploh ne smejo v gostilno, v dobi od 16. do 18. leta pa jim je brez predpisanega spremstva vstop v javne lokale prepovedan po 21. uri. Po načelni razsodbi soiišča v Frank-furtu ob Meni je gostilničar dolžan, kontrolirati navzočnost mladine v lokalu. Mnogi očetje se nahajajo v vojaški službi, zato je vsak državljan, torej tudi lastnik gostin skega obrata, dolžan, prevzeti skrb za zaščito in vzgojo sinov in hčera naroda. Po frankfurtski razsodbi je gostilničar na osnovi svoje hišne pravice obvezan, v dvomljivih primerih od mladih gostov zahtevati dokumente.
Pogreb selškega župana. V Selcih pri škofji Loki so te dni pokopali župana Beri edikn. Franca, daleč naokrog znanega Žagarja in mlinarja, ki je padel od krogle komunističnega morilca. Na grobu se je od župana poslovil okrožni vodja, ki je poudarjal, da je bil pokojni Benedik prvi sku pinski vodja Koroške domovinske zveze v Selcih, a ko je bila v kraju ustanovljena stranka, tudi njen organizacijski vodja. Bil je vzgled političnega vodje tako po svojem delu kaker po svojem nacionalno-socžall stičnem življenju.
Smrt 89 letnega veterana. Prejšnji teden so v Vodicah zagrebli Ivana Burgarja, po domače Jakopovega očeta, ki je umrl v 89. letu starosti. Vse do zadnjega je imel tako jasen spomin, da bi ga lahko imenovali živ koledar. V mladih letih se je kot vojak 17. polka udeležil bojev v Bosni. Zmerom se je rad spominjal davnih dni.
Avtomobilska nesreča, v Kamniku je pri
neki avtomobilski nesreči dobil 63 letni upravitelj Okrožne blagajne Jožef Dietz nevarno poškodbo na očesu. Iz Kamnika so ga pripeljali v Maribor, od tam pa na očesno kliniko v Gradec.
Strela zanetila požar. Med nevihto dne 26. avgusta je strela udarila v gospodarsko poslopje kmečkega posestnika Andreja Polajnarja, po domače Mežnarja, v Kokri tn povzročila hud požar. Z gospodarskega poslopja je ogenj preskočil na hišo, da je vse pogorelo do tal. V hlevu so zgorele tudi tri krave, nekaj prašičev in ovac. Ker stoji kmetija v bregu, ni bilo ne vode ne ljudi, da bi omejili požar.
Strogo kaznovanje tatvin. Pred kazenskim sodiščem deželnega sodišča v Celovcu se je zadnje dni zagovarjalo več pripadnikov raznih slovanskih narodnosti, ki so prišli na nemško ozemlje kot delavci, pa so, kakor je navajala obtožnica, zlorabili gostoljubnost in zagrešili razne tatvine. Med drugim se je moralo zagovarjati pet Slovencev, ki so bili zaposleni v okolici Millstatta. na tihem pa so se ukvarjali tudi s krivolovstvom. Ker strelnega orožja niso imeli na razpolago, so nastavljali zanjke divjačini in so med drugim ujeli tudi srnjaka, vrednega sto nemških mark. Na po 18 mesecev težke ječe so bili obsojeni 221etni Karel Štalc. 291etni Vaclav Stale, 231etni Viktor Potočnik in 341etni Franc Mihelič, medtem ko je bil 381etni Franc Mencinger, ki je bil doslej Se nekaznovan, obsojen le na 9 mesecev JeCe. Na 10 mesecev zapora je bil obsojen tudi 371etni Alojz Senožetnik zaradi več manjših tatvin. Zaradi podobih prekrškov je bila Poljakinja Genovefa Nowakova obso-• jena na 3 leta bivanja v kazenskem taborišču.
Nesreča. Erika Kanu tova, 251etna Celov-čanka, se je pri sekanju drv vsekala v levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico.
Stroga kazen za nedovoljeno prodajo
svinj. Pomožni delavec Franc Jerič iz Železne kaplje se je lotil trgovine s svinjami, ki se mu je prav lepo razvijala. Policija je ugotovila, da je prodal 8 svinj, težkih povprečno po 80 kg, in prodajal jih je po 1.80 marke žive teže, medtem ko je maksimalna cena 1.60 marke. Njegov oče Franc Jerič, ki je znan klavec ▼ Železni kaplji, je kupcem potem svinje zaklal. Razen tega, da je dvigal ceno, pa se je Jerič pregrešil tudi s tem, da Je kršil razne gospodarske in davčne predpise. Kazensko sodišče v Celovcu je Franca Jeriča obsodilo na eno leto ječe in na 100 mark globe ali nadaljnjih 20 dni zapora. Na zatožni klopd pa je sedelo tudi
Petrolej iz šote. Na Švedskem delujejo tri tovarne za »koksiziranje« šote. S tem procesom se iz šote pridobiva koks in pa gorilno olje, ki je prav dobre kakovosti. Ena saana izmed tovarn proizvaja 3 milijone kilogramov gorilnega olja na dan. Uspehi so tako dobri, da so se pristojna oblastva odločila, šoto predelovati v koks in gorilno olje tudi po končani vojni. Koks, ki ga dobe iz šote, j« po kalorični vrednosti enakovreden koksu iz premoga, pa tudi produkcijski stroški niso višji.
Za vsako drugo izvedensko opravilo k^ kor tudi v vseh primerih, ko pozove kazensko sodišče zdravnika ali kirurga radi pojasnil in prisostvovanja pri razpravi, mu gre povračilo za porabo časa ▼ razmerju z uporabljenim časom.
Poraba se računa po dve uri. V enem dnevu sme dobiti posamezen izvedenec največ štiri porabe. Za prvo mu gre L 10.—, za vsako naslednjo pa po L 6.—. Ulomki pod eno uro se štejejo za polovico, nad eno uro pa za celo porabo.
Člen 2. Stroški za stvarne dajatve ln za pomoč drugih oseb, ki bi jo zdravniški izvedenec pozval, se morajo nadrobno navesti. Ti stroški so izplačljivi, ko sodišče ugotovi, da so bili potrebni.
Tak stroškovnik mora vidiratl sodišče ki vodi preiskavo zadeve, oziroma ki izvrši ustrezajoče zaprosilo.
Člen 3. Kadar mora Izvedenec adravnflc ali kirurg oditi nad tri kilometre od svojega rednega bivališča, mu gre poleg honorarja in porabe časa tudi povračilo potnih stroškov v prvem razredu na železnicah in na avtobusnih progah, če jih more uporabljati, v drugih primerih pa po L 1.— za kilometer na rednih cestah kakor tudi dnevnina po L 15.—.
Člen 4. Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče ah z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 11. avgusta 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
šest njegovih kupcev, ki so bili obsojeni na mesec dni do 6 tednov zapora in na plačilo glob, le en sam je prejel le denarno kazen.
S Snodnfe štaferske
Obisk štajerskih kmetov v radeškem in brežiškem okraju. Po naročilu deželnega kmetijskega vodje je skupina 28 kmečkih družin iz Zgornje, Srednje in Vzhodne Štajerske, katerih očetje so po večini na fronti, obiskala vasi v radeškem in brežiškem okraju. Gostje so preko Dol na Kumljanskem prispeli najprej v Polšnik, kjer jih je nemška kolonizacijska družba pogostila. Deželni kmetijski vodja Hainzl in vodja poslovalnice Seftschnig sta gostom obrazložila možnosti naselitve. Deželni kmetijski vodja je obiskovalcem razkazal obsežnost posestev, domove in gospodarska poslopja. Vsako posestvo je tako veliko, da kmečko družino, ki razpolaga s potrebnimi delovnimi silami, prehrani tudi skozi vsako krizo. Otroci bodo lahko obiskovali šole V tem okolišu je v načrtu gosto omrežje osnovnih in meščanskih šoL Prav tako bo v bodoče vsaka kmetija z dobrimi cestami dobila zvezo v svet. V načrtu je tudi preskrba s potrebno električno energijo. Udeleženci so se lahko prepričali o rodovitnosti zemlje in so že prvi dan izrazili tudi željo, da se naselijo tod Naslednji dan so obiskali vinorodne kraje — ta obisk je bil namenjen predvsem onim, ki premorejo potrebno znanje za pridelovanje vina in sadja. Tudi tu so se udeleženci prepričali o dobroti zemlje, da so se vračali z najboljšimi vtisi. Vodstvo deželne kmetijske organizacije bo pri dodieljevanju zemlje tudi v bodoče ravnalo po praksi, ki se je doslej izkazala kot najboljša, da bo namreč vsakega interesenta naselila tam, kjer bo po svojem strokovnem kmetijskem znanju lahko najbolje uspeval. Že prihodnje tedne bo lahko ustreženo želji naseljencev, da se naselijo na svojih posestvih.
Nov gr°b. V Lajteršperku pri Mariboru je umrl 47 letni posestnik in trgovec Ludvik Rižnik.
V Celju so se poročili: Jože Sotošek in Kristina Korošec, Rudolf Puc in Frančiška Bezgovšek, Rudolf Sernec in Ljudmila Sonnenwald, Viktor Zorman in Terezija Ra~ dič, Franc Turnšek in Terezija Rovan, vsi iz Celja, ter Miroslav Rogina iz Celja in Pavla Cedilnik iz št. Vida pri Ljubljani.
Poroka. V Mariboru sta se poročila vodja okrožnega vodstvenega urada inž. Ferdi-nad Franki in pooblaščenka dekliške organizacije Irma Rosa Jeglitsch.
šolsko taborišče v Krškem. Od 10. do 26. avgusta sta bila v Krškem dva šolska tabora za mladinske voditeljice. Program je bil mnogovrsten — predavanja o nalogah Hitlerjeve mladine ter o zgodovini in razvoju nacional _ socialističnega gibanja so se izmenjavala s pevskimi, plesnimi m športnimi nastopi. Mimogrede je dekleta obiskal neki vojni poročevalec, ki je ves popoldan prebil v taborišču in vernim poslušalkam pripovedoval o svojih doživetjih in poletih proti Angliji in Sovjetski zvezi. Za zaključek taborovanja so dekleta priredila pester večer, h kateremu so povabila vse prebivalstvo.
Vojni zaključni izpiti tudi na dvorazred-nfli trgovskih šolah. Prosvetni minister je objavO, da smejo poslej tudi učenci dvo-razrednih trgovskih šoL, ki so z uspehom zaključili tretje polletje, nato pa so bili pozvani v delovno ali vojno službo, polagati vojni zaključni izpit.
Kmetijsko delo v celjskem okrožju. V zvezi s prvam okrožnim dnem štajerske domovinske zveze je bila otvorjena, tudi razstava pod geslom »Eno leto dela v celjskem okrožju« v velikih prostorih prve mestne osnovne šole. Velika, pregledna karta kaže vrste kultur, s katerimi je obdelanih 84.500 ha zemlje v celjskem okrožju. V zimskem času 1941/42 je bilo pod okriljem celjskega urada aa prehrano prirejenih večje število strokovnih tečajev in predavanj, ki se jih je udeležilo do 3.000 ljudi.
Enotne knjižice za motorna vozila. Z odredbo vladnega predsednika so bili last-
niki obrtniških, poljedelskih, gozdarskih in prometnih obratov pozvani, naj imajo pri uporabi svojih tovornih motornih vozil zmerom predpisano knjižico s seboj. Odredba se tiče tudi kmetijskih traktorjev. Pri slednjih pa je treba vožnje vpisovati samo, kadar se uporabljajo za transportne naloge v cestnem prometu, ne pa, kadar se uporabljajo za delo v kmetijstvu.
Tatovi segajo po dragocenem plenu. Sredi meseca avgusta je bilo ponoči vlomljeno v klet posestnika Franca Dreierja v šentjakobski dolini in tatovi so mu odnesli 110 kg v mast vloženega suhega mesa, 5o kg čiste svinjske masti in 40 kg slanine. — Pri posestniku Jožefu Maku v Rušah m so tatovi ponoči v svinjaku zaklali 80 kg tež-kp svinjo in jo orireeii.
Iz Hrvatske
Fašistične učiteljice pri P°glavnlku. Pretekli teden je sprejel Poglavnik v avdienco fašistične učiteljice, ki so vodile letovališče ustaške mladine v Zagrebu. Letovanje je zaključeno, voditeljice pa ostanejo še nekaj dni v hrvatski prestolnici.
Minister Artukovič se je vrnil iz Budimpešte. Hrvatska delegacija na pogrebu madžarskega podregenta, ki jo je vodil minister notranj:h zadev dr. Andrija Artukovič, se je vrnila v Zagreb. Za časa njenega bivanja v madžarski prestolnici je ministra Artukoviča sprejel ministrski predsednik Nikola Kallay.
General Laxa odlikovan. Poglavnik je odlikoval načelnika glavnega generalnega štaba hrvatske vojske generala Vladimira Laxo z redom krone kralja Zvonim i ra' z danico in meči. Odlikovanju so prisostvovali vojskovodja Slavko Kvaternik in še nekateri višji vojaški dostojanstveniki.
Ustanovitev častniškega in podčastniškega zbora za posadne službe. Izšla je zakonska odredba o ustanovitvi častniškega in podčastniškega zbora i posadne službe. V njega bodo sprejeti častniki, podčastniki in drugi uslužbenci hrvatskega domobran-stva, ki so telesno nesposobni za aktivno službo v četi, lahko pa opravljajo posadilo ali upravno službo.
NepreKinjeno uradovnnje v državnih uradih. Predsedništvo hrvatske vlade je objavilo, da bo uradovanje v državnih uradih tudi še za naprej ostalo neprekinjeno.
Zagrebški škof za p°moč prizadetim krajem. Hrvatski metropolit in nadškof zagrebški dr. Alojzij Stepinac je poslal okrožnico na vse vernike, v kateri prosi za vsestransko pomoč prizadetim krajem. Akcija je poverjena društvu Karitas, ki jo bo izvedlo ob sodelovanju z ministrstvom za socialno politiko.
štiri štipendije rsn hrvatske visokošolce v Hannovru. Po prizadevanju hannoverske-ga župana dr. Heria von Haltenhoffa so bile ustanovljene štiri ustanove za Hrvate, slušatelje visoke tehnične aH visoke veterinarske šole v Hannovru. Štipendije veljajo dve leti in znašajo po 120 RM mesečno. Te dni je zagrebška občina razpisala natečaj za podelitev omenjenih ustanov.
Razstava plakat°v za teden hrvatskega Rdečega križa. Nedavno je Rdeči križ razpisal natečaj za osnutke plakatov za teden Hrvatskega Rdečega križa. Poslanih je bilo 31 osnutkov, ki so zdaj razstavljeni v prostorih hrvatskega Rdečega križa v Zagrebu.
Pokojninski zav°d je zgradil štiri nove stanovanjske hiše. V Klaičevi ulici v Zagrebu so pod streho spet štiri nove stanovanjske stavbe, last Pokojninskega zavoda. Z gradnjo so pričeli lani, letos jeseni pa se bodo stranke že lahko vselile. Poslopja so petnadstropna in bo v njih 52 stanovanj. V obeh stavbah ob cesti bo 14 trisobnih, 5 dvosobnih, 2 enosobna stanovanja in ena garsoniera. V dvoriščnih stavbah bo 32 stanovanj, po večini dvosobnih. Stroški so bili prvotno preračunani na 12 milijonov kun, zaradi podražitve delovne moči in gradiva Pa so se zvišali na okoli 20 milijonov.
Priprave za zagrebški jesenski velesejem so končane. Za letošnji jesenski zagrebški velesejem, ki bo od 5. do 14. septembra, vlada po poročilih EagrebSkih listov po vsej državi in v inozemstvu veliko zanimanje. Na sejmu bo razen avtomobilov razstavljeno vse drugo blago. Udeležili se ga bodo Nemčija, Italija, Madžarska, Slovaška in Bolgarija. Na železnicah je odobren 50 % popust za udeležence sejma.
Pomanjkanje pitne vode v Zagrebu. Uprava zagrebškega mestnega vodovoda je opozorila vse potrošnike, da je prepovedana uporaba vode na igriščih, telovadiščih in dvoriščih.
Razstava letalskih m°delOv v Varaždlnu. Modelarska šola Hrvatskih kril bo priredila v dneh od 13. do 19. septembra prvo razstavo letalskih modelov v dvorani mestnega gledališča. — Od 12. do 15. septembra bodo v Varaždlnu tudi dnevi hrvatske knjige.
Zavod za fizikalno terapijo v Osijeku.
Podružnica zavoda za zavarovanje delavcev v Osijeku je te dni odprla oddelek za fizikalno terapijo, v katerem se bodo lahko zdravili tudi zasebniki. Hrvatski listi pišejo, da se bodo v novem zavodu zdravili tudi najtežji primeri revme po najnovejših metodah.
Zvišanje štipendij za slušatelje poljedel-sko-gozdarske fakultete. Z odlokom ministra za narodno gospodarstvo se bodo za šolsko leto 1942-43 zvišale štipendije slušateljev poljedelsko-gozdarske fakultete v Zagrebu od 800 na 1000 kun in od 1200 na 1500 kun.
Poglavnikova knjiga »Strahote zablod« bo prevedena v bolgarščino. Mladi bolgarski zdravnik dr. Georgij čipev je dobil dovoljenje za prevod znane Poglavnikove knjige ^Strahote zablod« v bolgarščino. Dr. Čipev je študiral na zagrebški medicinski fakulteti in je velik prijatelj hrvatskega naroda.
Mali oglasi
AjtflflTTffrr
Heseda t 0.60, taksa 0.60 *a dajanie naslova ali zs šifro L 3.—.
Mlajšo žensko moč
vajeno gostilne ln drugih hišnih poslov sprejmem. Naslov v vseh po slov. Jutra.	11679-1
Mizarskega
pomočnika
sprejmemo. — »Oprava«, Mestni trg 17, prehod.
11474-1
Postrežnico
pošteno in pridno. Iščemo za ves dan. Naslov v vseh posl. Jutra.
11664-1
Vajenci (*be)
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Vajenca
za soboslikarstvo, proti takojšnjemu plačilu — sprejme EgidlJ šušteršlč. Breg 14. Zglasltl se od 7. do 8. ure zjutraj.
11655-44
šivilsko vajenko
ln praktlkantko lz obrtne šole Iščem. — Salon »Marina«, Sv. Petra c. št. 27.	11676-44

Pouk
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—»
Klavirsko
harmoniko
ln klavir poučuje gospa po hitri ln uspešni metodi. Obenem temeljit pouk teorije. Sprejme tudi več začetnikov v skupino. Pride tudi na dom. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	11390-4
Redni strokovni
pouk
klavir, nemščino, francoščino — nudi priv. učit. Aneta Potočnik. — Gre tudi na dom. — Nove prijave sprejema: Groharjeva c. 2; vbod Tržaška cesta 1-1.
11657-4
miL
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
Zvepleni cvet
najboljše nadomestilo apna za konzerviranje krompirja nudi Sever Si Komp., Ljubljana.
11643-6
Boo kune belice
prodam. 380 Lir. Satler, Medvedova 8. 11443-6
2elezni štedilnik
ter ogrodja od zidanih štedilnikov prodam. Anton Kovačič, Rožna dol., Viška ul. 3. 11685-6
Elektr. kuhalnik
na 2 plošči, nov prodam Ponudbe pod »33-13« na ogl. odd. Jutra.
11680-6 Medvedjo kožo
strojeno, prodam za Lir 1700. Zdravič, trgovina, Ljubljana, Stari trg 30.
11661-6
Kupim
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanie naslova ali za Slfro L 3.—.
Gramofone
in plošče
dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje ln plača najvišje dnevne cene Everest. — Prešernova 14. 129-7
Stare triciklje
bicikel gume, šivalne stroje, pisalne stroje, motorna kolesa kupim. — Generator delavnica, Tyrševa c. 13, (Figovče-vo dvorišče). 11474-7
Pisalne mize
navadne mize in stole za pisarne, dobro ohranjene kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miza«.
11668-7
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Pohištvo
različno, postelje, kauče, umetniške slike in slično radi selitve zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 11475-12
Beseda L 0.60. taksa 0.60. »a dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Črno moško obleko
prodam aH zamenjam za Hubertus. Ponudbe pod »Jesenski plašč« na ogl. odd. Jutra. 11653-13
Novo moško obleko
iz pristne volne prodam. Oglejte si pri Kodre, Trdinova 8-m.
11681-13
Kapital
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Posojilo
Lir 5000 do 8000, kratkoročno, rabini za dobro idočo obrt. Obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna garancija«.
11686-16
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Skladišče
pritlično, svetlo, suho, — okoli 150 kv. m, se takoj odda v Frančiškanski ul. št. 4.	11654-19
M^MS
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanie naslnva ali za Slfro L 3.—.
Štedilnik
ln otomano prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
11670-6
Nove otroške čevlje
št. 21 ln 24, zelo lepe, prodam. Ogled od 9. do 11. III. drž. gimn. Bežigrad.	11659-6
Stavbišče
do 100.00 Lir, kupim, Posredovalci Izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Stavbišče v Ljubljani«« 11678-20
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Enosob. stanovanje
lepo, oddam onkraj žične meje — čisti, mirni stranki. Naslov v vseh posl. Jutra. 11658-21
Obnovite naročnino!
»Frigotecnica«
Gruppi compressori automatlcl »Ferretti« qualsiasi applicazione freddo per congelazio-ne, conservazlone pro-dotti alimentazione. Armadlette domesticl completl 155/200 litri. Rlvolgersi:
GENIJA — Via
»Frigotecnica«
avtomatske kompresor-ske naprave »Ferretti«, za vse vporabe v hladilni stroki, za zmrzovanje, ohranjevanje živil. Kompletne omarice za gospodinjstvo 155/200 litrov. Obrnite se na:
San Luca No 2.
Enosobno
stanovanje
solnčno, v lepi mirni hiši, sredi mesta, oddam s 1. oktobrom mirni, starejši uradnici. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Poceni«.
11683-21
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova ali zs šifro L
2000 lir
plačam onemu, ki ml odstopi 3-sobno stanova nje s kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi garconlere s kopalnico ln predsobo, v centru. Ponudbe pod »Domačin« na ogl. odd. Jutra.	11389-21a
Prilika
V podnajem se prevzame moderno stanovanje z vsem komfortom, ev. tudi opremljeno, samo v strogem centru mesta. Lepa priložnost za odsotne aH ki odpotujejo. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ul. 12.
11682-21a
Stanovanje
eno- event. dvosobno se ceno odda upokojencu, ki se razume na čebele ln zna cepiti. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja In števila družinskih članov na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 11665-21a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 11677-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. — Naslov v vseh posl. Jutra.
11656-23
Lepo zračno sobo
za dve odrasli osebi s souporabo klavirja ali kuhinje oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
11348-23
Čedno sobo
s klavirjem oddam gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 11672-23
Sostanovalko
inteligentno, ki bi pomagala v hiši pri samostojni gospe, sprejmem. Ostalo po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra.
11667-23
INSERIRAJ
V .JUTRU"!
Opremljeno sobo
za dve osebi. 8 posebnim vhodom ln soupo-ramo kopalnice, oddam. Naslov v vseb posl. Jutra.	11662-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo sončno, opremljeno sobo, z elektriko, za 60 Lir mesečno. Vhod s stopnišča. Malgajeva 15. priti, levo, poleg gorenjskega kolodvora.	11662-23
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova aH za _šifro L 3.—^
Opremljeno sobo
ali garsonijero(-i), z dvema po6teljana. nalrajši
v Trnovem - Mlrje _
Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna cena«.	11666-23a
Izgubljeno
eeseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali zs Slfro L 3.—.
Denarnico
z malo vsoto denarja sem našel 31. avgusta. Dobi se Sublčeva ul. 3, m.	11671-28
Zapestno in žepno uro
sem Izgubil dne 1. sept. ob Ljubljanici na »šplcl« Najditelja - poštenjaka naprošam, naj Ju izroči na naslov: Bevk Rado. Katastrska uprava v LJubljani ali v ogl. odd. Jutra proti nagradi.
11669-28
Zapestno uro
sem Izgubila na Bleiwel-sovi (Tyrševi) cesti. Odda naj se v ogl. oddelku Jutra.	11660-28
Stroji
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
Šivalni stroj
»Singer« ln opremljena dvojna postelja ugodno naprodaj. Skladišče pri Figovcu.	11673-29
Obrt
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za daianie naslova ali za Slfro L 3.—.
Za tvrdko
Anton Kovačič,
splošno pečarstvo. ae sprejemajo vsa n a r o -č 11 a v restavraciji »Se-stica« pri blagajničarki Prosim stranke, da se poslužulejo tega naslova	122-3C
t
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod
Puh Ludvik
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 3. septembra 1942, ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. septembra 1942.
ŽALUJOČA ŽENA, otroci, bratje in ostalo sorodstvo.

Zapustil nas je naš ljubljeni soprog, sin, brat ln svak, gospod
Slavo Rosshaujpe!
georoeter
Pogreb dragega pokojnika se je vršil v četrtek.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek ob 7. uri zjutraj v cerkvi Mari-
E. de Vere Stacpoole:
15
0I9K BISEROV
Roman
Za hipec je iztegnil roko; dasi ni bilo na nji ničesar, je vendar vsak izmed nmožice po svoji domišljiji nekai videl.
vin
Kazen
Floydu je kazalec nehote šinil k petelinu ka-rabinke. Pričakoval je, da bo zločinec v obupu planil na tožitelja, toda divjak se ni ganil. Množica je zavzdihnila mrmranje, podobno tistemu, ki nastane po hitroprstniški umetni ji; Van Houten pa je v tem segel možu pod pazduho, ga od-vedel v stran in ga postavil s hrbtom ob bočno ograjo.
»Ali govorim resnico?« je vprašal, obrnjen proti Joeju.
Van Houten je bi vse dobro premislil; vedel je, da Joe, ki mu je bil izdal storilca, za nič ne bo povedal ostalim, da je belčeva čarovniška jasnovidnost samo zvijača1 ki sloni na njegovem poročilu. Joe, ki se je tako našel med kladivom in nakovalom, je najprej v obuPu pogledal okrog sebe, nato pa v znamenje pritrdila sklonil glavo.
»Izvrstno,« je rekel Van Houten in se takoj obrnil k Floydu. »Vi ste eden izmed obeh sodni-
kov tega moža. Jaz sem drugi, a kot predsednik sodnega dvora imam odločilni glas. Izrecite svojo sodbo.«
»Zaslužil bi smrt,« je rekel Floyd, »toda...«
»Toda kaj?«
»Bolje bi bilo, da ga spraviva v kak samoten konec otoka in ga predava prvi ladji, ki priplove mimo.«
Van Houten se je obrnil k Joeju, mu pokazal šalupo, ki je visela na škripcih, ter ukazal, naj jo spuste v vodo.
Ko je čoln plaval, je zapovedal vsem delavcem, naj sedejo vanj, rekoč, da jim nima povedati ničesar več, da zdaj, po kaznovanju glavnega krivca, ne bo več govora o tej stvari, da se jim bo delo plačevalo po dogovorjenih pogojih in jda bo njih življenje poslej srečno in hrana obilna.
Divjaki so se zgnetli v čoln. Napolnili so ga docela, kajti bilo jih je trideset. Nato je Van Houten pustil Floyda z Joejem, kanaško posadko in zločincem na ladji, sam pa je skočil v čoln in sedel h krmilu.
Delavci so veslali, da je bilo strahota, a šalupa se je vendarle premikala. Floyd je bistro pazil na zločinca, ki je s prekrižanimi nogami sedel na palubi, hkratu pa je gledal za Van Houtenom, kako ie krmaril proti nahajališču ostrig ter izkrcal delavce na obali. Ko jih je spravil na kopno, je bilo videti, da jim nekaj pojasnjuje.
Floyd ga je videl mahajočega z roko, kakor bi kazal v nedogled.
Nato si je vzel dva z£t veslača in se vrnil na ladjo.
Tisti mah, ko je Van Houten stopil na palubo, se je Floydu skrčilo srce. Sovražil je zločin ln pogled na morilca se mu je upiral, a še bolj zoprna mu je bila misel na smrt; vedel pa je, da mora mož, ki je ždel na palubi, umreti.
Van Houten je bil kakor poosebljena usoda: miren, hladen in brez strasti. Sodnik, rabelj, vrv, vse v enem.
Kanaki so to menda slutili; še bleščeči dan ie nekako pobledel v tesnobnem pričakovanju. Floyd se je naslonil na ograjo in pogledal v čoln, kjer sta sedela veslača in zrla kvišku proti palubi. Ustnice so mu bile suhe; a kaj je mogel storiti? Kar koli je čakalo obsojenca, je bilo zasluženo a vzlic temu je bilo strašno ...
Slišal je Van Houtenov ukaz, naj mu prineso ko-nopec. »Južni križ« je imel majhen top za pozdravne strele, in Van Houten je velel, naj ga nabijejo.
Pozornost delavcev, daleč tam pri nahajališču ostrig, je tisti mah zbudilo gibanje, ki se je začelo v konopju prednjega jambora. Več postav je naglo splezalo kvišku. Iz te razdalje so se nalik muham ogražale od sinjega neba. Eden izmed njih se je vrnil z drugimi vred; komaj je stopil na palubo, je kakor perjanica buhnil s prednjega konca »Južnega križa« oblak belega dima, in grom topovskega strela se ie razlegel do njih.
Črn, zvijajoč se predmet, podoben pajku, ki teče po niti navzgor, se je vzdignil s palube, padel nekaj metrov globoko in obvisel, sukaje se sam okrog sebe in zibaje se na vedrem ozadju neba. Bil je morilec.
IX Srn
Floyd je ves čas obračal oči. Ko so mornarji pritekli s konopcem na prednji konec in se je eden zaletel vanj, je bil stopil v kraj; zdaj pa, ko se je rhrtvi že zibal v višavi, je s puško pod pazduho in z dozdevno ravnodušnim obrazom krenil na odvetr-no stran.
Ko je pogledal čez vodo proti taborišču, je opazil Izabelo. Stala je na peščini, strmela proti ladji in si zaslanjala oči z roko. Očitno je bila videla vso žaloigro, in zdaj se ni mogla odvrniti... vsaj za trenutek ne ... Nato se je zdrznila; kakor bi jo preganjali, je planila v beg proti gozdiču ter izgini1 v njem.
Floyd je sam pri sebi zaklel. Nezaslišano se mu je zdelo, da je bilo dekle priča takšnega prizora. S svojo dobroto, krotkostjo in ubogljivostjo je bila, skoraj ne da bi se zavedal, edina svetla točka v njegovem življenju na otoku. Bila je edino človeško bitje, ki je dajalo njegovi dušf trohico toplote. Van Houten mu je bil samo tovariš, nikoli ne več kakor navaden znanec. V Izabeli, čeprav je govoril z nio takisto malo, kakor da bi bila pes, je imel prijateljico. Mladi človek je sicer ni razumel: živela je svoje posebno življenje, se zaklepala v svoje posebne misli in govorila le redkokdaj, bila je otrok, ki je živel v svojem otroškem, Floydu povsem neznanem svetu; toda ogrevala mu je srce, in zdaj sta bila dopustila, da je videla t o, usmrčenje človeka svoje krvi pri belem dnevu.
Urejuje Davorin Rarljen — izdaja m konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratni cM je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi t LjubljanL