Za poduk in kratek čas. Škofija in naddnhovnija Ptujska. (Dalje.) 11. Koarad, župnik Ptujaki ia vicedom v Lipaici. Tega župaika Bajdenao 1. 1360. v Solaogradu, kjer je dae 15. aprila t. 1. pričal, da je Jaaez, župuik v Murički doliai od redovaic v Gbas-u prejel 20 gld. v zlatu kot ,,subsidium eccleaiaaticum" za papeža. Podpiaaa je: ,,Daud Chuuradus plbaaua Ecclae parochialis ia Petovia, Salzburg. dyoce." r) Iatemu župaiku Koaradu je Solaograaki aadškof Pilgrim leta 1368. aaročil, aaj z Gotfridom Mariborakim poizve, ima-li aamostaa Vitriajski od vinograda ,,ia der Raytz" blizo Maribora iSolaograškemu Badškofu odrajtovati kako deaetiao. Dae 9. okt. t. 1. sta aadškofa javila, da aadškofija od omeajeaega viaograda aima aobeae desetiae. V ovi listiai, v kateri je aavedea tudi ,,Lieaaart, die zeit vicari zv Marpurg", imeuuje se Koarad, župnik v Ptuji razločao ,,Vicedom zv Leybaitz."2) — Posledajokrat zaaledimo ajegovo ime v listiai od 1. 1379, v kateri s Koaradom, opatom Zatičkim ia z aekaterimi Ptujakimi miaoriti ia domiaikaai pričuje, da ae vje Jaaez, župaik Rogački cerkvi av. Petra v Ceraomlji, ki mu je bila od aemškega reda podeljeaa, ododpovedal.3) Koaradu je kot župaik v Ptuji aledil 12. Jaaez Wygoltiaaki. Ta je dae 14. jul. 1. 1384. s svojim bratom Koaradom ia aeatro Marjeto, omožeao z Rupertom Naterjem, v Halleia u kupil od Pasavskega mešceBa Mi- •) in *) Deželni arhiv v Gradci. s) Pettenegg, Urkunden d. D. 0. Arch, l., 385, klavža ia ajegove soproge hišo ia dvor, ndaz gelegea ist ze Saltzburg ia dea gehay aa der atetea auf der albea gegea dea voa Chyemsee iiber". Podpisaa je: ,,Herr Haaaa vob Wygoltiagea, Pfarrer zv Pettaw". V liatiai, s katero je opat Otoa pri av. Petru v Solaogradu ovo kupčijo potrdil, imeaovaa je: ,,Haaa8, pfarrer zv Pettaw, chapplaa vaaers hera voa Saltzburg".') Dae 16. apr. 1. 1394. mu je papež Bonifacij ukazal, aaj Studeaičkemu samostaau braai atare dohodke, ki jib. ima od Slivaiške župaije dobivati 2) Sledajič je aavedea kot priča v listiai od 19. febr. 1. 1396. Ž ajo javlja Beraliard Ptujski, da je z dovoljeajem Solaograškega aadškofa prepustil Ulriku Wallsee-skemu več Solaograških fevdov v Ptuji ia okolici.2) Tukaj se imeauje ae le župaik Ptujski, ampak tudi vicedom v Lipaici. Omeajeao leto 1396. je bilo za Ptuj iu okolico osodepolao, kajti prirazbijali so Turki, aajaujši sovražaiki krščanatva prvokrat aa alov. Štajar. Ta prvi aaval krvoločiiih Turkov je vredeu, da o ajem obširaeje govorimo ia zlasti to prevdarimo, kako je iz razvalia, ki jih je turška beaaost takrat v Ptuji zapustila, vsa preaovljeaa vstala sedaaja veličaataa cerkev sv. Jurija. Potem ko so bili Turki Bolgarsko popolao podjarmili ia tudi Vlaško v avojo oblaat dobili, stala jim je pot aa Ogerako ia od tam v naše kraje odprta. Kristjaai ao se sicer pod poveljem Ogerskega kralja Sigmuada zbrali, da bi Turčiaom pot v aaše dežele zastavili, a zelo, zelo ao ae prevarili, Dae 28. sept. 1. 1396. premaga Bajesid pri Nikopolji krščaaako armado ia marsikateri sloveaaki aia izdihnil je aa krvavem bojišči avojo dušo. Tri dai je Bajesid počival aa bojišci, po tem pa se je s svojimi trumami obrail proti Ogeraki. Ia zdaj drvijo zmage pijaai Turčiai aa desaem bregu Doaave urao aaprej, prebrodijo Mitrovici aasproti Savo ter se kakor poguboaosaa povodeaj razlijejo aa vse straai. Nekatere ropaželJBe eete so ae spustile ob Dravi dalje aaprej ter ao čez Medjimurje prihrule prvokrat aa Štajarsko. RavBokar so ae razveaeljevali ljudje s trgatvijo, ki je tiatega leta bila precej bogata, kar se aa brzih ia lehkih koajičkih privalijo goste trume brkaatia vojakov, kakoršujih Sloveaci do tačas aiso še aikdar videli. Imeli so proatraae hlače iz rudečega sukaja ia airoke modre jope, ua glavi pa velik razploščea zavitek večiaoma bele barve. Njih sablje so bile zakrivljeae, aamesto pušk so pa imeli večjidel loke ia tule polae puščic, katere so žvepleakami ovite zapalili ia po atreliah metali. Iaogroza! ') Listina v deželnem arhivu v Gradci. s) Knezoškofijski arhiv v Gradci. a) Deželni arhiv v Gradci. Od Središea do Ptuja ae je aebo v gost dim zavilo, po tleh pa je bila gajusoba, da je bilo joj ia strah, kajti kamorkoli s>o Turčiai dospeli, zapuščali ao za aeboj le pogorišča, razvaliae ia zaaaieaja aezaslišaae grozovitosti. Zdaj ae pridrvi ljuta druhal pred Ptuj. Mesto, ki takega pohoda ai pričakovalo, je bilo le za ailo utrjeao. Zato so se ga Turčiai z lahkega polastili, še laglje izropali ia potem zapalili. Brez posebaega truda ao polovili prestrašeae meščaae ia deželaae v okolici ter 16.000 ljudi, mož, žea ia otrok z živiao ia drugim imetjem seboj gaali proti Ogerakemu ia dalje v Azijo v britko sužaoat. (Dalje prih.) Smešnica 35. ,,Kedaj ima berač dobro uro?" ,,Kedar gre iz Maribora v Hoče".