Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XXXV. - Štev. 1 (1734)
Gorica - četrtek, 6. januarja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Pozdrav novemu nadškofu Božični dnevi sv. očeta
Ko se goriška Cerkev spominja nadškofa Petra Cocolina ob prvi obletnici njegove smrti, se istočasno veseli novega nadškofa, njegovega naslednika p. Antona Vitala Bommarca. Skoro eno leto je bila naša nadškofija sirota brez skupnega očeta. Ta čas smo za novega škofa vztrajno molili tako, da smo že skoro izgubili upanje. »Pa smo si ga le izmolili!« bi lahko vzkliknili. Sv. oče ni pozabil na goriško Cerkev, iskal je le primerno osebo, ki naj zasede staroslavni sedež 5V. Mohorja, prvega o-glejskega škofa. Izbral je p. Antona Vitala Bommarca, doma z dalmatinskega otoka Cresa.
Ali ni bilo tako prav? Goriška Cerkev je dalmatinskim otokom dala že dva škofa, dr. Antona Mahniča in dr. Josipa Sre-berniča, ki sta bila oba za škofa na Krku. Vesoljnost Cerkve se je sedaj pokazala tako, da sin teh otokov prihaja v Gorico kot njen nadškof.
V svojem prvem pismu vernikom gori-ške nadškofije je novi nadškof zapisal: »Zdi se mi, kot da iz častitljivih in staro-ravnih bazilik v Ogleju in Gradežu ter iz stolnice v Gorici prihajajo do mene naši svetniki in mučenci... Njim izročam svojo dušnopastirsko dejavnost in z radostnim srcem sprejemam voščilo oglejskega škofa sv. Hromacija: "Naj bo pastir vedno ponosen zaradi svojega občestva”.« Upajmo, da se bomo tudi slovenski verniki potrudili, da bomo novemu nadškofu v ponos.
V isti poslanici tudi javlja svoje škofovsko posvečenje: »Na dan Razglašenja Gospodovega narodom sveta (6. januarja, ko vesoljna Cerkev obhaja praznik sv. Treh kraljev) se bo uresničila tudi moja nova
stvarnost naslednika apostolov z odgovornostjo učitelja, duhovnika in pastirja.«
Na ta dan je namreč sv. oče Janez Pavel II. posvetil msgr. Bommarca v baziliki sv. Petra skupaj s številnimi drugimi novimi škofi iz celega sveta. Iz goriške škofije je odšlo v Rim številno zastopstvo, nad 600 oseb, da prisostvujejo posvetitvi novega škofa in da so naslednji dan prvič pri njegovi maši.
Med romarji je tudi en avtobus slovenskih vernikov. Tem romarjem, ki sta jih vodila oba slovenska kanonika dr. Fr. Močnik in dr. O. Simčič smo naročili, naj g. nadškofu izročijo pozdrav vseh slovenskih vernikov. Iz srca mu zato kličemo: Na mnoga leta!
Zahvala goriškega nadškofa
Ob božičnih praznikih je dekan-predsed-nik slovenskega področja goriške nadškofije g. Marjan Komjanc poslal novoimenovanemu goriškemu nadškofu p. Antonu Vitalu Bommarcu čestitke in voščila, na katera je p. Bommarco takole odgovoril: Od srca vam vračam draga mi voščila, poslana v imenu duhovnikov in vernikov slovenskega občestva goriške nadškofije. Gospod, ki prihaja, da nas reši, naj nam nakloni v novem letu jasne in mirne dneve. V pričakovanju veselega snidenja prisrčno pozdravljam vas in vse ostale ter Želim vse dobro.
Sledijo besede v slovenščini:
Nasvidenje. Hvaljen Jezus in Marija! Vaš vdani
P. Anton Vital Bommarco
Petru Cocolinu u spomin
Dr. Oskar Simčič piše v letošnjem koledarju GMD: »Niso še utihnila na ustnicah voščila, s katerimi smo zaželeli nadškofu Petru Cocolinu srečno in blagoslovljeno novo leto 1982, ko nas je v soboto 9. januarja presenetila vest, da ga je prizadela huda možganska krvavitev. Dva dni je še preživel v goriški mestni bolnišnici, dokler ni v ponedeljek 11. januarja nehalo biti njegovo srce.«
Prihodnji teden bo torej poteklo eno leto od smrti nadškofa Petra Cocolina. Bilo je težko leto za goriško nodškofijo, saj je za nadškofom odšlo v večnost še šest duhovnikov: Janez Eržen, Giuseppe Velci, Srečko Rejc, Stefano Gimona, Albin Martinčič, Aurelio Pucchio. Kakor da bi nadškof hotel imeti poleg sebe še vrsto svojih duhovnikov.
Ob nadškofovi smrti so se ga spomnili vsi tukajšnji časopisi, tudi 'laični, in nobeden ni imel kaj manj primernega zapisati o pok. msgr. Cocolinu. Toda ne zaradi znane rečenice: »De mortuis nihil nisi be-ne« (O mrtvih samo dobro), temveč zato, ker so se vsi zavedali in čutili, da je s Petrom Cocolinom odšel škof, ki je imel vse ljudi rad, tako visoke kot nizke, tako Italijane in Furlane kot Slovence. Vse je ljubil in do vseh je bil prijazen.
Mislim, da je bila to najbolj vidna poteza njegovega značaja in njegovega nastopa. Ni bil učenjak, ni bil pretiran molilec, ni bil vase zaprt asket, saj je rad popil kozarec vina kot vsak pristen Furlan; rad je tudi bil vesel v mladi družbi. Toda bil je »dober človek«. Kot takega ga bomo ohranili se dolgo v spominu tako, kakor vesoljna Cerkev še vedno ni pozabila na »dobrega papeža« Janeza XXIII.
Ob prvi obletnici smrti nadškofa Coco-
]ina se ga spominjajmo tudi v naših molitvah.
MESEC JANUAR JE MESEC KATOLIŠKEGA TISKA PORAVNAJMO NAROČNINO IN PRIDOBIMO NOVIH NAROČNIKOV!
Gonja zoper papeža
\ Moskvi so objavili enega najhujših napadov na Vatikan in na osebo papeža Janeza Pavla II. Papež naj bi bil odgovoren za poljsko krizo, Vatikan pa organizira razne podtalne dejavnosti na Poljskem in v drugih socialističnih državah, poslužujoč se pri tem »nazadnjaške duhovščine«. V Vatikanu so zaradi takega pisanja izrazili svoje začudenje, saj so v preteklosti razni sovjetski organi priznali papežu njegovo vlogo pri utrjevanju in ohranjanju miru na svetu. Glasilo PCI «L’Uni-ta» pa je zapisalo, da se sicer ni mogoče strinjati z vsemi papeževimi stališči, da pa se mu res ne more naprtiti odgovornosti za dogodke na Poljskem.
■ Na Siciliji je za božične praznike prišlo do več ubojev, ki jih je organizirala mafija. V torek 28. decembra je prišel na otok notranji minister Rognoni ter imel v Palermu in Trapaniju službene pogovore.
V	poročilih mu je bilo predočeno, kako poteka boj proti mafiji in kako se uporablja protimafijske zakone. Za Rognonija je boj zoper mafijo tudi boj za ustvarjanje nove kulture na Siciliji, ki bo spremenila mišljenje prebivalstva. Dokler to k zločinu molči in noče o njem govoriti, se da le težko kaj storiti zoper mafijo.
■ Na avtocesti blizu Firenc je zaradi goste megle prišlo na istem kraju v teku dveh ur do dveh hudih prometnih nesreč, ki so terjale 6 mrtvih in 50 ranjenih. Poškodovanih je bilo zaradi verižnega trčenja nad 30 vozil, kar pa je bilo najhujše pri vsem tem je bila eksplozija avtocister-ne, ki je prevažala 30 ton tekočega plina propana. Celotno območje so zajeli velikanski plameni, tako da je bilo gašenje zaradi silne vročine zelo otežkočeno.
■ Dva dni pred novim letom je bilo na Poljskem pogojno ukinjeno vojno stanje. Do nadaljnjega oblasti ne bodo več nadzorovale telefonskih pogovorov, obenem pa so bile vzpostavljene avtomatske telefonske zveze z zunanjim svetom.
V	četrtek 23. decembra je papež Janez Pavel II. sprejel kardinale, ki so mu po starodavnem običaju prišli voščit božične praznike. Sv. oče je to priložnost izrabil, da je povedal nekaj misli o izrednem svetem letu, ki ga je nedavno napovedal ob 1950-letnici odrešenja.
NOVO SVETO LETO JE PRED NAMI
Sveto leto se bo začelo na praznik Gospodovega oznanjenja 25. marca in bo trajalo vse do velike noči 1984, ki bo 22. aprila. Pobožnosti bodo potekale hkrati po vsej Cerkvi in tako Rim ne bo več izključni cilj svetoletnih romanj. »Kristusovo odrešenje je vesoljno dejanje,« je dejal sveti oče. »Zato mora biti dostopno prav vsem vernikom ne glede na to, v katerem delu sveta živijo.«
Rim bo sicer tudi v prihodnje privlačil romarje od vsepovsod s svojim apostolskim značajem, spomini na prvake apostolov sv. Petra in Pavla, s papeževo navzočnostjo in še z drugimi stvarmi. Toda papež nikakor ne mara pravic sv. leta — tu gre zlasti za odpustke — pridržati izključno Rimu. Do njih imajo pravico tudi krajevne Cerkve po vsem svetu.
Središčna misel svetega leta naj bi bil zakrament sprave ali sveta spoved. Čeprav je oznanilo odrešenja za vse ljudi, stoji vsak človek na usodnem razpotju: odrešenje lahko zavrne. »Sveto leto — pravi papež — naj bi usmerilo misli in čustva sodobnega človeka k zakramentu, ki ga je Kristus ustanovil, da bi bil vsak posameznik deležen sadov njegove odrešilne krvi.« Sveto leto mora spreme.niti vsakega posameznika in z njim tudi celotno družbo.
Gotovo bodo tudi mnogi slovenski kristjani v svetem letu romali v Rim. Srečanje s papežem je v vsakem pogledu globoko človeško in- versko doživetje. Toda tudi če ne bomo romali, s tem sveto leto za nas ne bo nič manj pomembno. Vsakdo izmed nas ga bo namreč doživljal najprej v sebi, nato pa v skupnosti, v kateri živi. Tam se bodo dogajale tiste čudovite in usodne spremembe, v spravi z Bogom, s samim seboj in s svojim bližnjim se bo vsakdo globoko zavedel, da je odrešen in v moči te zavesti bo sposoben preobraziti sebe in svet. To je tisto pravo sveto leto, ki mu ne morejo izmeriti razsežnosti nobena človeška merila. Dogaja se namreč v svetu duhovnega in nadnaravnega.
POLNOČNICA IN BOŽIČNI PAPEŽEV BLAGOSLOV
Velika novost za Rim so umetniške jaslice na trgu sv. Petra. Kipi so visoki do štirih metrov in osvetljeni, nad njimi pa se ob obelisku dviga okrašeno božično drevo.
Ure pred polnočnico je papež preživel s svojimi rojaki, ki živijo v Rimu. Nad 400 jih je prišlo in skupaj so lomili tradicionalne oblate ter prepevali božične pesmi. Papež je njim in preizkušanj Poljski zaželel predvsem miru, Cerkvi na Poljskem pa je priporočil, naj brani tiste, ki si prizadevajo za mir.
Polnočnice so se med drugimi udeležili tudi zastopniki nad sto držav, ki imajo diplomatske odnose z Apostolskim sedežem. Vesoljstveni značaj bogoslužja je prišel do izraza ob branju beril, ki so bila v šestih jezikih, pri darovanju pa so prinesli svoje darove na oltar predstavniki vseh petih celin.
Sv. oče je svoje besede naslonil na bogoslužna berila. Opozoril je na božjo moč, ki je začela delovati v betlehemski noči, končala pa na Golgoti. Ta noč je storila, da smo mi ljudje postali božji otroci. Pozdravimo zato Odrešenikovo rojstvo s hvaležnostjo in veseljem!
Običajni nagovor na sveti dan opoldne pred podelitvijo blagoslova »Urbi et orbi« (mestu in svetu) je veljal svetemu letu. Papež je povabil vse ljudi dobre volje, naj z vero, upanjem in ljubeznijo gledajo v betlehemske jasli ves čas svetega leta. Sveto leto je podobno vratom, škofje vsega sveta pa naj si prizadevajo, da bi skozi ta vrata vstopilo kar največ ljudi, saj je v odrešenju naša edinost.
Na koncu je sv. oče izrekel praznična
voščila v 41 jezikih. V slovenščini je dejal: »Blagoslovljen praznik Gospodovega rojstva!« Voščila je končal v poljskem jeziku z dobrimi željami vsaki družini posebej, posebno pa tistim, ki so zaradi razmer v državi še vedno ločene od svojih dragih.
SVETOVNI DAN MIRU
Novoletni dan, ki je hkrati praznik božje Matere Marije, je že 15 let svetovni dan miru. Pobudo zanj je dal Pavel VI. Papež vsako leto izbere primerno misel. Letošnja je bila namenjena dialogu za mir, ki je zahteva našega časa. V decembru je s tem v zvezi sv. oče naslovil na vse vlade sveta posebno poslanico. Prejele so jo tudi številne mednarodne organizacije, politiki in diplomati, njena vsebina pa velja vsem ljudem, saj smo za mir odgovorni vsi.
Sv. oče je na novega leta dan pri maši navzočim diplomatskim predstavnikom in veliki množici vernikov (med njimi so bili
tudi mladi s priorjem Rogerjem iz Taize-ja) poudaril pomen dialoga za mir, ki seveda vključuje tudi razgovor o razorožitvi. Ta razgovor zahteva, da si vse strani skupno prizadevajo za postopno zmanjšanje oborožitve. Problema miru pač ni moč rešiti enostransko, ampak le ob soudeležbi in zavzetosti vseh.
OBISK V RIETIJU
Nedeljo po novem letu je sv. oče preživel v mestu Rieti v Abrucih. Tam je hotel zaključiti slovesnosti ob 800-letnici rojstva sv. Frančiška Asiškega. Dopoldne je v stolnici podelil blagoslov otrokom, bolnim in starim osebam, nato pa na prostem daroval sv. mašo in govoril, popoldne pa je obiskal kraj Greocio, kjer je leta 1223 sv. Frančišek postavil v samotnem kraju prve jaslice. Od tu je nato navada postavljati jaslice za božični čas zajela polagoma ves katoliški svet.
Pertini za novo leto
'Ja večer starega leta se je državni po-^ j ar Pertini po radiu in televiziji obrnil na vse Italijane in jim s preprostostjo in iskrenostjo, ki mu je lastna, povedal svoje misli z ozirom na položaj, v katerem se nahaja italijanska družba. Pozval je politike, tako iz katoliških krogov kot lai-cističnih, naj prenehajo s svojimi jalovimi polemikami, sicer bo Rim končal kot Bizanc, kjer so se prepirali, kakšnega spola da so angeli. Tisti, ki so na vladi, morajo premagati svoje spore in složno reševati nakopičene probleme. Na njih reševanju mora biti zainteresirana tudi opozicija, ki obvlada velik del delavskega sveta.
Glede terorizma je Pertini mnenja, da je poražen, čeprav še terja nedolžne žrtve. Zasluga gre varnostnim silam in delavstvu, ki terorizmu ni nasedlo. Ponovil je svojo trditev, da se ni zmotil, ko je svoj čas dejal, da ima italijanski terorizem mednarodno povezavo. Atentat na papeža je to potrdil. Papeževa smrt bi bila huda izguba za ves katoliški svet, osebno pa bi bil izgubil zanesljivega, lojalnega in dobrega prijatelja.
Pertini je omenil tudi sicilsko mafijo in
napolitansko kamoro, pa opozoril, da se ne sme istovetiti tamkajšnjega prebivalstva s tema zločinskima organizacijama. Izrazil je zaskrbljenost zaradi naraščajoče inflacije, ki prinaša s seboj brezposelnost in opozoril vlado, da mora najti rešitev za te pereče probleme.
Nadalje je Pertini omenil naraščajoče oboroževanje z jedrskimi izstrelki, ki lahko privedejo do uničenja človeštva. On osebno se še vedno predaja utvari, da se lahko doseže popolna in nadzorovana razorožitev. In da bi se denar, ki se ga uporablja za orožje, namenilo lajšanju lakote po svetu. O Poljski je dejal, da je sedanji molk v tej državi bolj zaskrbljujoč od prejšnjih protestov, obsodil je diktature v Latinski Ameriki, kjer se teptajo človečanske pravice in se izrekel kot bivši partizan solidarnega z afganistanskimi partizani, ki se borijo proti tistim, ki so vdrli v njihovo domovino
Posebne pozdrave je predsednik države naslovil na družine ugrabljenih in tiste, ki so postale žrtev terorizma, na oborožene sile, ki jih cenijo tudi zunaj državnih mej, na izseljence in mladino.
Božični koncert v goriški stolnici
Združenje cerkvenih pevskih zborov je tudi letos poskrbelo za tradicionalno božičnico v goriški stolnici. K sodelovanju je povabilo združene mladinske zbore, mešani zbor »L. Bratuž« ter mešana zbora iz Števerjana in iz Mirna. Tudi letos je odpadel nastop moških zborov. Zakaj? Morda tudi zaradi tega, ker moški zbori tožijo, da je na voljo malo primernih božičnih skladb za moške zbore. To pritožbo sem že ponovno slišal. Kako, da je slovenskim komponistom usahnil navdih za take skladbe? To velja zlasti za komponiste v Sloveniji.
Združene mladinske zbore je vodil Ivo Bolčina in so odpeli tri skladbe. Štever-janski zbor je pel pod vodstvom H. Sreber-niča. Pomeril se je celo z zahtevno skladbo »Transeamus...« če bi pevci bolj redno zahajali k vajam, ki bil uspeh lahko še boljši.
Dobro je bil pripravljen cerkveni zbor iz Mirna pod vodstvom Andreja Budina. Zbor je od domačih oblasti dobil izredno dovoljenje, da je smel čez državno mejo v teh časih vsestranskih omejitev.
Poglavje zase je nastop zbora »L. Bratuž«. Vedeli smo, da pripravlja nekaj posebnega, namreč skladbo, ki jo je nalašč za ta zbor komponiral prof. St. Jericijo. Zato smo z dokajšnjo radovednostjo čakali, kaj nam bo zbor nudil. In ponudil je moderno, rekel bi avantgardno kompozicijo na besedilo pisatelja Ivana Preglja, ki je polno vsebine: Kaj bi bilo, če bi se Kristus ne rodil... Prof. Jericijo je temu
besedilu dal svojo interpretacijo v orgelski spremljavi, petju in v recitalu. Orglal je Hilarij Lavrenčič, pel in recitiral je zbor, dirigiral pa komponist sam. Po končani božičnici so bila mnenja o tej novi skladbi deljena: mlajši so bili navdušeni, mi starejši pa ne, češ da slična bučna glasba s petjem in recitacijo ne spada v okvir naših mehkih božičnih melodij. Je-li samo stvar okusa in življenjske starosti?
Versko misel je podala s. Leonarda Curk iz Doline, ki je pa žal ni bilo slišati, ker je prav ob njenem govoru odpovedal mikrofon. Tako je s temi tehničnimi sredstvi, ki te pustijo na cedilu, ko je najmanj na mestu.
Koncert se je nekoliko zavlekel, zato so duhovniki litanije recitirali, le zahvalno pesem so z vso cerkvijo mogočno zapeli.
Božični prazniki so za nami. Po cerkvah je bilo povsod lepo ob veliki udeležbi vernikov tako pri polnočnicah kot pri mašah naslednji dan. Toda zakaj je samo za velike praznike tako?
K. H.
Prvič maša po madžarski Tv
V	nedeljo 12. decembra je madžarski radio prvič v povojnem času prenašal sv. mašo, ki jo je daroval kardinal Lekai ob somaševanju avstrijskega škofa Štefana Laszla. Sv. mašo je prenašal tudi avstrijski radio in radio Zah. Nemčije. Kdaj bo kaj takega dočakala tudi matična Slovenija?
Bon slikarske mojstrovine
Radio Trst A je 24. in 25. decembra oddajal razgovor z ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem. Danes objavljamo nekatere njegove misli v zvezi s praznovanjem božiča na Slovenskem.
Človeške skupnosti v sodobnosti so čedalje bolj podvržene zunanjim vplivom, posegom, motnjam — kakor pač hočemo to imenovati. Do kolikšne meje smo se oddaljili ne rečem od tradicije, ampak od samih sebe tudi za božič? Kako je s tem še posebej na Slovenskem; kaj je še ostalo od nekdanjega pojma »slovenski božič«?
Zunanji vplivi in motnje so res izredno močni in zaradi družbenih občil dosegajo domala vse ljudi. Živimo v sekularizirani družbi, ki je v njenem mišljenju in življenju ne oblikuje krščanstvo, temveč drugačna miselnost. Tako je nevarnost, da se oddaljimo od verske vsebine božiča zares velika. V zahodnih deželah, kjer je v družbi božič predvsem praznik medsebojnega obdarovanja, že dolga leta tožijo, da je priprava na božič in tudi praznovanje božiča samega veliko bolj družabno, trgovsko in industrijsko dogajanje kakor pa versko. Druga nevarnost za pravo praznovanje božiča pa je, da so božični prazniki za veliko ljudi predvsem prosti čas, ko bi se radi oddahnili, uživali v zimskem športu in raznih zabavah. Človeški sestavni deli praznovanja, posebno še v družinskem krogu, so sicer lepi in pomembni, vendar to še ni krščanski božič.
Če me povprašujete, kako je na Slovenskem s »slovenskim božičem«, mislim, da je pri nas še veliko pristnega verskega praznovanja, zlasti na podeželju in v družinah, kjer postavljajo jaslice in kjer gredo k polnočnici. Vendar doživljamo iste nevarnosti kakor drugod po svetu, čeprav v nekoliko drugačnih razmerah. Te drugačne razmere prihajajo pri nas do izraza tudi v tem, da je božič še vedno navaden delovni dan, kar v javnosti in v splošni zavesti značaj tega praznika zabriše, čeprav je tako globoko zakoreninjen v našem izročilu. Najbrž ni nobenega drugega praznika, ki bi bil tako zelo ljudski praznik kot ravno božič. Verni praznujejo praznik kot pač morejo. A morda je tudi to prizadevanje, da kljub neugodnim razmeram doživljajo in praznujejo božič kot krščanski praznik, neke vrste prečiščevanje in zorenje za večjo pristnost božičnega sporočila.
Cerkev seveda spremlja vse to spreminjanje vrednot in življenjskega sloga ter skuša reševati bistvo tega, zaradi česar ima poslanstvo. Kako to dosega v Sloveniji?
Kako to dosega, je težko reči. Morda je mogoče nekaj povedati o tem, kako si za to prizadeva. Prizadeva si s poživitvijo adventa v cerkvi in pri verouku, z oznanjevanjem krščanske vsebine božičnega praznika in s tem, da vabi ljudi in družine k verskemu praznovanju božiča, k srečanju z Bogom v zakramentih, v molitvi, z obiskom polnočnice. Ljudi spodbujamo, da bi ohranili in poživili stare ljudske običaje, postavili jaslice, pokropili in pokadili hiše, peli in poslušali božične pesmi. Dalje Cerkev poudarja, posebno v našem času, da je božič praznik miru z Bogom in med ljudmi, praznik bratstva in ljubezni, praznik dobrote za vse, in to naj se najprej pozna v družinah, pa tudi v sožitju z drugimi ljudmi. Kristjani naj ob tem prazniku, ko se spominjamo, kako bogato smo bili sami od Boga obdarjeni, mislimo na to, da drugim pripravimo veselje in jim prinesemo nekaj sreče, posebno ubogim, bolnim, invalidom, osamljenim, da bi čim več ljudi doživelo, da je božični praznik zares praznik duhovnega bratstva, posebne sreče in notranjega veselja za vse ljudi.
Božično vzdušje nas ne odvezuje tudi od kakega še konkretnejšega vprašanja. Božič je na Slovenskem še vedno navaden delavnik; je Cerkev to sprejela kot nespremenljivo dejstvo? Poleg tega: je kaj izgle-dov, da bo kdaj izpolnjena želja po dostopu do javnih občil, kot ga imajo ostale komponente družbe? Posebej mislim tu na radijske ali televizijske prenose svetih maš, zlasti še ob takih praznikih, kot je sedanji?
Načenjate boleče vprašanje. Bolj bi bil vesel, če bi ga vam ne bilo treba postavljati. Vendar je tudi to vprašanje izraz naše resničnosti in prav imate, da nas božično vzdušje ne odvezuje od tega, da bi postavljali in odgovarjali tudi na taka vprašanja. Božič je v Sloveniji, žal, še vedno navaden delovni dan. Da je božič navaden delavnik, pač sprejemamo kot dejstvo, do katerega je prišlo pred dolgimi leti v težkih razmerah in najbrž teh težkih razmer nihče ni vesel. Srečnejši bi bili. Če bi se to dejstvo kot spomin na hude čase spremenilo, kot se je že marsikaj drugega spremenilo. Nespremenljivi dejstvi sta v človekovem življenju samo
dve: rojstvo in smrt. Vse drugo se v življenju spreminja in je spremenljivo. Trdno upam, da se bo tudi to dejstvo spremenilo in da bomo mogli praznovati božič kot dela prost dan. To upanje smo izrazili slovenski škofje tudi v svoji božični poslanici. Če se zavzemamo za to, to ne pomeni nikakega vsiljevanja verskega prepričanja komu drugemu. Prepričan sem, da je možna pametna in dobra rešitev za vse in da bi to marsikaj ublažilo in uredilo, kar vsako leto znova boleče stopa v zavest vernih ljudi.
Kar pa zadeva radio in televizijo, ko me vprašujete, kakšni izgledi so, moram reči, da ne vem. Zelja, da bi imeli tudi verni ljudje dostop do radia in televizije, je močna in prihaja vedno znova do izraza. Imamo tudi nekatere znake, da je več razumevanja za to željo in tudi prizadevanja za to, da bi našli obliko, da bi bil verski svet kot družbena resničnost in velik ter pomemben sestavni del naše družbe navzoč tudi na radiu in na televiziji. Zares je težko razumeti, če so vse druge komponente družbe, kot se vi izražate, vsa področja družbenega življenja: glasba, šport, kultura, umetnost, najrazličnejše prireditve, poročila o osebah in .krajih v radiu in televiziji navzoča, le verski svet je skoraj popolnoma izključen. Zame je to predvsem vprašanje enakopravnosti vseh v družbi in v javnih sredstvih družbenega obveščanja in nikakor ne kakšne verske propagande ali vsiljevanja verskih prvin komur koli ali iskanja priložnosti za polemiko. Za maše, da bi jih prenašala radio ali televizija, res ne vem, v čem bi obstajala težava, če bi sprejeli dejstvo, da je toliko in toliko vernih sestavni del naše družbe in da imajo izrecno željo in tudi pravico, posebno ostareli in bolni, da bi mogli na tak način doživljati mašo. Kot za božič, tako sem tudi za rešitev tega vprašanja trdno prepričan, da se bo dalo v odkritem in pametnem dogovarjanju in skupnem prizadevanju to in ono urediti.
Navadno se zaustavljamo ob poletnih glasbenih festivalih po raznih pomembnejših in tudi turistično prijetnih središčih. Res pa je, da se glasbena dejavnost ne omejuje na poletne in vroče dni. Obratno. Navadno se še bolj kaže prav v zimskih mesecih, ko razne poklicne ali druge tovrstne ustanove predstavljajo občinstvu vrsto koncertnih ali opernih prireditev.
Tako se dogaja tudi v Liguriji. Tu res nima človek vtisa prave zime, saj se milo podnebje z lahnim morskim vetrcem in svežimi palmami lepo sklada z arhitekturo tj. naravnim okvirom same ligurske prestolnice — Genove. Nekdaj slavna srednjeveška pomorska republika, katere sledove je mogoče še vedno zaslediti v srednjeveških zgradbah, mestnih vratih, cerkvah, kasneje središče bogatega trgovskega in družbenega življenja s sledovi monumentalnih renesančnih in klasičnih zgradb (kraljeva palača, veličastne cerkve), obenem pa veliko mesto s sodobnim utripom (razgibano pristanišče itd.) — vse to daje Genovi nek poseben čar. Zlasti še tisto cvetoče gričevnato ozadje, ki tako spominja na jadransko našo tržaško obalo, kjer morda le slog in obilica palm opozarja, da smo na Rivieri.
Vse to ima človek pred seboj, ko se podaja sem tudi na koncertne prireditve. V genovskem gledališču Teatro Margherita lahko zasledi celo vrsto zanimivih in odličnih glasbenih prireditev. Prejšnje dni se je zaključila bogata koncertna sezona, malo kasneje se bo začela operna. Gotovo je Paganinijevo mesto (ki je letos s posebnimi slavnostmi počastilo tega svojega velikega violinskega mojstra) na zavidljivi muzikalni umetniški višini.
V	prvi polovici decembra je zlasti zablestel zadnji koncert sezone. Na njem so z genovskim orkestrom in opernim zborom nastopili najprej slavni ruski pianist Ni-kita Magaloff z Mozartovim klavirskim koncertom v d-molu KV 466, nato pa še pevci-solisti v Beethovnovem oratoriju Kristus na Oljski gori. To veliko, pravzaprav monumentalno vokalno-instrumental-no delo bonnskega mojstra ni tako znano, vendar je polno dramatičnih efektov in duhovne globine, čeprav se morda ne more meriti s tovrstnimi Haendlovimi ali Haydnovimi mojstrovinami. Pod vodstvom dirigenta Ralfa Weikerta so nedvomno zelo učinkovito in smiselno podali ta oratorij, kjer Beethoven še vedno izstopa kot skladatelj med klasiko in romantiko, tu pa še tudi z včasih baročnimi prijemi (npr. bogata polifonija).
Koncertni programi v Genovi so lani beležili velike manifestacije na čast Pa-
II.
Prva slikarska sporočila o božiču so trezna in skromna. Pozneje postajajo božične podobe svečane in zelo praznične. V bizantinski umetnosti sijejo v zlatu veličastnega. V srednjeveškem italijanskem slikarstvu se podoba božiča »počloveči«. Zanimive so poznogotske nemške in sploh germanske, a tudi slovenske božične slikarije. Ponotranjenost podolgovatih in resnih germanskih obrazov se precej loči od slikarskega načina, s katerim se moremo v Italiji srečati pri Giottu in njegovi slikarski šoli. Med najodličnejše predstavnike severnega slikarskega načina sodi zagotovo tako imenovani »brabantski biser«. V mislih imamo Diericka Boutsa in njegovo miinchensko oltarno podobo »Molitev svetih Treh kraljev« v munčhenski »Stari pinakoteki«. Jezusovo rojstvo zadobi pri tem slikarju vladarsko-svečane poteze, kot da bi prisostvovali prisegi pred kraljem. Hie-ronymus Bosch je na oltarni sliki, ki se nahaja v madridskem muzeju Prado, naslikal Jezusa v naročju Marije, obdanega s spoštljivimi svetimi Tremi kralji. V ozadju vidimo stolpe in palače Jeruzalema. Na jutranjem nebu bledi svetla zvezda. Čez razgibano pokrajino se vije potok in na simboličen način žubori Kristusove besede: »Kdor veruje vame, iz tega bo vrel studenec žive vode.« Posebno zanimiv slikar 15. stoletja je veliki kolnski mojster Stephan Lochner, ki je mojster barvite in poetične gotike. Njegov Jezus in Marija valovita v ponotranjeni nežnosti, kot da bi stopila v sliko iz najlepšega psalma.
Pomembne božične podobe so nastale pod čopičem sijajnih nemških starih mojstrov Albrechta Durerja, Hansa Bal-dunga Griena in Nizozemcev Jana Joesta van Kalkarja in Joosa van Cleveja. Sedaj se je čas gotike že drobil. Diirer je Jezusovo rojstvo soočil s časom propada starega družabnega in duhovnega reda. Da bi to primerno ponazoril, je v pokrajino postavil razpadajoče romanske stebre kot sim-
ganiniju, kjer so poleg glasbenih nastopov bile na sporedu še Posebne razstave, okrogle mize, predavanja itd. Z eno besedo: pestra in razkošna glasbena dejavnost v vsakem pomenu.	ab
Koncert božičnih pesmi v Sv. Križu
Med vsemi slovenskimi župnijami na Tržaškem sfvetokriška župnija edina nadaljuje s tradicijo božičnega koncerta v istem datumu in sicer na praznik sv. Štefana. Ta koncert, ki je, kot rečeno, tradicija, se obnavlja s pestrostjo. Vsako leto nastopa, zraven domačega, tudi kak drug cerkveni zbor, kar seveda pomeni vsako leto novost.
Letos so nastopili trije zbori: cerkveni zbor iz Skednja, dekliški in mešani zbor, ki oba sestavljajo domačini, ter ju vodita s. Celina Kontelj in krajevni organist Albin Verginella. Na harmoniju so spremljali Tone Kostnapfel, Bogdana Kralj in s. Angelina Šterbenc. Vmes so recitirali otroci. Duhovno misel je podal dr. Lojze Škerl. Pohvaliti moramo posebej kratko pripravo na polnočnico, za katero je poskrbel časnikar Saša Martelanc s krajevnim organistom Tonetom Kostnapflom. Polnočnico in ves koncert je neposredno prenašal radio Trst A.
★
Svetokriška župnijska skupnost se zahvaljuje škedenjskemu pevskemu zboru za sodelovanje pri božičnem koncertu in mu Želi, da bi se v tem novem letu še bolj pomnožil in izpopolnil ter doživel obilo uspehov.
Predsednik Carstens odlikoval dr. Trofenika
Predsednik Nemške zvezne republike Carstens je za božič odlikoval uglednega slovenskega 'kulturnega delavca in založnika, dvakratnega doktorja Rudolfa Trofenika v Munchnu z redom za zasluge. Kot je rečeno v utemeljitvi odlikovanja, je nemški predsednik odlikoval dr. Trofenika za kulturne zasluge, ki si jih je pridobil v stikih med Nemci in Slovenci.
Dr. Trofenik je izdal v svoji akademski založbi v Munchnu v nemškem jeziku že veliko število literarnozgodovinskih in drugih knjig zgodovinskega in splošno kulturnega pomena, nanašajočih se na kulturno zgodovino in etnografijo slovenskega naroda ter namenjenih nemškim univerzitetnim krogom in knjižnicam. Pa tudi osebno je veliko prispeval v zadnjih desetletjih k vedno boljšim kulturnim zvezam med Slovenci in Nemci.
bole propadlega časa. Tudi pri Joosu van Cleveju in njegovi podobi z Jezusom in sv. Tremi kralji, ki se nahaja v Narodni galeriji v Pragi, je pokrajina posuta z razvalinami starega poganskega časa. Globoko religiozno podoživeto upodabljanje božičnih skrivnosti se v dobi renesanse dokaj pozunanji in zunanje »počloveči«. Vendar je tudi ta čas zapustil nekaj dragocenih božičnih slik. Razkošni barok je bil zadnje veliko duhovno obdobje, ki je v Sloveniji, v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem in Poljskem u-stvarilo veliko neprecenljivih božičnih slikarskih umetnin. Te moremo odkrivati tudi v majhnih in zakotnih vasicah. V župnijski cerkvi v Siimegu na zahodnem Madžarskem je v 18. stol. avstrijski baročni slikar Anton Maulbertsch naslikal prizor z Jezusom in sv. Tremi kralji kot splet luči in senc, kot ples božičnih skrivnosti v objemu živahnih angelov in pojočih nebeških oblakov.
Lev Detela
(Po oddaji radia »Glas Nemčije«, Koln 1980).
Božičnica v Marijinem domu v ul. Risorta 3
Hvala Bogu, odrska dejavnost v tem domu nadaljuje svojo dolgoletno tradicijo. Po upokojitvi ge. Stane Offizia je poprijela profesorica glasbe Dina Slama-Pahor, ki nam je pripravila že več uspelih tako igralskih kot glasbenih nastopov.
Tako smo na božični dan ponovno doživljali spevoigro »Slovenski božič« ob glasbeni spremljavi šolskega oddelka za staro glasbo. Skoro religiozna tišina občinstva je pričala o globokem dojemanju večno lepih in nam že tako domačih prizorov, ko Jožef in Marija zaman iščeta prenočišča v Betlehemu. Nežni sopran Marije (Barbara Škerlavaj), Jožefov toplo doneči bariton (Janko Ban), angeli in pastirji, so osvojili hvaležno občinstvo, ki je nagradilo nastopajoče z dolgim in navdušenim ploskanjem. Izplačalo bi se to lepo božično spevoigro še kje drugje ponoviti. Prireditvi je sledila družabnost in pogostitev občinstva. - F. V.
Smrt šolske sestre v Trstu
Letošnje Silvestrovo nas je iznenadilo z odhodom v večnost naše drage s. Teodore Selič. Gospod življenja jo je nenadoma poklical k sebi, saj je skoraj do zadnjega zvesto vršila svojo službo v blagor skupnosti in vsakogar, ki je potreboval njeno pomoč.
Rodila se je v Sevnici 26. septembra 1905. Zaradi težkih razmer je prišla že leta 1921 v Trst, kjer ji je Marijina družba v ul. Risorta pod vodstvom pok. g. Guština nudila vso pomoč in varstvo v onih zmedenih povojnih letih. Po nasvetu voditelja Marijine družbe in msgr. Kraziga so zahajala dekleta v Tomaj na kratek oddih in na duhovne vaje k šolskim sesitram. Za marsikatero dekle je bilo to srečanje nagib za redovni poklic.
Po tej poti je tudi Katica Selič (kasneje s. Teodora) vstopila v tomajski samostan in leta 1930 sprejela redovno obleko. Naslednje leto po prvih redovnih obljubah je odpotovala v Egipt, kjer je delovala polnih 42 let. Poleg hišnega dela se je posvečala pomoči ubogim in bolnim, zlasti pa slovenskim dekletom, ki so se zbirale pri šolskih sestrah k nedeljskemu bogoslužju, pevskim vajam in društvenim prireditvam. Povsod je izžarevala dobroto in ljubeznivost. Ko se je vrnila v Trst, je svoj čas uporabljala kot so želeli predstojniki.
Vsi, ki šo poznali s. Teodoro, jo bodo ohranili v lepem spominu zaradi njene prijazne uslužnosti. Naj počiva v božjem miru.
Obdarovanje potrebnih učencev
V	okviru svojega delovanja je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu ob miklavže-vanju in božičnih praznikih tudi letos ob-
Četrti deželni kongres Slovenske skupnosti
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je določilo datum prihodnjega deželnega kongresa stranke, ki bo v soboto oz. nedeljo 22. in 23. januarja. Kongres bo v devinsko-nabrežinski občini; točen kraj bo pravočasno določen.
Kongresa se bodo udeležili predvsem člani deželnega sveta stranke, ki povezuje oba pokrajinska sveta (Trst in Gorica) ter delegati videmske pokrajine. Prisotni bodo tudi gostje, predstavniki drugih demokratičnih in pa manjšinskih strank.
Prvi ustanovni deželni kongres SSk je bil leta 1975 v Devinu, drugi leta 1977 v Števerjanu, tretji pa leta 1980 v Gorici. Že na prvem kongresu je bilo izvoljeno deželno tajništvo, sestavljeno iz predstavnikov iz vseh treh pokrajin. Prvi predsednik deželne SSk je bil Mirko Špacapan, kasneje pa Andrej Bratuž. Deželni tajnik pa je od začetka Drago Štoka.
Deželno tajništvo sestavlja skupno štirinajst članov, po šest v goriški in tržaški delegaciji ter dva za videmsko. Na letošnjem deželnem kongresu bo prišlo do izglasovanja novega statuta, ki bo nekak krovni pravilnik oz. listina nad obema pokrajinskima statutoma SSk.
darilo potrebne učence slovenskih osnovnih šol na Tržaškem z oblačili, obutvijo in šolskimi potrebščinami. Skupno je razdelilo 53 zavojev z vsebino, kot so si jo učenci sami želeli.
Slovensko dobrodelno društvo čuti ob tej priložnosti dolžnost, da se zahvali javnim oblastem in vsem dobrotnikom, ki so” s svojimi prispevki omogočili izvedbo te pobude. Še posebej se zahvaljuje didaktičnim ravnateljstvom ter upraviteljem slovenskih osnovnih šol na Tržaškem za pomoč, ki so jo nudili pri zbiranju podatkov za obdarovanje.
Barkovlje
Duševno prizadeti F. E., star 40 let, se je v ponedeljek 3. januarja znesel nad bar-kovljansko cerkvijo. Razmetal je oltarno opremo in razbil eno okno z barvastim steklom. Razdejanje so opazili otroci, ki so šli mimo cerkve in opozorili župnika g. Lojzeta Zupančiča. Orožniki so kmalu izsledili krivca v bližnjem središču za mentalno higieno. Ravnal je pod vplivom trenutne zmedenosti. Škoda je precejšnja.
Skavtsko duhovno srečanje za najmlajše
Delovanje skavtske organizacije je v božičnem času usmerjeno v poglabljanje verskih vrednot, ki jih skavtizem nudi mlademu človeku. Pristop do teh vrednoit se razlikuje za vsako starostno stopnjo posebej, zato so vse tri veje skavtske organizacije pripravile za svoje člane posebna duhovna srečanja.
Tako se je v soboto 18. decembra zbralo v Marijanišču na Opčinah nad 90 volčičev in veveric. Ob pesmi in sliki so tudi najmlajši na novo ovrednotili smisel verskega praznovanja. Tradicionalnemu pojmovanju božiča so doprinesli še svoje izvirno, otroško doživljanje. Navdušeno so sodelovali tudi pri zaključni igri in pri nagrajevanju skupin, ki so se najbolje izkazale na letošnjem taboru.
Uspeh srečanja dokazuje, da so take pobude potrebne, še zlasti zato, ker naletijo Pri mladih na tako velik odziv.
Nedopustno dejanje občinske uprave v Miljah
Učiteljski zbor dolinskega ravnateljstva izraža svoje ogorčenje nad dogodkom, ki se je pripetil v slovenskem občinskem vrtcu v Miljah. Dne 10. in 13. decembra je občinska uprava namesto slovenske stalne vzgojiteljice poslala suplemtko, ki ni obvladala niti besede slovenskega jezika. Otroci so bili zato prisiljeni z njo občevati izključno v italijanščini. Učiteljski zbor smatra, da je s tem dejanjem milj-ska občinska uprava grobo kršila pravice slovenske šole in upa, da bosta SSŠ in šolski odbor temu primerno ukrepala.
Glasbena zima v Liguriji
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU
priredi BOŽIČNI KONCERT
v nedeljo 9. januarja ob 16. uri
v tržaški stolnici sv. Justa
tržaške novice
JA,	lili
S seiegorišltm občinskem sveti
jonsKe novice
M MV	'	$	a|	!	t	-
....4	.	1
,rng«MA-
Malo pred božičnimi prazniki, namreč v torek 21. decembra, je bila zadnja lanska seja občinskega sveta v Gorici. Dnevni red je obsegal veliko točk, nekaterih tudi polemičnih in s politično vsebino.
V	začetku seje je svetovalec Slovenske skupnosti prof. Bratuž vložil dve interpelaciji. Prva se nanaša na razdelitev lepih povečanih razglednic nekdanje Gorice, ki jih je uprava darovala svetovalcem. Predstavnik SSk je vprašal odbornika za kulturo, kako da niti na eni izmed izbranih (vseh je okoli petnajst) ni bilo slovenskega napisa, medtem ko je v sami publikaciji o zadevni razstavi več takih razglednic tudi s slovenskim napisom. To še posebej, ko samo italijanski oz. nemški napis ne odražata nikake stvarne podobe Gorice in pomeni to le neko nenaravno dvojezičnost. Odgovor bo (skupno z interpelacijami drugih svetovalcev) dobil na prihodnji seji.
Svetovalec Bratuž je nato naslovil odborniku za decentralizacijo vprašanje v zvezi s tiskovno publikacijo, ki jo izdaja zadevni urad občine. Gre za neke vrste fotokopiran izbor člankov po dnevnem in periodičnem časopisju o delovanju in problemih občinske uprave. Pohvalil je pobudo, ki je vsekakor 'koristna; dodal je še, da bi morda poleg slovenskih člankov dodali vsaj sintetični italijanski prevod. Nato pa je pripomnil, da je nedopustno (kot npr. objavljeno v eni zadnjih številk te publikacije) objaviti kar osem strani uradnega biltena neke stranke. Tudi tu se je treba držati neke mere! (Šlo je namreč za objavo skoraj celotne številke Novic, ki jih izdaja mestna sekcija PCI v Gorici.)
Seja je nato bila polna raznih problemov. Med drugim so tudi svetovalci glasovali o odstopu načelnika svetovalske skupine PCI Borisa Coceanija, ki ga je nato zamenjal arhitekt Busolini. Vsi svetovalci so izrazili nekdanjemu kolegu svojo simpatijo, ko je zaradi družinskih razlogov zapustil naše mesto. V nadaljevanju seje je prišlo še do raznih glasovanj. Med drugimi za odobritev izida nedavnega notranjega natečaja za pet mest funkcionarjev. Svetovalec SSk je tu osporaval odboru izbiro sindikalnega predstavnika komisije, ki ni imel za to predpisanih naslovov. Ker ni bil sprejet odlog o tem glasovanju kot je predlagala SSk, sta se oba predstavnika SSk vzdržala.
Na seji je prišlo tudi do živahne razprave ob nepričakovani politični izjavi obeh socialističnih strank, PSI in PSDI. Socialist Brunello je namreč prebral daljšo izjavo, v kateri praktično omenjeni stranici kažeta na možne krize oz. se dejansko odmikata od sedanje večine. Ta poseg je vzbudil pravo presenečenje. Opozicija je seveda to izrabila, da pokaže na trhlost in šibkost sedanje večine petih strank.
Načelnik svetovalske skupine DC Leardi je zavrnil tak dokaj čuden način sodelovanja med večinskimi strankami in se zavzel za politično razčiščenje na za to primernem mestu. Svetovalec SSk Bratuž je v imenu svoje skupine izrazil začudenje nad politično izjavo obeh socialističnih
GORIŠKO PASTORALNO PODROČJE
vabi na
7. BOŽIČNICO
v nedeljo 9. januarja ob 15. uri
na Mirenskem Gradu
Nastopijo otroški zbori s Kapele, Šempasa in Vrtojbe, mešani zbori iz Branika, Brij, Bukovice, Kapele, Mirna, Šempetra, Vogrskega in Vrtojbe (mladinski)
strank. Dejal je, da gotovo v večini obstajajo razni problemi in da ima tudi SSk svoje zahteve, da pa vseeno poudarja veljavnost sedanje večine in zahteva le politično preverjanje. Vsekakor pa kaže izjava obeh socialističnih strank nekako ne-voljo nad sedanjim načinom dela in vodenja uprave.
V	začetku seje so predstavniki pete svetovalske komisije (za asistenco in socialna vprašanja) dali odboru skupen dnevni red o problemih stanovanjske krize oz. dodelitev stanovanj in sestavljanja zadevnih lestvic. Prišlo je namreč do nekakega konflikta med odborom in komisijo, ko odbor ni upošteval lestvice, ki jo je na podlagi dokumentacije sestavila komisija. Resolucije, ki bo prišla na dnevni red prihodnje seje, nista podpisala predstavnika DC (ki je tudi predsednik komisije) in PSI.
Na sejd je bilo tudi govora o šolskih zadevah. Občinski svet je na predlog odbora med drugim odobril znesek 2 milijona lir kot prispevek za poimenovanje slovenske osnovne šole v ul. Brolo po Otonu Zupančiču. Socialist Waltritsoh je predlagal, da bi za potrebe slovenskih šolskih stavb segli po fondih iz Osimskega sklada. Razprava je nato tekla tudi ob problemu ogrevanja šolskih stavb, saj je veliko mestnih šol praktično v mrazu. Svetovalec Bratuž je med drugim zahteval, naj občinska u-prava poskrbi za primemo ogrevanje v stavbi Malega semenišča (sedežem v glavnem vseh slovenskih srednjih šol), kjer je zadnji čas zelo mraz.
V	nedeljo 19. decembra je PD Mačkolje slovesno praznovalo 30-letnico svojega obstoja in delovanja. Zadevna sklepna slovesnost je bila v domači srenj ski hiši. Spored je predvideval nastop vseh treh pevskih zborov in sicer mešanega, dekliškega in otroškega zbora Slovenski šopek, recitacije, pozdrave vabljenih gostov in priložnostni govor.
Slovesnost je začel predsednik društva Zorko Gorjan, ki je na kratko prešel delovanje društva v preteklosti in zaželel, da bi bilo tako bogato tudi v bodoče. Osrednji govor je imel rojak iz vasi in prvi predsednik društva prof. Aldo Štefančič, ki je prikazal začetke in prva leta društvenega delovanja, ko sta kulturni dejavnosti v vasi dajala spodbude tedanja upravitelja duhovnije Dušan Jakomin in za njim dr. Stanko Janežič. Svoje misli je govornik takole zaključil: »Vem, da je bilo mnogo dela opravljenega na tiho in brez vsakršne reklame ali javnega razglašanja, zato širša javnost o njej ni seznanjena. Dovolj zgovorno pa o tem priča lična brošura, ki jo je društvo izdalo za to priložnost in ki vsaj delno izpolnjuje potrebo po informiranosti o bogatem delovanju.«
Od povabljenih društev so čestitke in pozdrave prinesli Kilian Ferluga za Društvo miljskih Slovencev, Marij Maver za Slovensko prosveto, Zorko Jurjevič za Mladinski krožek iz Doline, Alojz Debeliš za Dom J. Ukmarja iz Skednja, Vinko Ozbič za zamejsko skavtsko organizacijo. Pismene čestitke so poslali KD Primorsko iz Mačkolj, dr. Stanko Janežič in g. Marjan Zivic za Slomškov dom iz Bazovice.
Na slavnosti so tudi nagradili s primerno plaketo tiste člane, ki delujejo v društvu ali pri zboru nad 25 let. Ti so: Olivija Smotlak, Ljuba Smotlak, Alma Stepančič, Otiiija Parovel, Amalija Šturman, Imelda Rehar, Celestina Peccia, Bogdan Šturman,
Prva seja novega pokrajinskega sveta SSk
15. decembra je bila prva seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu so bile predvsem volitve novih izvršnih strankinih organov. Najprej se je razvila plodna in razgibana diskusija o pomenu in vlogi pokrajinskega tajništva, saj je prav ta organ tisti, ki mora dejansko voditi politično dejavnost stranke. Veliko prispevkov v debati je pokazalo, da se člani sveta zavedajo odgovorne funkcije nadaljnega delovanja, vloge in nalog bodočega vodstva, še posebej v zvezi s pripravo na bližnje pokrajinske in deželne volitve.
Sledile so volitve novega pokrajinskega tajništva. Za predsednika sveta (ki je tudi član tajništva) je bil ponovno izvoljen Gradimir Gradnik. Za političnega tajnika pa je bil potrjen Marjan Terpin. Podtajnik je zopet Emil Valentinčič. Ostali člani vodstva so: Karlo Brešan (blagajnik), Damjan Paulin (krajevne uprave), Marija Fer-letič (sindikalne zadeve), Andrej Bratuž (tisk), Mirko Špacapan ml. (organizacija) in Renco Frandolič (mladina). Za podpredsednika sveta pa je bil izvoljen Branko Cernic.
S tem je hotela stranka sprejeti načelo kontinuitete, zlasti zdaj, ko se bližajo po-
Flavij Makor, Darij Tul, Albert Parovel, Dalka Smotlak, Lojze Tul, Ernesta Tul in Olga Štrajn. Za izdelavo načrta društvenega prapora in likovno opremo priložnostne brošure je posebno nagrado prejel slikar Edi Žerjal. Enako priznanje je društvo podelilo Angeli Novak, vdovi po rajnem Henriku, in Uči Smotlak, vdovi po pokojnem Ernestu.
Točke programa je lepo povezovalo petje treh zborov, otroškega in dekliškega pod vodstvom Ljube Sraotlak ter mešanega, ki ga je vodil Cveto Marc. Slovesnost so zaključili vsi trije zbori, ki so skupno zapeli skladbo Cveta Marca na besedilo Borisa Pangerca »Naša vas«.
Janežičevo pesem Mladini in Gregorčičevo pesem Naš narodni dom sta recitirala Andrej Smotlak in Damjana Štrajn. Sceno z ozadjem vasi sta izdelala Peter in Andrej Smotlak. Napovedovala in predstavljala nastopajoče je dijakinja Alenka Deklič.
»Števerjanski vestnik« št. 7
Za praznike je izšla 7. in obenem zadnja številka 14. letnika tega števerjanskega glasila. Na prvi strani je božična pršem Alberta Miklavca. Dušni pastir in domači župan sta napisala priložnostne misli za božič in novo leto, vaška kronika pa je bogata na dogodkih. Tako najdemo poročilo o pokrajinskem kongresu SSk in o širšem sestanku somišljenikov SSk v Števerjanu, o seji občinskega sveta 30. novembra, o praznovanju Vseh svetih, o udeležbi šte-verjanskih zborov na Cecilijanki in Mali Cecilijanki, o nastopu Zamejskega instrumentalnega ansambla v Libojah na Štajerskem, o praznovanju zahvalne nedelje, martinovanju, miklavževanju in poimenovanju šole v Dragah po Alojzu Gradniku 18. decembra.
membni in zahtevni roki pokrajinskih oz. deželnih volitev. Prav v to bo Slovenska skupnost morala zastaviti vse svoje sile.
Sledila je debata o raznih aktualnih problemih, ki od blizu zadevajo našo stranko. Tako vloga naših izvoljenih predstavnikov zlasti v izvršnih organih krajevnih uprav, položaj v Krajevni zdravstveni enoti, kjer so nadzorni pokrajinski organi prepovedali rabo slovenskega jezika. To je pokrajinski svet odločno obsodil in zahteval, da se raba našega jezika omogoča tako v tem organu kot tudi v drugih zadevnih ustanovah, kjer so ga skupščine že izglasovale v svoje statute, a so to kasneje nadzorne oblasti prepovedale (tako za goriško občino rajonske konzulte oz. Briška gorska skupnost).
Nadalje je pokrajinski svet SSk izrekel odločno obžalovanje zaradi dejstva, da novi predsednik vlade Fanfani sploh ni omenil slovenskega vprašanja v parlamentarni razpravi. Edino tridentinski senator Fontanari, predlagatelj zakonskega osnutka SSk v senatu, je zahtevaj od nove vlade hitre in zadovoljive rešitve tega vprašanja.
Pokrajinski svet je nadalje z zadovoljstvom sprejel na znanje, da je pokrajinski odbor sprejel zahtevo po odprtju slovenske sekcije na tehničnem zavodu ITI, kar je gotovo predvsem zasluga naše odbornice za šolstvo Marije Ferletič.
Božični koncert v Avditoriju
V	pripravo na božične praznike je gori-ška občina tudi letos priredila koncert božičnih pesmi v Avditoriju. Povabila je pet goriških zborov, da so nastopili vsak s svojim programom. Med temi je bil tudi moški zbor »Mirko Filej«. Poleg njega so nastopili še Ars mušica (Fr. Valentinsig), Soški oktet, zbor CAI in SantTgnazio. Nekateri zbori so odpeli samo božične pesmi domačih slovenskih in italijanskih avtorjev, drugi so segli tudi po tujih ustvarjalcih. Mislim, da so tri slovenske pesmi zbora »M. Filej« in ena Soškega okteta še najbolj pomagale ustvariti pristno božično razpoloženje.
Na koncertu je goriški župan dr. A. Scarano tudi lepo voščil praznike vsem občanom.
Štmaver
Preteklo nedeljo smo pokopali Valentino Pintar roj. Peršolja in se poslovili od nje v naši domači cerkvi. V četrtek 30. dec. zjutraj jo je zadela možganska kap, popoldne pa je zatisnila oči v bolnišnici. Bila je dobra mati, nekaj let pa že vdova, ki je vzgojila tri sinove in dve hčeri. Doma iz Štmavra se je tudi v Štmavru poročila in živela s svojo družino na kmetiji. Večkrat smo jo srečali tudi na goriškem trgu, kamor je nosila svoje pridelke.
Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, kako ljudje cesnijo dobroto in poštenost. Pogrebno mašo je daroval naš vikar namestnik dr. Anton Rustja ob somaševanju ravnatelja Alojzijevišča dr. Fr. Močnika. Ta je tudi pri maši govoril v slovo pokojne. Domači pevci pa so ji že pred cerkvijo in potem pri maši in ob grobu zapeli. Naj v miru počiva na štmaverskem pokopališču; družini, zlasti pa sinu Danijelu, ka-tehistu na šoli v Rupi, izrekamo naše iskreno sožalje.
Sovodnje
Občinska seja. Bila je 22. decembra. Župan je najprej poročal o postopku, ki ga je občina sprožila proti družbi, katera je brez ustreznega dovoljenja zgradila televizijski prenosnik na Vrhu. Na poziv občinske uprave, naj nemudoma preneha z deli, je družba po svojem poverjenem zagovorniku negativno odgovorila in se istočasno pritožila na deželno sodišče T.A.R. To ravnanje je prisililo občinsko upravo, da si je tudi sama oskrbela svojega zagovornika. Deželno sodišče je sicer zavrnilo priziv o-menjene družbe, ni se pa žal izreklo o zadevi, tako bo treba čakati tri ali štiri leta. Občinski svet je potrdil sklep odbora o imenovanju zagovornika ter poveril upravo, da izda ukaz za rušenje tega televizijskega prenosnika.
Svet je odobril vsoto 33 milijonov lir za nakup opreme in pohištva za občinske urade in sejno dvorano. Opremo bosta dobavili podjetji Teknomec in Miculin. Za zidarska dela, ki naj bi stala 10 milijonov, je dražba že razpisana. Zakup službe, ki skrbi na sovodenjskem občinskem področju za lepljenje reklame in lepakov bo še naprej imela dosedanja tvrdka. Občinski svet je sprejel predlog pokrajinske uprave glede vsote 4.322.000 lir kot odškodnine za odstop občinskega zemljišča pri telo-
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA
vabi na večer, posvečen
SPOMINU NADŠKOFA PETRA COCOLINA
ob prvi obletnici njegove smrti Vladimir Hmeljak, svak pokojnega nadškofa, bo prikazal filme, zlasti o srečanjih z našo mladino. Predvajanje bo v četrtek 13. januarja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma.
vadnici za gradnjo avtoceste (iz leta 1972).
Na vrsto je nato prišla razprava o drugem tiru na progi Gorica-Redipuglia, saj se dobršen del te proge nahaja na območju sovodenjske občine. Vodstvo državnih železnic je zaprosilo za soglasje občinsko upravo iz Sovodenj. Iz sporočila vodstva železnic pa je razvidno, da namerava po postavitvi drugega tira ukiniti postajo v Rubijah. Podžupan Klemše je svetovalce seznanil s podrobnostmi tega načrta in omenil, da ni predvidenih kakih razlastitev, saj je dovolj prostora ob progi za drugi tir. Glede postaje je bil manjšinski svetovalec Pavletič mnenja, naj se kot svoj čas ob zadavi železniškega podvoza pri sovodenjskem pokopališču (ki je bila ugodno rešena) tudi sedaj naprosi železniško upravo, naj se postaje docela ne odpravi, čeprav ne bo več osebja na postaji, saj si lahko potnik nabavi vozni listek na vlaku. Odbornik Prinčič je dodal, da mora občinska uprava stremeti po ohranitvi postaje tudi zaradi bodoče obrtniške cone, ko se bo potreba po postaji spet bolj čutila. Svetovalci so dali ugodno mnenje o položitvi drugega tira in soglasno podprli predlog Pavletiča in Prinčiča, da občina predloži prošnjo za ohranitev postaje v Rubijah.
5.600.000	lir je bilo odobrenih za oporni zid pri šoli v Sovodnjah. Zupan je povedal, da bo 9. januarja letos v Škofji Loki običajni občinski praznik, na katerega je vabljena tudi delegacija sovodenjske občine. Ob tej priložnosti bo delegacija predložila koledarček športno-kulturnih izmenjav med obema občinama. Na koncu seje je župan izrekel praznična voščila vsem občanom, svetovalcem pa se zahvalil za njihovo celoletno prisotnost in sodelovanje.
DAROVI
Luls, Gorica: za Katoliški glas, Pastirčka in Našo pot po 10.000 lir.
Klanjšček Venceslav: za Katoliški glas in Našo pot po 5.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Zora Brun-dula 20.000; Francka Peršič v spomin na moža Angela 35.000; Marija Milič v spomin na Angela Peršič 20.000; Valerija Gombač v spomin na očeta in brata 20.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: N. N., Opčine 15.000 lir.
N. N., Bane: v spomin na svoje drage pokojne: za cerkev na Banah 5.000; za Marij anišče na Opčinah 5.000; za lačne po svetu 10.000 lir.
Za Marljanišče na Opčinah: Frančiška Malalan, Opčine 25.000 lir.
V spomin svojih rajnih daruje Valerija Cuk, Trebče 142 za Skupnost Družina Opčine 10.000, za Katoliški glas pa 5.000 lir.
Ob rojstvu Mateja darujeta družini Berce in D’Aronco za cerkveni zbor v Rojanu
50.000 in za Marijin dom istotam 50.000 lir.
V spomin Franca Perica: žena za Šentjakobsko kulturno društvo 50.000 in Jože Dodič v isti namen 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Kravos-Vatta 25.000; 'N. N. 60.000 lir .
Za Slov. pastor, središče v Trstu: N. N. 20.000; N. N. 50.000 lir.
Za slovenske skavte v Trstu: družini Ciani in Bandelj v spomin pok. Jožeta Umek 20.000; Pepca Bandelj v spomin Pavle Addobbati 20.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N., Nemčija 50 DM; N. N., Sv. Vincencij 20.000; N. N., Trst 50.000; M. K., Rojan 14.000; Karla Pahor, Trst 10.000; Vera Turk, Trst v spomin na pok. svakinjo Julijano Turk 50.000; družina Pines, Domjo 10.000; N. N., Trst 5.000; B. H., Trst 50.000; Antonija Malič, Rojan 10.000; N. N., Trst 10.000; Ana, Trst 30.000; Marija, Kolonko-vec 5.000; Frančiška Germek, Trst 10.000; Frančiška Dodič, Trst 1.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marija Senica, Ricmanje (za ogrevanje) 20.000; Marta Komar, Ricmanje 10.000; Marcela Vatovec, Ricmanje 10.000; Pierina Hrvatič, Ricmanje 10.000; družina Schiozzi-Petaros, Ricmanje 20.000; N. N., Ricmanje 30.000 lir.
Za Sv. goro: N. N. 50.000; Danila, Peč
50.000 lir.
Za misijone: Jože Cotar, Gorica 10.000; Anica Ciani 10.000; S. S., Trst 100.000; Boris Kuret ob 15. obletnici smrti mame Milene 50.000; družini Trampuš-Korošic v spomin Mile De Piero 20.000; N. N. 35.000 lir.
Za potrebne: N. N., Opčine 20.000 lir.
Za lačne po svetu: K. B. 100.000; N. N., Rupa 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
ll|[|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|||||||||IIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|lIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIillllMIIIIIIIIIMMIMIIIIIIIIIII|||||||l||||ui|||l|||||i|l||l||,l|,|,,|,|l|,l||,,,|,|,,|iU|U|1,i|||ll|l|||||l||l|||||||||l||llllllllllllllllilllllllllllllllllillIllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll
Prvi božični večer v tujini
(Odlomek iz Se neobjavljene povesti Zore Piščanc »Most čez ocean«)
Ob misli na domače in na Jožeta preživljata božični večer. Tine je v trgovini kupil cenene jaslice. Prav nič domačnosti ni bilo v njih. Ni dišalo po mahu kakor doma, tudi po smrekovih vršičkih ne. šele, ko je Jelka prižgala oljnato lučko, je vse kote napolnilo božično pričakovanje. Po večerji sta se stisnila k jaslicam in začela peti božične pesmi. Vse, od prve do zadnje sta imela na sporedu. Razdalje so izginile, most čez ocean je združil stari in novi svet, združil srca v hrepenenju in ljubezni.
Narahlo je potrkalo na vrata. Spogledala sta se. Obiskov nista bila vajena, zlasti ne ob tako pozni uri. Tine je šel odpirat. Pred vrati je stal njun sosed, črnec Stephan Valara.
»Slišal sem sem vajino petje. Toži se mi po domu, po bližini ljudi. Ali bi me sprejeli?« Nasmehnil se je. Verjetno je hotel še kaj reči, a prihitela je Jelka in ga povabila v sobo.
»Katoličana sta?« se je začudil, ko je zagledal jaslice v kotu sobe. »Po jeziku, ki ga govorita, sem sklepal, da sta pravoslavne vere.«
»Ne, ne, Slovenci smo vsi katoličani,« je povedal Tine. Govorili so v italijanščini, ki so jo vsi trije dobro obvladali.
Jelko je prevzela milina na zdravnikovem obrazu. Njegove poteze so bile pravilne, prav nič podobne grobim potezam črncev. Temni obraz je obkrožala še temnejša brada, oči so sijale živo, prodorno. Kaj je bilo v tem pogledu, Jelka ni mogla dognati. Pogled dobrote, vdanosti, razumevanja? Skrivnost, ki jo je privlačevala, da ni mogla odmakniti oči od njega.
»Tudi jaz sem katoličan. Naša družina sicer nima verske tradicije kakor vi. Šele pred leti smo sprejeli katoliško vero, namreč oče in mi otroci, mama je bila že prej katoličanka, a nam svoje vere ni nikdar vsiljevala. Sami smo se zanjo odločili. Držimo se je zvesto in smo srečni, da smo jo sprejeli. Tudi jaslice postavljamo. Seveda, naša Marija je črnka, prav tako sv. Jožef in Jezušček. Drugače si božične skrivnosti ne moremo zamišljati. Prekinil sem vaju,« se je oprostil, »slišal
sem vajino petje in sem si zaželel deliti z drugimi božični večer. Ali smem prositi, da bi nadaljevala. Neka posebna milina je v vaših pesmih.«
»Nadaljevala jih bova. Jezušček se je rodil za vse ljudi,« je s srečnim nasmehom rekla Jelka.
Zdravnik jo je ves čas dobrohotno o-pazoval. Razumel je, da pričakuje otroka. Misel vseh treh je postala skupna.
»Vsak otrok je mali Jezušček, ki prinaša na svet nasmeh samega Boga!«
Jelka se je zdrznila, ne toliko, da je spoznal njen položaj, kolikor ob čudovito lepi misli, ki jo je črnec povedal. Hvaležno ga je pogledala, on pa se ji je samo nasmehnil.
»Kako gre, Jelka, ali je vse v redu?«
»Za sedaj že. A plaši me porod v tujem mestu, daleč od mame.« Solza ji je zdrknila po licu.
»Jelka, nikar! Otrok je najbolj svobodno bitje. Ko pride njegov čas, se rodi na svet in nič ne vpraša ne po kraju ne po ljudeh. Clan vsega človeštva je. Ne boš sama, ne boš zapuščena. Pomagali ti bomo.«
(Konec prihodnjič)
Tridesetletnica PO Mačkolje
1 Mio MA
Spored od 9. do 15. januarja 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Skrivnostne ugrabitve«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 10.10 B. Smetana: Prodana nevesta. 11.30 Beležka. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Roman: Fr. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!«
14.55 Naš jezik. 15.00 Šport. 16.00 Lahka glasba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli. 10.10 B. Smetana: Prodana nevesta, 11.30 Beležka. 12.00 Umetnostni sprehod v Benečijo. 14.10 Fr. Rudolf. »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.30 Kam, Peter Pan? 16.00 Slovenci v ZDA. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 D. Smole: »Cvetje zla«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Trst ponoči. 14.10 Fr. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!«
14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 130 let Družbe sv. Mohorja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kitarist Marko Feri. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka.
12.00 Na goriškem valu. 14.10 Fr. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 16.00 Povejmo še kaj o otrocih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist G. U. Battel. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Roža mogo-ta. 13.20 Naša gruda. 14.10 Fr. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.55 Naš jezik.
16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Imena naših vasi. 9.00 Sobotni trim. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Fr. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.30 Otroški kotiček: »Naj dihaj dica«. 15.00 Iz studia neposredno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Janez K. Dolar: Missa Viennensis. 18.00 Mirko Mahnič: »F. B. Sedej«.
OBVESTILA
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete bo v ponedeljek 10. januarja v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici.
V	prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem pa pol ure kasneje. Občnega zbora so se dolžni udeležiti izvoljeni zastopniki društev in organizacij, vabljeni so pa tudi vsi ostali odborniki in člani društev ter pevskih zborov, ki delujejo v okviru ZSRP. -
Odbor Katoliškega doma v Gorici obvešča, da se daruje sv. maša za vse dobrotnike Doma vsako prvo nedeljo v mesecu.
Združenje Most in DSI v Trstu prirejata v ponedeljek 10. januarja ob 20.15 predavanje, ki ga bo imel književnik Taras Kermavner iz Ljubljane pod naslovom »Gradnikov dvogovor z Bogom«.
20. Dan emigranta bo v nedeljo 9. januarja ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu. Na programu je prikaz slovenske kulture od Nadiških dolin do Kanalske doline in dramska izvedba Cankarjevega Hlapca Jerneja.
Grafična razstava Edija Žerjala bo odprta do 20. januarja. Otvoritev bo v soboto 8. januarja ob 18. uri v galeriji »Car-tesius«, ul. Marconi 16, Trsi. Ob delavnikih si bo razstavo mogoče ogledati od 10.30. do 13. ure in od 16.30 do 19.30, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
Fotografska razstava »Izseljenec Nadiških dolin« je odprta v Čedadu, ul. IX. Avgusta 8 od 7. do 15. januarja. Med tednom je razstava odprta od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 15. ure in od 18. do 21. ure.
DAROVI
Za Katoliški glas: župnija sv. Jerneja, Opčine za objavljanje darov v preteklem letu 50.000; N. N., Opčine 10.000; N. N., Trst 50.000; kapela bi. p. Leopolda Mandiča pri Domju za objavljanje darov ob novem letu 50.000; C. T., Števerjan 27.000; Lojze Pelicon, Gorica 7.000; družina Cerkvenik, Videm 27.000; Goljevšček, Sovodnje 7.000; H. M. 2.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: sorodniki in družinski prijatelji na grob Lojze Rejc-Kri-stančič 70.000; Rozalija Pelicon ob četrti obletnici moževe smrti 5.000; Podporno društvo 50.000 lir.
Za Pastirčka: Zavrtanik 10.000 lir.
Iva Galassi, Gorica: za Katoliški glas, Zavod sv. Družine in cerkev sv. Ivana v Gorici po 20.000 lir.
Družina Koshuta, Gorica: za Zavod sv. Družine, Alojzijevišče, cerkev sv. Ivana v Gorici, Katoliški glas in cerkev v Skopju po 20.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: msgr. Ivan Kretič 100.000; R. J. 70.000; bolniki 50.000; Šemec 50.000; B. B. 50.000; L. Pieri 30.000; Rudež 20.000; Pertot 10.000; Caharija 10.000; R. Frankovič 10.000; N. P. 10.000; S. P. 10.000; J. 5.000; Petelin 10.000; Čermelj 10.000; N. N. 10.000; B. C. 5.000; Šavli 20.000; Rebula 5.000 lir.
Jožef Perin, Števerjan: za Katoliški glas in Našo pot po 10.000 lir.
Za števerjanske skavte: N. N. 100.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Peršič v spomin na moža, očeta in starega očeta Angela 200.000; Hans in Sonja Senčar-Puch-ler 50.000; N. N. 50.000; družina Hrovatin namesto cvetja na grob Angela Peršič 50.000; Draga Malalan v isti namen 5.000; Tončka in Pepi Gorkič 50.000; družina Švagelj 50.000; Vida v spomin na moža Mirota Večerina 50.000; Kristina Kerpan 28.000; Frančiška Malalan 25.000; sosedje namesto cvetja na grob Mirota Večerina 200.000; Onelia Purič 20.000; Lojzka Sosič 20.000; N. N. 20.000; Neva Zuljan-Bandelj v spomin na moža Sergija in svojce 20.000; Dragoni Acerbi-Costa ob krslu male Ales-sie 20.000; Mara Kenda in mama v spomin na Mirota Večerina 30.000; družina Kacin 12.000; Valerija Sosič 10.000; Pavla Gruden 10.000; Zmaga Malalan 10.000; N. N. 10.000; N. N. v spomin na Berto Sosič 10.000; Li-vija Sosič v spomin na mamo Berto
10.000; Marija Vidmar 10.000; Marija Milič namesto cvetja na grob Angela Peršič 10.000; Angeia Šuligoj v počastitev svojih pokojnih 10.000; družina Peter Vidau namesto cvetja na grob Angela Peršič 10.000; Luciano Bartoli 15.000; Erminija Daneu-Kalc 5.000; Ana Sosič 5.500; N. N. 5.000; Palma Ferluga v spomin na moža Rafaela 5.500; N. N. v spomin na Berto Sosič 5.000; Zora Hrovatin v spomin na Angela Peršič 5.000; N. N. ital. jezika 30.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Frančiška Malalan, Opčine 20.000; N. N. 20.000; Tončka Sosič, Opčine 30.000; N. N. 50.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« - DRAMSKI ODSEK
uprizori Molierovo komedijo
Namišljeni bolnik
Režija Emil Aberšek
Premiera bo v nedeljo 9. januarja ob 17. uri
v prosvetnem domu »Anton Gregorčič« v ŠTANDREŽU
SREČNO NOVO LETO ZELI	
GOSTILNA VOGRIČ	
ŠTEVERJAN	
Uklanci, 23 - Tel. 884095	
	
SREČNO, USPEŠNO IN MIRU POLNO NOVO LETO 1983 ŽELI
STAC
ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE - KOMPRESORJI ZA ZRAK GENERATORJI ZA ELEKTRIČNI TOK
Največji slovenski proizvajalec v sektorju Izvoz v 34 držav na 5 kontinentih
GLAVNI SEDEŽ:
34133 TRST - Via Fabio Severo, 20 - P.P. 989 Tel. 040/60516 - Telex 460636 STAC I
Slovenski denarni zavodi na Goriškem in Tržaškem
želijo svojim strankam in poslovnim partnerjem
Kmečka banka Gorica
Kmečko delavska posojilnica v Sovodnjah
Kmečko obrtna hranilnica v Doberdoba
Hranilnica in posojilnica na Opčinah
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica - Nabrežina
Tržaška kreditna banka d. d. Trst Banca di Credito di Trieste S. p. A.
srečno in uspešno novo leto 1983