Več pogojev za zavestno odločanje
Pred dobrimi tremi tedni so sveti ZK v krajevnih skupnostih sklicali zbore komunistov, delujočih \ vseh organih krajevne sa-mouprave in družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupno-stih.
Glavna tenia pogovorov je bila uveljavitev delegatskega siste-ma v življenju krajevne skupnosti. Osnovne ugotovitve, evidenti-ranje problemov in nakazane rešitve, podane na zborih v KS Po-Ijane in KS Ajdovščina ter opisane v tem sestavku, veljajo prav gotovo lahko tudi za ostale KS v naši občini
PRIMERJAVA OPOZARJA
Na obeh zborih se je izkri-stalizirala ugotovitev, da dele-gacije krajevne skupnosti v skupščinski zbor KS v glav-nem zadovoljivo delujejo. Se-veda so tudi tu še mnoge po manjklivosti in »kratki stiki«, vendar se ob pregledu enolet-nega delovahja teh delegapij opaža napredovanje tako v vse binskem kot discipliniranem delu posameznih članov dele-gacije. Tako na Ajdovščind ugo-tavljajo, da se je sistem »kolo-barjenja«, kot ga samd imenu-jejo že popolnoma uveljavil. To pomenl, da so tu presegli qd borniško obnašanje delegacije in da vsi delegati enako so-delujejo v procesu. So pa na Poljanah v tem pogledu ugoto-vili, da se nekaj izvoljenih de-legatov svoji funkoiji izmika, celo članov ZK in bo proti ta-kim pojavom potrebno ostreje nastopiti, saj posamezniki s svojim nesodelovanjem rušijo osnovne principe delegatskega sistema. Prt poznavanju obrav-navane problematike pa se je pri delegatih pokazal viden na-predek, saj vedno bolj tvorno sodelujejo pri razpravah in kre-iranju odločitev.
Porazno pa je stanje v sploš-ni delegacijah v skupščine sa-moupravnih interesnih skupno-sti, kjer se srečujejo s skoraj-da že nerešljivimi problemL
Na zboru v KS Ajdovščina so opozorili na precejšno anar-hijo v delovanju samoupravnih interesnih skupnosfci tako v na-Činu priprave gradiva, njiho-vem pošiljanju kot do rokov za sklicevanje sej. • Ker posa-mezne SIS med seboj dela ne koordinirajo, stoji ta delegacija pred dejstvom, da se mora praktično osemkrat mesečno sestajati, da bi lahko sprotno obravnavali gradivo pred seja-mi. Dane so bile tudi alterna-tiive za rešitev. Ali naj vse SIS med seboj uskjadijo datume svojih sej in poenotijo način podajanja gradiva, ali pabopo-trebno za vsako skupnost po-sebej izvoliti svojo delegacijo. Tega pa kadrovske kapacitete v krajevniih skupnostih verjet-no ne bodo prenesle
COKLA TTJDI SLABA PODKOVANOST
Podobno je bilo ugotovljeno tudl na Poljanah, kjer pa so delegati za SIS, opozorili tudi na to, da niso bili deležni ni-kakršnega predhodnega izobra-ževanja. Tako stojijo pred dej-stvom, da morajo odločati o stvareh, na katere se ne spoz-najo, včasih pa celo niti ne razumejo popolnoma. Na tak način izglasovana odloditev pa je seveda lahko pravilna le slu-čajno.
Položaj   delegacij   za   samo-
upravne interesne skupnosti Je, ob takih ugotovitvah, res za-skrbljujoč. Samo takojšna ak-cija, ki naj te probleme odpra-vi, nas lahko reši mučnega ob-čutka, da lahko delegatski prin-cip delovanja SIS zamre, še predno se je uveljavil.
OSNOVNE SREDINE NE ODLOCAJO
Na Ajdovšftlnl je bilo ugotov-ljeno: delegatski sistem se kon-ča pri delegaciji. V malo omi-ljeni obliki je bilo to poudarje-no tudi na Poljanah, kjer so poskušali ustvariti vez med de-legacijo in prebivalci preko zborov občanov. Vendar tudi tu. ugotavljajo, da to m naj-ustreznejša reSitev, saj je tudi na ta način udeležen pri odlo-čanju le majhen odstotek obča-nov. Tako na Poljanah vidijo ješitev v stalnih problemskib sestankih, konferencah, tribu-nah in drugih množičnih obli-"kah. Na Ajdovščini pa predla-gajo, da naj bi bila prva faza pri širjenju odločanja pred-vsem odprtost dela vseh orga-nov in komisij, delujočih v kra-jevni skupnosti in družbenopo-litičnih organizacijah. Sicer je to deklarativno že urejeno, ven-dar sklicatelji sej teh komisij in drugih organov ljubosumno skrivajo vse podatke v okviru članstva teh komisij. Z javnim obveščanjem o času, kraju in vsebini sej in sestankov bi ver-jetno zainteresirali mnogo ve6-ji krog občanov, saj se vsa ob-ravnavana tvarina nanaša na problemtiko teh občanov.
ODPRTOST IN MEDSEBOJNA INFORMIRANOST
V zvezi z dejanskim odpira-njem dela vseh teh organov pa
• je foila na istem zboru dana tudi sugestija, da naj v svoje dnevne rede vkljuoijo tudi tiste točke dnevnih redovzborov ob-činskih skupščin, in SIS ki ob-ravnavajo enako problematiko. kot posamezni organ oz. ko-misije. če bodo na teh sejah prisotni tudi čland delegačij bo s temi mnogimi drobnimi nit-mi stkana vez med delegacijo in svojo osnovno sredino, prav gotovo dala take rezultate, kot jih delegatski sistem potrebuje. Zavedati se moramo dejstva, da bo delegatski sistem, ki je v svoji zasnovi edinstven v sve-tu, delegatski le v toliki meri,. kolikor bomo prav vsi občani v njem aktivno sodelovali. Vsa-ko prenašanje dogovarjanja in odločanja ha katerekoli ožje skupine ljudi ali na katerekoli forume je za ta sistem smrtni udarec.
Prav tako pa je pomembna zavest, ki v marsikaterih iz-vršilnih ali upravnih organih, tako skupščin občin kot samo-upravnih interesnih. skupnosti, še ni prisotna, da niso oni ti-
sti, ki lahko y imenu družbe prinašajo politične odločitve. Vedno bolj morajo biti, po eni strani, servis delovnim ljudem in občanom, da jim omogočijo optimalne pogoje za resnično zavestno odločanje. Seveda pa jim morajo ob tem že pri pri-pravi gradiv omogoSiti, da bo-do s problematiko seznanjeni in da bodo gradiva tudi razu-meli.
Žal pa to še nd realizirano, saj so praktično vsa gradiva, posredovana delegatom, še ved-no pisana dolgovezno in neraz-nmljivo, večinoma tudi v jezi-ku, polnem tujk, ki s svojo nerazumljivostjo delegate od-vrača celo od branja samega.
Po drugi strani pa je bilo na zborih izraženo mišljenje, da neverjetno obširni dnevni redi kažejo na to, da s tem, ko do-ločeni izvršilni organi praktič-no vsako malenkost dajejo v potrditev zborotn skupščin, enostavno prelagajo odgovor-nost na pleča delegatov.
Mišo Javornik