Zvezek 15. Letnik III. GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA. Izđ«jate)i in odgovorni urednik Fran Godnik. V TRSTU, 1899. Lastnik konsorcij lista "Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista "Edinost". priloga 172. štv. "edinosti" "Slovenka" Glasilo slovenskega ženstva. Izhaja v Trstu kakor priloga "Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina znaša za vse leto 3 gld. ; za naročnike »Edinosti« pa 2 gld.; posamezne številke se dobivajo v Trstu v tobakarni g. Lavrenčiča na trgu della Caserma po I 2 kr. — Rokopisi naj se po- šiljajo uredništvu »Slovenke«, naročnina pa upravništvu »Edi- nosti«, ul. Molino piccolo št. 3. Vsebina 15. zvezka: J 'i Viaa : Pesmi Iju'jeziii — p^sem — Zofka K%'e-^ (Icr: Paolo. — F. G. : Skrb za zdravje. — Zagorska:;: Kdaj?. — pesem. —- Nada: Intrigant. — Odprto- pismo urednici. — Zagorska: Upa zvezde. — Knji-., ževnost in umetnost. Razno. — Doma. ,J Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od ALESSANDRO LETI MIN ZI v TRSTU Piazza Rosario št. 2. (šolsko poslopje) I r Zlatic, premagujoč se, da se je ohranil mirnega. — Jaz! — je odgovoril oni lakonično. ¦— Kdo ti je dal pravico, kdo pogum, da se nisi bal, da te sterem in uničim kakor črva? — — Moje prijateljstvo do tebe, doktor. — — Je li kar si poročal resnica ? — — Drugače bi ne pisal. — — Sili ti videl na svoje oči? Govori kje, kako in kedaj. Po govoru spoznam, mrtvim črkam ne verujem. Meden je obrnil ustni svoji v pomilovalen nasmeh, odmajal par- krat z glavo ter dejal : — Smiliš se mi, ubogi doktor, nerad ti odkrivam tako malo lepe reči o tvojej izvoljenki, a udarec bo manjši, nesreča bo prenesljiva prej, ko je še čas, nego li pozneje, ko ga več ne bode. — Ogni se pomilovanja ! — velel je doktor trdo. Meden se je vgriznil v ustno in rekel : — Ker že želiš, naj bo ! Ti veš, da je prišel pred par tedni iz Trsta sem c. kr. pešpolk gy. Sprehajala sva se zvečer ob morji z Radoličem, saj poznaš tega hrvatskega podčastnika. Hvalil se je, kako neverjeten utis in preobrat napravijo povsod med dekleti, kamurkoli gredo. Ločila sva se ob lo. Sel sem proti domu in ko sem prišel do Miličevega vrta tam ob strani, čujem še- pet. Mislil sem s prva, da si ti tam ž njo, a ko sem se vzpel na prste, videl sem njo, a ne tebe, ampak kakor sem mogel pri luni- nem svitu razločiti uniformo, bil je meni popolnoma neznan častnik. Bila sta v tihem, kakor se je zdelo važnem pogovoru. Strme sem ju zrl in mogel slišati nekaj njegovih pretrganih besed : - Ti si angelj, Vera, ti si duša, ona ni taka — čul sem vmes tudi tvoje ime in ona se je smejala srečna in zadovoljna. Iz prijateljstva do tebe pekla me je njena nezvestoba in ko ji je poljubil roko, nevoljno sem nekaj zamrmral in odšel. Doktor je molče poslušal, glavo si podpiral z močno svojo roko. Molčal je še, ko Meden ni več govoril, potem pa pogumno vzdignil glavo, vstal raz stol, pomolil roko Medenu ter živo duho- vitimi očmi vprašal : — Si mi li vse pripovedoval na svojo častno besedo ? — — Na svojo častno besedo — je dejal Meden odkrito, na kar 352 ; Nada : Intrigant. je doktor stopil k njemu, stisnil mu roko in dejal : — hvala pri- jatelj. — Ob istej uri jokala je Vera nad vrsticami, koje je pisala doktorju Zlaticu : »Vračam Vam Vašo svobodo. Bodite srečni ! Pač bridka resnica: »Denar je sveta gospodar!« Vera Milice va. Kake dve uri potem je prišel v Zlatičevo pisarno postrešček z omenjenim lističem. — No, sedaj mi ni treba več dokazov — dejal je bridko smeje se, beroč te vrstice. In vrgel je list v malo mizico. Druzega dne je sedela Nada v svoji sobi, ko ji prinese dekla pismo. Spoznala je je na mah. Bilo je Verino. — Kaj je neki skle- nila uboga \'era? — misli si, naglo odpre pismo ter čita: Ljuba Nada! Vse je končano, vse ! Odpovedala sem se mu sama, saj ga lju- bim, žrtvovati moram tedaj vse v njegovo srečo, vse, tudi svojo srečo mu žrtvujem.. Pa ne, ko bi jaz vendar ne hotela ? Ko bi ne bi ne hotela, kdo bi me mogel siliti, saj je on moj sin — toda ne ! — To bode njegova sreča — piše mi kruta, neznana roka. Pa kaj ? Saj ko bi se mu tudi jaz od odpovedala, odstopil bi sam, saj ga tudi sinoči ni bilo in ga več ne bode ! Kaj je to, Nada, — več ne bode ? Je li mogoče, je li res mogoče ? Trši" so od kremena po srci a bojazljivi kakor otrok ! Kdo bi bil to mislil, kdo to slutil ? A biti mora, mora v njegovo srečo. Saj si čitala, kaj se mi je pisalo. Jaz da sem na poti njegovi sreči, da ima dve nepreskrbljeni sestri in tri nedorasle brate, bolehnega očeta in nezmožno mater. Da oče o njegovi zvezi z mano ne ve in umrl bi ko bi vedel, ker mu je od- menil bogato nevesto, da bode tako mogel skrbeti za svoje, da jim ne bo treba trepetati pred prihodnostjo. In jaz da bi bila na poti miru, njeg-ovi sreči, jaz kriva revščine dveh nepreskrbljenih sester in treh nedoraslih bratov, hitre smrti bolehnega očeta? O ne, Nada, moči imam, moram imeti, da se od- rečem njemu in ž njim svoji sreči. Pa zakaj mi ni tega v obraz po- vedal, zakaj ni dejal, kakor .se mi piše, da je zdaj prepozno, da ga čast veže ? Slišiš, čast ga veže ! in tako malo je poznal svojo Vero, da ji ni pripisoval te požrtvovalnosti, tako malo je je poznal, da ni vedel, da ima Vera toliko ponosa in da se odreče, ako ga čast veže, da noče da bi bil navezan ! Sedaj sem mu odrekla. Revica jaz in moj ponos, a s tem ponosom so tudi moje moči pri kraji. Anka: Odprto pismo. 353 Nada ! Pojutraj.šnim odpotujem. Že pred par tedni mi je teta z Gorenjskega pisala, naj pridem k njej. Zdaj je čas, zdaj je prilika. Tu bi mi bilo neprenesljivo. In ve.š, kaj bom tam počela? Slikala bodem, saj slišim in čitam, da so tam tako rajski kraji in v tem, v tem pozabim svoje nesreče. Pozabim ? Dosti sem res zamudila, slikala nisem dolgo, a kako mi zdaj ta vednost prav pride. Nada moja, to mi bode tolažba, s tem si bo- dem pregnala hude, otožne misli. In kaj ne, ti mi bodeš vestno po- ročala, kaj počenja on ? Morda pa on tudi pri tem trpi, morda se on tudi žrtvuje svojcem v prid ? Reci mi, da, Nada, reci, to me laži, to mi še edino dobro dene. Mami sv^oji sem vse povedala, ona je tudi že najbrže očetu sporočila. Med mojim pripovedovanjem majala je z glavo in ko sem zaihtela, stisnila me je k sebi in tudi jokala moja ljuba, draga mama. Nada. morda sem vendar le sanjala? Ne, nisem, tu je osodepolni list in on ima tudi že mojo odpoved. Konec je vsemu, vsemu ! Sedaj pa le na pot ! Kakor hitro mi bode mogoče, ti bodem pisala. Vroče te poljublja ¦ Tvoja Vera. (Dalje prihodnjič.) « Odprto pismo gospej Velecenjcna gospa! Z veseljem, z velikim veseljem in pazljivim očesom, sledim vsakej številki meni tako drage ».Slovenke«. Da \'am od- krito povem, vsega nisem hvalila, a grajala sem jako malo in to vredno sama v svojej sobi. Kakor morda že sami veste, zgražali so se mnogi na spisu g. Danice, in govorili celo, da se »Slovenki« zato odpovedo, češ, da »Slovenka« bi morala prinašati le zdrave in koristne nasvete, a da trosi v svet take nezmiseljnosti. No, pustimo to, naj misli vsak, kar mu drago, a da ta dopis bode imel hudih po- sledic, tega se bojim, in ravno to me je prisililo, velecenjena gospa, pisati Vam. Kar je g. Danica jiisala, je dobro; pisala je za nekatere in med temi poznam jaz gospo, katera mi je rekla, da ona precej pod- piše one nazore g. Danice. .Sedaj pa obsojam strogo gč. Vando na njenem preostrem odgovoru. Zdelo se je, da ona se ozira bolj na osebo, nego na misli g. Danice. Njen odgovor meni ni posebno ugajal, ker je bil še precej surov; slutila sem precej, da ne bode tako hitro 2Ó4 • Zagorska: U])a zvezde. mini in da se nas je že prejela ona kužna bolezen, katera tako grozno mori nas Slovence. Milostiva gospa, oprostite mi, da sem se tudi čudila Vam, ker ste vsprejeli oni' spis, namreč spis gč. Vande, ali da bi ga bili vsaj opilili po svoje. Toda Vandi ni še njen odgovor dovolj, zdaj nadaljuje še »Po- slano«, na njeno »poslano« zopet odgovor v »Edinosti«, kar kaže, da bode stvar nadaljevala. Da se je gč. Vanda spodtikala nad onim srečanjem v kupeju, se mi ludi ne zdi prav, saj je bilo videti, da je le šala, ki pa ni bila na pravem mestu v »Edinosti.« Gospa Da- nica gotovo ni mislila, kake nasledke bode imel njen spis. Govorilo se je pred par večeri v večjej družbi o najnovejši de- bati, kar vsklikne nek gospod: »Gospoda moja! čudite se raje temu, da so mogle sploh ženske toliko časa vstrajati brez prepira !« »Glejte no, saj res«, pripomnim jaz, čuditi se je res, ko imamo v g-ospodih tako izvrstne vzglede«. S tem seveda ni bilo še konca zabavljanju, a branila sem se junaško. — Želela bi pa iz srca kakor tudi Vi, mi- lostiva gospa, da bi bil kmalu konec tej nevihti, ker sedaj je že začela padati predebela toča in ta nas lahko pogubi*). Za to pa Vas prav lepo prosim, streljajte Vi v oblake, da se ti razprše ter se po- kaže nad nami jasno nebo, kakor je bilo do sedaj. V to pomozi Bog ! Zahvaljevaje Vas, milostiva gospa, da ste vsprejeli . moje pismo, klanja se Vam preudana Anka. Upa zvezde. Upa zvezde zlate — kaj se mi smehljate raz nebo prijazno ? — Raje v srce moje vlijte žare svoje,... vlijte mi utehe!... A ce tu na sveti ni mi dano zreti vas v radosti, sreči... Pa oj zvezde zlate, saj mi zamigljate lepše na gomilo?... Zagorska. *) Ker se. tudi meni zdi dovolj te debate, naj jej bode konec s tem - le dobro mislečim pismom. (Op. ured.) Književnost. 355 Književnost in umetnost. Erotika. Zložil Ivan Cankar. Založila Kleinmayer in Bamberg- v Ljubljani. Konečno se mi je vendar posrečilo, mirno pregledati Cankar- jevo »Erotiko« in kmalo potem tudi čitati nekatere kritike o teh modernih pesmah. Ocene so bile druga drugi tako nasprotujoče, da sem se začudil, dasi to ni baš nenavaden pojav — ne pri nas, ne drugod. Naj se trdi, kar se hoče, vendar ostane resnica, da je tudi recenzija le vbesedenje subjektivnih mislij in občutkov in sodbe o literarnih proizvodih ex kathedra mi prav slabo ugajajo, tudi če se strinjam z nazori, katere izrekajo. Menim, da naj bi ocenjevalec v prvi vrsti skušal, podati čitatelju neko navodilo, kako naj čita, da mu bode lažje razumeti in samemu ocenjati. In studije o Cankar- jevi »Erotiki«, ki bi si bila to zadačo naložila, še nisem čital. Res je, da je pesnik bralcu delo olajšal, razdelivši svojo zbirko v posamezne oddelke : Helena — Iz lepih časov — Dunajski večeri — Romance. Vzlic temu sem našel malo onih, ki bi znali Cankarjeve pesmi ne le čitati, temveč tudi — uživati. Kdor pije tokajca ali hrvatski samotok tako kakor izurjen krokar cviček, izgubi vsak okus. Ceniti bode znal fino kapljico samo oni, ki jo pije le v daljših presledkih in nikdar preveč. To velja tudi za »Erotiko«. Verujem, da odloži knjigo nekako razočaran, kdor jo prečita kar na dušek, ker je nemogoče, da bi imel pri takem poziranju tudi kaj naslade. Kdor hoče vedeti, kaj zbirka obsega, kdor hoče njene krasote zavžiti, ne sme požaliti nekaj več časa, piti mora opojno tekočino po kapljah in tuintam mora kako pesem tudi dvakrat, trikrat precitati. In če je tako prebral celo knjigo, mi bode gotovo pritrdil, daje »Erotika« nenavaden literaren pojav in marsikatero pesem potem še večkrat poišče in marsikateri verz mu nstane v glavi. Že v prvem oddelku: »Helena« nam pesnik pokazuje, da zahteva bralce, ki znajo čutiti in misliti. Njegova Muza pač ni »mehkužna, bledolična gospodična«, a tudi ni navadna žena trivijalnih mislij in pritlikovskih občutkov. Doma je iz one čudežne dežele, v kateri lunin svit govori in uvela roža poje, a kdor hoče poslušati in je zmožen pojmiti in razumeti, njemu pripoveduje krasne bajke in prav- ljice in povesti — iz pristnega življenja, pa mu sega s svojo tajno roko globoko, globoko v dušo in srce. 356 Književnost. Občutke zna Cankar obujati kakor malo kdo. In v tem se pokazuje mojstra zlasti tam, kjer beseda sploh ne zadostuje, kjer mora tudi pesniku služiti glasba in slikanje. Seveda: Strahom me pogleda ona in vsi trije obmolčimo; luna sanja tam visoko, sanja tiho v dnu valov. . . to bi prav malo povedalo onemu, ki je citai samo besede v prvi pesmi : Helena. A kdor se z ono trojico po beli cesti izpre- haja, kogar zaboli v srcu, ko se je ona nagnila, in kdor občuti otožnost, s katero on govori, »kak tam v valovih svetlih sveti luna se vabljivo...«, on sanja tedaj tudi z luno »tam visoko« in tam »v dnu valov«. Sanja! On mora, ker se ne more odtegniti uplivu globoke melanholije, s katero mu je pesnik napolnil srce. Ce pa čitatelj nima v prsih tega instrumenta za čute, ni to pesnikova krivda. — — Da zna s tehničnimi sredstvi višje vrste jako spretno ravnati, nam pokazuje avtor v tretji pesmi tega oddelka. Koncizno, slikovito živo, krepko nam kaže novi čar »najlepšega gradu« in vesele družbe in potem — kako pretresljiv kontrast ! — sede sam pod temno sen- čnato lipo. Pred njem leži uvela roža : ... iz njene roke pala je, ko šla je tod mimo. Ali ni to krasno povedano ? Kaj ni to globoka misel ? Ako bi hotel v kakšni analizi opisati, kaj-te kitice vse povedo, bi se mi zdelo, kakor da profaniram svetišče poezije. In morda je pesnik sam čutil, da bi profaniral svojo bol, ako bi jo drugače razkladal, kakor z ono sliko, ki se mu je tako posrečila. Ravno tako delujeta 4. in 5. pesem. V šesti treba primerjati četrto in sedmo kitico : V teh neizpolnjenih željah pretežko je živeti ; če tudi ti ne ljubiš nie, jaz nočem več trpeti. Potem pa : In orgelj veličastni glas po cerkvi se razlije. In zdi se mi, kot da bi pel : ,,Klečite in molite, če tudi srce brani se molite in trpite. .. " Književnost. 357 In vsak komentar je nepotreben. Da ima v »Erotiki« tudi plamteča strast svoje mesto, dokazuje prihodnja pesem: Kaj hočem zdaj z življenjem jaz? Samo trenotek mi še pusti, da zrem ji zadnjikrat v obraz. Poglej na vzhod, že sije luna, umreti moram jaz nocoj. Samo nocoj, nocoj me ljubi, poljubi me enkrat samo, da na gorečih tvojih ustnih nebesa meni se prično. Skozi te vrstice slišim cel orkester; zdaj prevladujejo nežni, sentimentalni akordi vijolin, kakor bi se dvigala s strun ona mila, koprneča Bragova » serenata», ki poje tako divno tiho a vendar mo- gočno ljubavno poželjenje, a hkrati se zjočejo godala in wagnerijanski zabobne bobni, zatrobijo rogovi in trombe, in ko se gosli zopet zaslišijo, se penijo njih glasovi v najvišjih višavah, v skoraj blazni ekstazi, kakor finale iz Cavallerije... Umreti moram jaz nocoj — samo nocoj, nocoj me ljubi... ! Jaz v^saj ne poznam strasti, ki bi lahko še bolj vzkipela. Lepote osme, devete in desete pesmi tega cikla bode čitatelj kaj lahko našel, kadar se je tolikanj zaglobil v poezije, o katerih sem se omenil. Drugi oddelek .slove »Iz lepih časov«. ¦ Takoj prva pesmica je tu značilna za način pesnikovega čuv- stvovanja. Lani sem čital Paul Wilhelmove pesmi »Welt und Seele« in od prvega branja mi je ostala v spominu kratka »Vergessen«. Ich sehe Dich einen Kranz von Mohn um deine bleichen .Schläfen pressen ., und neide Dir den Kranz von Mohn. In meinem Garten stehn die Astern schon... Die Rosen sind mir vom Haupte gesunken. Und Dornen haben mein Blut getrunken. Ich kann nicht wie Du vergessen! Nehote sem se spomnil teh verzov, ko sem čital omenjeno Cankarjevo : Za njo strmi oko solzno, in v srcu je meni tako težko, — pozabila name je bog ve l^daj, a jaz je ne morem vekomaj. 358 Književnost. Kakor ljubezen, ostane tudi pozabljenje gotovo za vse čase predmet liričnim pesnikom. Pa kdor zna na tem polju kaj original- nega povedati, mora že res biti poet. Ali je ta »bogve kdaj« in »vekomaj« originalen, naj kritični bralec blagovoli sam odločiti. Jaz ne dvomim, da je ta slika enako originalna, kakor je lepa. Ne visok plamen, a jako vročo žrjavico očutimo v prihodnji pesmi: »Kako je to«. Kakor večinoma v vseh Cankarjevih pesmah, je tudi tu na koncu oni moment, ki se nas najbolj dotakne : Nilcar, nilcar ne boj se več, glej, čakam te, drhteč, ljubeč... Onim, ki se spodtikajo nad »Dunajskimi večeri«, priporočam, naj pazljivo prečitajo pesmico št. 3. in naj si jo dobro za- pomnijo. Morda bo tedaj njih sodba o »grešniku — poetu« kaj bolj nepristranska. V krasnem odlomku »Kaj bi zakrivala« apeluje avtor zopet na naše premišljevanje. Pesem je namreč »simbolistična«. Toda ne vstrašite se. Uganka ni tako težka, kakor je misel globoka in da razvo zlate vozel, si ni treba preveč glave razbijati. Okno zagrniva, da ne boš slišala slavčevih pesmij — da ne boš videla revice lilije, plašno drhteče tam v vetru polnočnem. .. Da hoče pesnik z »revico lilijo« nekaj povedati, je jasno, a tudi kaj hoče povedati, ni temno. Ampak malo prebaviti treba stvar vendar, preden se začne dalje čitati. Ena najkrasnejših pesmij cele zbirke, pravi demant po lepoti in vrednosti je na strani 35. Od te se ni moči hitro posloviti. Tu so zbrane vse vrline Cankarjeve lirike. Izvanredni duši je avtor dal tudi izvanredno telo. Njegove oblike so splošno lepe, a tukaj ne zadostuje besedica »lepa«. Deseterci, drugače najbolj prikladni junakovanju, bojevanju, se tukaj stope v sanjavo sladko, nekaj skrivnostno baj- nega puhtečo tekočino, kateri je vir v najgloblji globočini srca. Saj to že davno sem na tihem slutil Če tudi solzno bilo ni oko, bog sam ve, kaj sem pri slovesu čutil.. . Ta neizrečena bol, ki brani solzam, da bi jo olajšale, zatrepeče v poslušalčevem srcu in njemu se dozdeva, da je sam izgubil nekaj, zbog česar čuti — bog sam ve, kaj .... ! In skozi te rime doni K.njiževnost. 359 otožna, le plemenitim dušam znana melodija o izgubljenem raju, ki se ne vrne nikdar več, nikdar, kajti Visoka stena je med nama vstala na jedni strani noe, na drugi dan ; in tebi sije zdaj svetlejša stran. Pa pesnik ne čuti samo groze noči, ki se je nad njim zgrnila ; v krvavečem srcu raja proroški duh : A takrat, ko bo tvoj obraz solzan in bled in suh, prepozno bode pala .... Visoka stena je med nama vstala, na jedni strani noč na drugi strani dan. In po noči pihajo črni netopirji in v zraku se zibljejo tužni vzdihi — in bralec jih vidi in sliši... Med sledečimi krajšimi je jako lepa deseta Zašumelo je drevo, tuna sanja na poljani... oj ostani, oj ostani — Kam se ti mudi tako ? pa enajsta : Kje je pomlad, kje je dekle moje ! Plašč meglen je nad zemljo raztrt v snegu škriplje pod nogami cesta, lepa ljubica mi je nezvesta, v srcu mojem pa je hladna smrt. Takole počasi prebirajočemu, se mi pojavljajo na vsaki strani nove krasote, ki glasno protestujejo trditvi »nezrelosti« — kako mi je ta beseda sploh zoprna ! — in ki se tako leskečejo, kakor se more samo pristno drago kamenje. Ne, ne, to ni »simili«. Vse to obdaja vonjava, ki prihaja očitno iz globin, ne samo one, »davne pozabljene pesmi iz groba«, nego tudi misli, vtešene v teh verzih, n. p. v oni o dveh čolnih, ki letita sredi morja, čuvstva v »Molil .»em sinoči v cerkvi« (menim, da je to pač pristna strast) v »Vso svojo ljubezen« Ce danes se na te spominjam, . gori mi v sramoti obraz, oj ljubica, da sovražiti ne morem, ne morem ie jaz. Koliko je tu v kratkih besedah povedano ! To se posreči samo pesniku, ki ima jezik ne samo kot lingvist, temveč uprav kot poet, popolnoma v svoji moči. Finis coronat opus — in tako zaključujeta 360 Književnost. tudi ta oddelek dve krasni cvetki, originalni, po svojem bistvu vse- skozi različni, po svoji lepoti enaki: »Kakor Dijana od mrzlega mramorja« in »Ti, tega pisma nisi ti pisala.« A sedaj pridejo Dunajski večeri. Preden se ž njimi pobavimo, čujmo pesmico iz druzega oddelka, katero sem že omenil. O mral^u sedim na vrtu in v zvezdnato gledam nebo ; iz srca k nji pesem odplava tja daleč na tuje zemljo. Tam daleč na tuji zemlji pa ona ob oknu sloni, in gleda v daljavo in sluša, in solzne so njene oči. Onim, ki so se ob »Dunajskih večerih« zgražali, bi to najraje zapisal kot nekakšen moto. Cankarjevo pesniško individualnost se se mora po »Erotiki« soditi kot celoto, od katere se ne sme trgati posameznih udov in če je tudi res, da so »Dunajski večeri« najori- ginalnejši del »Erotike«, se vendar ne more trditi, da so v nasprotju z ostalimi udi istega telesa. Zato je povsem neopravičeno, iskati v v teh večerih lascivnostij in tudi bojazen, da bi Cankar utegnil pre- koračiti ono mejo, onkraj katere izgine »resna« poezija, se mi vidi povsem neopravičena. Ce je znal tako težavne snovi, kakoršne naj- demo v »Vzduh opójon, težak« ; »Pod oblačnim, sivim nebom«, »In dviga in širi se vroče obzorje« in zlasti v oni poeziji v prozi (6) ob- delati, ne da bi se mu noga spodtaknila, je že v tem pregnan vsak strah glede moralnosti njegove poezije. Priznati pa moram, da mi »Dunajski večeri« ravno zato impo- nirajo, ker je bilo treba poguma za porabo teh brez dvoma težavnih sujetov. Da obdelujejo take snovi tudi »šaljivi« časniki, služeči lasci- vnosti, ni še nikakoršen argument za to, da jih pravi pesnik ne bi smel porabiti. Koliko poetikantov je že opevalo pomlad, maj, luno itd., pa Schiller. Leopardi, John Nackay, Vrhlicky, Aškerc in kaj jaz vem koliko velikih pesnikov je vendar posvetilo istim predme- tom svoje pero. Poetična je prav za prav vsaka snov, samo pravemu pes- niku mora priti v roke, da postane kaj iz nje. Pa taki momenti iz dnevnega, resničnega življenja, kakoršne srečavamo v »Dunajskih večerih«, naj bi bili poetu prepovedani ? Da je vzel kak »pesnikovač« one sujete v roke, naredil bi bil iz njih malo pornografično zbirko ; iz Cankarjevih rok so postali umetnine. Čisto neumevno mi je, kako se mora spričo teh pesmi govoriti o opolzlosti, lascivnosti ali celo o slavljenju »greha«. Glede prve pesmi Književnost. 361 mi prizna menda vsalia blaga duša ¦— kakor tudi glede druge — da v oni pristni bolesti ni nikakoršnega povzdigovanja pohotnosti. Tretja in četrta pesem sta sliki s takim tekstom, kakoršnega napiše bralec poleg. Kdor ne sili pohujšanja v te verze, ga tudi ne najde v njih. Pa čitajte v peti pesmi : Da, temtlo je vse krog mene, v srcu mojem temno, prazno ; in zagrnil bi si lice od sramote, od kcsanja. In v sedmi : Noč brezupna, — in nikdar več ne posije solnce vanjo. Roke črne in leaéne segajo iz dna noči, . kot opolzle, molire kače drsajo po mojih licih ; mraz leden leži. na udih, v srcu mojem strah in stud. To je sodba, katero pesnik sam izreka. Komur to ne zadostuje — nu, naj ne dolži pesnika. Zakaj je Cankar uvrstil ono prozo v svojo zbirko ? Jaz ga nisem vprašal, a mislim, da bržčas zato, ker je poezija. Prekrasna je — vzlic svoji mistiki, katera pa vendar ni tako temna, da je nebi bilo mogoče umeti — zadnja pesem tega oddelka »O tebi sem sanjal vse dolge večere«... Z ostalimi pie9ami, »Dunaj- skih večerov« je v tesni zvezi in kot roža v šopku je že umljiva. Nekaj mistike se naše pesni.štvo menda sploh ne znebi. Če igra celo v poeziji takih narodov, ki se ponašajo s posebno jasnostjo, precejšno ulogo, je to še bolj naravno pri Slovanih, katerim je misticizem, kakor severnim narodom, prirojen. Ako bi hotel še o romancah kaj podrobneje povedati, bi moral zaiti predaleč. V njili se nam Cankar prikazuje precej v isti obleki, kakor v svojih prozaičnih spisih. Kar koli bi se moglo reči o miste- rijoznosti njegovega liričnega dela, vse izgine pred jasnostjo in mar- kantnostjo njegove epike. Vendar pa ostane tudi tu njegova duša ista, v česar dokaz navajam samo »Na svatbenem potovanju«, »Ro- mantika«, »Noveleta«. Odkar je Cankar zbral prvi šopek v »Erotiki«, so že nekatere njegove nove pesmi ugledale beli dan, iz katerih je razvidno, da se vino v njegovih posodah samo od sebe čisti. Vsak pravi pesnik se razvija iz lastne moči. Cankar se razvija, ker je pravi pesnik, in lahko bi tudi dejal, Cankar je pravi pesnik, ker se razvija. — E. K. 362 Doma. Puškinski album. Stoletnico Puškinovega rojstva je ruski narod proslavil tako, da je pokazal, kako je vreden takih sinov, takih ga- nijev, kakoršen je bil Puškin m s kakoršenimi se sme Rusija še sedaj ponašati. Da, proslava Puškinovega rojstva med Rusi je zopet Do- kazala Rusijo v vsej njenej lepej luči, pokazala, da je ruski narod res vreden simpatij, katere se zanj množe na Zapadu dan na dan. »Njiva«, ilustrovani, beletristični list je prinesla prilogo, »Puš- kinski album, katerega si vsak še tako ubožen človek lahko omisli. Album Stane le 50 kopejk, a ima poleg obširnega in podrobnega životopisa pesnikovega mnogo krasnih slik. Tu imaš Puškina kot dečka, lecejista, moža. Puškina v dvoboju, Puškinovo masko posneto po njegovi sjnrti, vse njegove sorodnike, razna njegova bivališča, a osobito krasno so v tem albumu ilustrovana njegova dela. Mislim, da vsak Slovenec, ki je le vešč ruskej cirilici, bi z dobro voljo in z ilustracijami umel ta album. Doma. Madeži od cestnega blata ali ilovice se odpravljajo iz oblek na prav jednostaven, pa še malo znan način. Prerezi .sirov krompir ter drgni ž njim po madežu. Kmalo se bode madež izgubil, a obleka ne trpi škode, kakcr se to lahko pripeti pri močnem krtačenji. Prakt. Wegweiser.