KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO NOV OPIS FRANCOSKE LJUBLJANE O priliki kongresa »Svete alianse« v Ljublja- ni 1821 se je med Francozi, ki so živeli v dobi Ilirije pri nas, zopet zbudilo živo zanimanje za naše mesto in ga opisovali sonarodnjakom kot njegovi poznavalci. S svoje strani pa so Ljub- ljančani, prežeti z lokalnim patriotizmom, budno zasledovali poročila o svojem mestu v evrop- skem tisku in kar tekmovali pri popravljanju raznih netočnosti, ki so se poročevalcem utiho- tapile v tekst. Tako je bil med drugim članek Charlesa Nodiera z naslovom »Laybach«, ki je izšel 15. januarja 1821 v pariškem časopisu »La Quotidienne« in v katerem znani francoski pisa- telj popisuje spomine na svoje ilirsko bivanje, že kmalu po objavi pri nas znan in komentiran. Ljubljanski »Illyrisches Blatt« ga je namreč pri- občil (1821, No 24—25) v nemškem prevodu kot ponatis iz »Stuttgarter Morgenblatta« (1821, No. 115) hkrati z vzporedno natisnjenimi obsežnimi pripombami Prešernovega prijatelja in takrat- nega dunajskega akademika Blaža Krobata z na- slovom »Einige Berichtigungen iiber Herrn Char- les Nodier's Sohilderungen der Stadt Laibach«, ki so izšle v dunajskem »Wandererju«. Objava je vzbudila v takratni Ljubljani živahno polemiko, ki ise je zanesla celo v isti »WaTiderer«, v kate- rega 203.—04. številki iz 1821. leta je neki Ljub- ljančan A.....z natisnil svoje »I5emerkungen iiber Herrn Chroafs Widerlegung der von Ch. Nodier gegebenen Nachrichten iiber Lai- bach«. V odgovor in obrambo »mladega Ilirca« pred anonimnim napadom je uredništvo IB že v 31. številki odgovorilo s člankom »tJber No- dier's, Chroafs und v. A.....z topographische Nachrichten, Berichtigungen und Bemerkungen, die Stadt Laibach betreffend«. Zanimiva kritič- na zavrnitev Krobatovih pripomb izpod peresa Heinricha Coste star. z naslovom »Einige Be- meAungen wider Chroafs Berichtigungen der Nachrichten Charles Nodier's iiber Laibach« iz 1821 pa je ostala v rokopisu in se danes hrani v Narodnem muzeju v Ljubljani. Svojevrsten odmev je Nodierov članek razen tega dobil še v sočasni slovenski izvirni poeziji, namreč v štirivrstičnici originalnega Jakoba Zupana, ki poje o Francozu takole (LZ 1885, 218): Nodier. Ti hvalifh Iblano Na ufta zele: Unukam bo snano Nodjera ime. Nodierov članek o Ljubljani, o katerem trdi dr. R. Maixner,^ da ga pred njim ni upošteval in citiral še noben njegov biograf, je poleg že omenjenih nemških prevodov oziroma ponatisov doživel še Dimitzovega v »Laibacher Wochen- blattu« (1884, No. 210—14) in najmanj dva slo- venska (v SN 1910, št. 342 in ZiS 1929, 599—400). Medtem ko so Nodierovi spomini tako prišli že zgodaj v evidenco naših zgodovinarjev, pa je ostal neznan drug članek, objavljen prav tako v času ljubljanskega kongresa, ki ga je napisal Jean Paul Bres (1782—1832) iz Limogesa. To je bil eden iz množice znanstvenikov in pisateljev, ki so v času francoske Ilirije prišli k nam. Ko je bila pozornost evropske javnosti obrnjena v Ljubljano, je v pariških »Annales de la litte- rature et des arts« (1820—21, t. II., pp. 108—14) natisnil poročilo z naslovom »Beležka o mestu Ljubljani«, ki ga podajamo spodaj v sloven- skem prevodu. Kakor Nodier v svojem članku se tudi Bres ne drži strogo opisa samega mesta, temveč opisuje tudi njegovo bližnjo in daljno okolico, pri čemer pa razodeva ostrejše oko za opazovanje in realnejše poznanje stvari.^ J. P. BRES, BELEŽKA O MESTU LJUBLJANI »Mesta dolgujejo svojo imenitnost zelo raz- ličnim vzrokom: ena obračajo nase našo pozor- nost zaradi velikih dogodkov, katerih prizorišče so bila, druga zopet zaradi znamenitih mož, ki so jih rodila, nekatera pa zaradi bleščečih spo- menikov in delavnosti svojih prebivalcev. Na- 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA posled so še taka, ki so si pridobila s sestanki visokih osebnosti, zbranih, da bi se razgovar- jale o koristih bodisi cerkve bodisi cesarstev, to ugodnost, da smejo zavzemati mesto v leto- pisih zgodovine. Mesto Ljubljana je deležno te vrste imenit- nosti in njen krajepis lahko nudi nekaj koristi ljudem, ki bi radi preučevali potek dogodkov v dobi, v kateri živimo. Ljubljana je glavno mesto Kranjske, avstrij- ske pokrajine, ki leži južno od verige Julijskih Alp. Ce lahko verjamemo izročilu, je malo mest v Evropi s tako starodavnostjo. Poročilo pravi, da je Jazon na svojem povratku z zavojevanja zlatega runa s svojimi popotnimi tovariši plul po Istru navzgor in se ustavil na vznožju griča, na katerem je danes zgrajen ljubljanski grad. Tu je ustanovil mesto A e m o n o , nekaj časa tam bival, nato pa zapustil naselbino. Ladjo A r g o so potem prenesli znameniti popotniki do Jadranskega zaliva, od koder so nadaljevali pot v Grčijo. Ce hočemo razložiti to izročilo, moramo pred- postaviti, da so Argonavti nadaljevali pot iz Istra po Savi, ki se izliva v Donavo pri Beo- gradu in ki teče pol milje od Ljubljane, in da so po tej reki pluli navzgor do kraja, kjer prejema v svoje naročje malo reko Ljubljanico. Kakorkoli že je, noben spomenik ne služi v dokaz za to izročilo. Pač pa so se našli neki ostanki brodarskih priprav v savskih naplavi- nah, toda nič ne dokazuje njihove starosti. A e m o n a je bila zgrajena na prehodu rimskih legij, ki so se hodile vojskovat v Germanijo, potem po so se bile vkrcale v Jadranskem za- livu. Še danes lahko vidiš južno od novega mesta zidovje rimskega taborišča. V dolinici pri Dobrovi naletiš na okroglasto cerkev, ki je bila — kakor pravijo — nekoč Jupitrovo svetišče. Mesto Ljubljana (Laybach) izvaja svoje ime iz imena reke, ki teče skozenj in ki znači: mlačna r e k a.^ In zares ohranja reka v naj- ostrejših zimah milo temperaturo in ta občutek toplote še povečuje nasprotje z zunanjim zra- kom. Voda te reke tvori pri izhlapevanju lahko paro, ki se dostikrat nagomili v mestu in po- vzroča gosto meglo. Ljubljanica dolguje svojo toplino, neodvisno od toplote ozračja, kratkemu svojemu toku, ki ni daljši od pet milj. Vse kaže, da se ta reka dolgo pretaka pod zemljo, preden se prikaže v svojem zunanjem koritu. Sploh je v teh krajih več podzemeljskih rek: celo T i m a v , ki se izliva v Beneški zaliv, je brž- kone ena izmed podzemskih rek, ki tečejo v tej deželi in ki imajo zunanje korito šele prav blizu svojega izliva. Malo pokrajin nudi geologu večje število za- nimivih pojavov kakor ta. Prav blizu Ljub- ljane vidimo Cerkniško jezero, ki ga tvori vodni previšek podzemskega jezera, ležečega nepo- sredno pod njim. Ti dve jezeri sta zvezani med seboj po ozki odprtini. Po tem, kako je pod- zemsko jezero več ali manj oskrbljeno z vodo, postaja gornje jezero prizorišče zdaj ribolova, zdaj lova na divjačino. Podzemske jame v Postojni in Planini kažejo presenetljive prizore. Kadar kmetje s plamenicami v roki vanje vodijo obiskovalce, spominjajo te globoke rupe, ogenj, ki odseva od vode, stalaktiti in šum slapov in vetrov na opise, ki nam jih dajejo pesniki o bregovih Stiksa in breznih Tenara.* V pečinah, ki so prav blizu Ljubljane, so našli ogromne gmote Amo- novih rogov (a m o n i t o v) s premerom več kakor štiri čevlje.^ Pudingi (= konglomerat) z bregov Save nudijo klade iz raznovrstnih snovi, ki se dajo ogladiti kakor marmor. V tej pokrajini so odkrili žival nad vse po- sebnega sestava, ki je znana pod imenom P r o - teus Anguilar.® Ima zunanje škrge in pljuča; na njej pa ne naletiš na nobeno sled o organu vida; kosti na glavi ne kažejo nobe- nega niti najrahlejšega znaka o optičnem živcu. To je edini vretenčar, pri katerem je priprava za vid popolnoma izginila; njegovo telo je po- dobno telesu kuščarja in njegov rep je pripra- ven za plavanje. P r o t e j živi v podzemskih tokovih, katerih voda od časa do časa izgine; včasih pa te vode narastejo in vržejo proteja iz svojega običajnega korita. Raki, ki jih love v Ljubljanici, so največji, kar jih poznamo.'' Pozimi je Kranjska pokrita z debelim sne- gom, ki zmrzne zaradi dolgotrajnega mraza; tedaj so sani edino vozilo, ki je v rabi. Ko se vigred povrne, si očaran nad mičnim prizorom bregov in dolinic, nad katerimi se dviga ogro- men polkrog, ki ga tvorijo na severu Julij- ske Alpe, večno pokrite s snegom. Več ljub- kih gričev, med njimi Šmarna gora,^ pri- vablja na svoje teme ljubitelje pestrih razgle- dov: le malo dežel nudi krajinarju toliko pred- metov za študij; kmečke hiše so grajene iz smrekovega lesa in njegova bruna puščajo od- prtine v obsegu kakega pol kvadratnega čevlja, ki tvorijo okna. Pridelki, ki obstajajo iz rži, pšenice, fižola in turščice, se spravljajo sredi polja na nekakšnih ogrodjih, katerim je njihova podobnost s preobrnjeno harfo vzdela ime tega glasbila. Te harpfen (= kozolci) dajejo po- krajini zares nenavadno lice. Ko je žetev končana, so podobne velikim ste- nam; pred žetvijo njihove prazne rante ne navdajajo z nezadovoljstvom prav nič manj popotnika kakor vaščana, kateremu oznanjajo konec njegovih zalog. Majhne kapelice, ki so zelo blizu druga drugi po vseh potili, so zares slikovite. Nekaj ljubkih podeželskih hišic se razgleduje po gričkih, pokritih s smrekami. Pagliaruzzijev grad (= Cekinov grad) je prijetno bivališče, ki je bržkone priprav- ljeno za kako visoko osebnost, udeleženo na kongresu. Kar se tiče mesta Ljubljane samega, ne nudi nič posebnega; njeno prebivalstvo šteje kakih 15.000 duš. Nič trgovine, nobena obrt, noben spomenik ne vzbuja popotnikove radovednosti. Ulice so slabo uravnane in razkošje v pohištvu še ni prodrlo v nobeno zasebno hišo. Vendar pa se ženske, ki so na splošno ljubke, nosijo tako kakor Parižanke. 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Le Joural des Modes (Modni časopis) šteje več naročnic v tem mestu in njegove ljubke risbe so vzorci, katerim se trudijo biti podobne. Lepotice iz preprostega ljudstva osta- jajo rajši pri stari kranjski noši, ki nikakor ni brez čara. Avba, okrašena z zlatimi našitki in znatne cene, je del oblačila, ki prehaja brez vsake spremembe od rodu do rodu. Mil značaj in treznost sta glavni značilni črti Kranjcev. Ljubljana ima univerzo, na kateri več dobrih profesorjev pospešuje razcvet grške in latinske književnosti; to mesto ima tudi škofijo. Na Kranjskem se oznanjuje katoliška vera. Nemški viteški red je imel tu več gradov. V Ljubljani se govori nemško, italijansko in kranjsko, ki je narečje slovanskega je- zika. Ta jezik je najbolj razširjen po Evropi; celo ruščina, kakršno govorijo v Petrogradu, ni drugega kakor eno izmed njegovih narečij. G. baron Zois, katerega duševni darovi dičijo mesto Ljubljano, je bil mnenja, da je mogoče spoznati podobnost med slovanskim jezi- kom in sanskrtom: knjiga g. Langlesa« o tem zadnjem jeziku mu je dala priliko, da je opazil te podobnosti. Ker pa slovanski jezik še ni rodil nobenega dela klasične vrednosti, sploh ni postal predmet za študij učenjakov. Obsežne narodne pesmi brez raznoličnosti, nekaj ljubkih pripovedk, več pesmi, posnetih po zgledu starih od, slovnice in slovar, ki je šele pravkar kon- čan,^" to so zakladi slovanskega jezika, ki se govori na Kranjskem. Naš častivredni sodelavec, g. Charles Nodier, je objavil prevod nekaterih slovanskih pesmi, med katerimi je omembe vredna pesem z naslovom »Kresnica«.^^ Pridiga se na splošno v kranjščini. Ta jezik nikakor ni brez neke harmonije in raznovrstnosti v svojem pregibanju; čeprav ima veliko goltnikov, je vendar primeren za glasbo. Dostikrat so me očarale pesmi, ki jih vaščani prepevajo po cerkvah in na polju. Mnoge njihove pesmi, ki so verjetno zelo stare, vsebujejo motive kar najbolj ganljivega izraza in se z lahkoto pri- legajo harmoniji spremljave. Zemljepisna lega Ljubljane je najbrže pri- pravila evropske vladarje do tega, da so jo izbrali za kraj svojih razgovorov. Naj bi to doslej tako malo znano mesto postalo slavno po kongresu, ki naj utrdi mir v Evropi in za- gotovi srečo njenih prebivalcev.« France Dobrovoljc OPOMBE /. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i iimjctnosti, knj. 229. Zagreb 1924, 29. — 2. O Kranjski in o Ljubljani poroča tudi članek, objavljen v časopisu »Memorial universel de Pindustrie fran?aise {Pariš 1821, t. IV, livre 44). Zani- mivo rokopisno gradivo o Iliriji hrani arhiv družine Guiger de Prangins v Lausanni, ki ga je napisal zasebni tajnik generalnega guvernerja Bertranda, Amedee Masse z naslovom »Souvenirs de mon sejour en Illyrie et de mes vovages avec le general comte Bertrand, gouverneur des provinces illyrien- nes en 1812, 1813 et 1814«. Posnetek tega gradiva je objavil Eugene de Bude pod naslovom >Souvenirs du general Ber- trand d'apres une corrcspondencc ineditc« v reviji >Le Cor- respondant« z dne 10. februarja 1910, str. 543—53. V teh spominih govori A. Masse, katerega ime se omenja tudi v aktih ljubljanskega Mestnega arhiva, o strogi etiketi na guvernerjevem dvoru v škofijski palači, o Bertrandovi za- sebni knjižnici v Ljubljani, ki je štela 200 do 300 zvezkov večinoma klasičnih franeoskih pisateljev, o nezdravem ljub- ljanskem podnebju, o početju blaznega generala Junota v Trstu in pod. Podatke o francoski Ljubljani vsebuje tudi knjiga spominov »Les souvenirs du general baron Paulin (1782—1876), publies par Paulin Ruele«. Pariš 1893, Ed. Plon, Nourrit et & (Prim. SN štev. 240, 7. oktobra 1895). — 3. Po domnevni etimologiji starih kranjskih zgodovinarjev naj bi ime Laybaeh oziroma Laibach nastalo iz Laubach (=: Mlačni potok). (Opomba prev.) — 4. Podzemska votlina v Lakoniji, ki so jo stari smatrali za vhod v pekel; danes rt in votlina Matapan. (Opomba prev.) — 5. Čevelj meri približno 53 cm (stara francoska mera). (Opomba prev.) — 6. Pravilno: Pro- teus anguinus. Gl. Pavel Grošelj, Kako so odkrili človeško ribico? Proteus I (1934), 1-7. (Opomba prev.) — 7. Izredno velikost rakov v Ljubljanici je slavil še pred Bresom n. pr. znameniti beneški dramatik Carlo Goldoni, ki je bil 1728 v Ljubljani, za njim pa Charles Nodier v svojem članku jLaybach« v pariški reviji >La Quotidienne< (15. jan. 1821). (Opomba prev.) — 8. Za časa Ilirije so Francozi uporabljali za Šmarno goro izraz Dvojčka (Les Jumelles). (Opomba prev.) — 9. Langles, s pravim imenom Sir Charles Wilkins (1749—1836), angleški orientalist, je ustanovitelj indijske filo- logije. Tu gre za knjigo, ki jo je 1808 izdal v Londonu pod naslovom >A Grammar of the Sanskrita Language«. Baron Zois sicer te knjige ni imel, pač pa njena posnetka v fran- coskem in italijanskem jeziku: a) Feuilles du Moniteur uni- versel de Pariš, annčc 1810, 1811, contenant des rapports sur le sanscrit, sur la grammaire de Wilkins; b) Annali di Scienze e lettere. Milano 1811, contienne un estratto della grammatica sanscrita di Wilkins Inglese (GL Bibliothecae Sigismundi Liberi Baronis de Zois Catalogus. B. NUK, ms. sign. 667). (Opomba prev.) — 10. Tu gre za Vodnikov »Slo- var nemshko-slovensko-latinski«, katerega prospekt z dvema poskusnima listoma je izšel v »Telegraphe officiel«, No. 51, 27. junija 1813. — 11. GL »Tel. oft.«. No. 49, 20. junija 1813: Le Ver Luisant d'Ignazio Giorgi. Nodier je v Franciji kasneje ta prevod še večkrat ponatisnil. Seveda pesem ni slovenska, temveč dalmatinsko-hrvatska. (Opomba prev.) 62