Oroslava Slokanova:
Kraljičina brez smehljaja.
^H^^^^K^k relepa kraljicina Liliauda je imela v izohilju vsega, ^¦^H^^^S^ karkoli si more zaželeti mlado dekliško srce, samo pekaj HhLSL=3B Je P°Sreša^a» — radostnega smehljaja. Njena lepa, ¦1yT -9     rO^n& usteca se niso znala sniehljati.
sBJJ^J' l "^f          To   je  zelo  žalostilo   njenega   visokorodnega,   kra-
^¦J^^BB^]f/\ 13^'skega očttta. Dal jtt sklieati \se uajmodieiše xdrav-
m^^^^cu!'       1 B*ke sveta, da bi pomagali kraljičini. Priili so, preiskali
¦^H   V/1    i    \l kraljičiuo in si zaniišljeno gladili sive brade. Poeveto-
f^[\\ 'j f\ (}   \| vali   so   se   iu   ugibali,   a   nihče   ni   vedel   leka,   ki   bi
kraljicini   vrnil   smehljaj.    Potem   je   dal   kralj   skticati
vse čarodeje in Čarovnice sveta.
Prišli so čarodeji z visokimi zvezdnatimi kapami in čarovnice so prijezdile na metlah. Brali so v črnih knjigah, delali čudne križe nad kraljičino in čarali čira čara, — a zaman, smeha ji niso mogli pričarati.
Za temi je kralj sklical vse ialjivce STeta. Prišli so> veliki in mali, debeli iu suhi, v živo pisanih oblekah s kraguljcki za vratom. Liliaada jit je gledala, ko so plesali pred njo, se prekopicavali iu uganjali vsakovrstne burke, a zasmejala se ni.
KonČno je-kralj vea obupan poslal glasnike po vsem svetn L oznani-lom, da pokloni pol kraljestva in roko kraljičine tistemu, ki pride y grad in se mu bo kraJjicina nasmejala.
Ta razglas je silno razburil vse neoženjene kralje in viteze. Kajti najlepšo in najbogatejšo deklico je vsak želel imeti za ženo. Kar tmmoma so jezdili v grad in na vse naČine skušali kraljičino pripraviti do staeha. A Lilianda ni nikogar nagradila s smehljajem in drug za drugim so uiorali 7- dolgim nosom odjezditi.
Za kraljev razglas je zvedel tudi turški sultan Mustafa, ki je bil že [irecej star, debel kot sod, brke pa je imel tolikšne, da so rau segale prav do pet. Največji ponos njegove lepote pa je bila velika, živordeča brada-vica, ki mu je bohoino cvetela na koncu nosa in iz katere sta poganjali dve nežni, zlatorumeni kocinici. Vedel je, da se bo takoj zasraejala. Čim ga bo zagledala. In poiem bodo njegovi milijoni zlatih cckinov, ki jih dobi za doto kraljičina Lilianda. Zlati cekini, ha ha ha, za to je prav za prav šlo sultanu Musiafi, kajti on je porabil silno veliko denarja, ker je bil silno debel in je silno mjiogo dobrega moral pojesti in popiti vsak dan.
Brez odlašanja je dal osedlati konja in v galopu odjezdil v grad kraljicine Liliande.
Liljanda je sedela na dragocenem prestolu poleg svojega kraljevskega oceta, ko je vstopil Mustafa in se ji z veliko tezavo priklonil do pasu. Potem pa se ji je začel ljubeznivo nasmihati, da bi tudi njej izvabil smehljaj. Odpiral je široka usta, malial z rokami in se vlekel za dolge brke, migal z nosom, da je rožnata bradavica poskakovala in sta se kocini na njej leskeiali, Toda zaman, Lilianda je sedela negibna in se ni na---niehnila.
Mustafa se je jel še glasneje krohotati.
— Ha ha ha, ho Ko ho, he he he! je odmevalo v visoki obokani dvorani.
Tedaj pa je v visokem oknu nekaj zafrfotalo. Velika Lrna vrajia je priletela v dvorano in se krožeč nad smejočim Mustafo začela hripavo dreii:
7
—  Kra kta kra!
Ves presitašen se je Musiafa ozrl kvisfcu. Tedaj pa je vrana pianila k njemu, kljunjla po njegovi lepi bradavici in jo požrla. Od strahu in bolečiiie se je Mustafa kar sesedel.
K.O je Lilianda to videla, je plosknila z rokami in se glasno zasmejala, da je odmevalo od sten kot žuborenje srebrnega studenčka. Vse navzoče je njen smek radostno presunil.
Medtem je vrana zletela skozi okuo. Kraljičina je pohiiela k oknu in gledala za njo. Na travniku pod gradom je stal slok lep pastir. Vrana je poletela ki njemu in se mu krotko spustila na ramo.
Kraljičina je 'poklicala služabcika in mu ukazala naj takoj privede pastirja k njej.
Medtem je prišel vrli sultau Mustafa zopet do sape in besede. S krravim nosom, pa vseeno zadovoljen, se je poklonil kraljičini in dejal:
•— Svetla kraljičina, lepa moja nevestica, daj, da ti nataknem zaročni prstan. kajti sedaj si moja in raoja je polovica kraljestva tvojega očeta.
Liliandin oče je žalostno sklonil glavo. Močno je obžaloval svojo pre-nagljeno obljuto. Kar nič si ni želel za svojega zeta in moža svoje lepe hčerke debelega in grdega suHana Mustate.
Zdajci je vstopil pastir v spremsJvu strežaja in Tes plašen obstal pri vratili. Ko ga je Lilianda ugledala, se je še bolj srebrno zasmejala in ga vprašala,   Le je bila vrana njegova.
—  Moja!   je plaho potrdiJ pastir iu ves prestrašen čakal, kaj bo. Kraljičincj pa se je obrnila k Mustafi in dejala:
—  Vidite,  striček Mustafa, da z vašim  računom ne bo nič.  Jaz sem se  zasmejala   Trani,   vrana   pa  je  bila  pastirjeva,  torej   tudi  moja  roka
8
njegova. — Ljubeznivo je pristopila k pastirju in mu ponudila svojo belo roko.
Mustafa se je strašno razhudil. Začel je kričati in razsajati, celo svojo krivo sabljo je poiegnil, a ni ničesar dosegel.
— Volja mojega otroka je meni zapoved! — je rekel kralj, ki mu je bil lepi pastir stokrat Ijubši od grdega sultana.
In sultan Mustafa je moral oditi brez ueveste in brez cekinov z dolgim krvavim nosom brez bradavice. V gradu pa so elavili zaroko Liliande in pastirja.