Leto xi. St. 129
GLASILO K O L E K T
P O D I E T[ A »GRADIS«
Črni Kal ni tako črn
Kaj lahko dosežemo z dobro organizacijo dela in nagrajevanjem po učinku — bogato plačana investicija — Prej 15 kubikov dnevno, danes 450 kubikov — Delavci so zadovoljni
Kar veselje je obiskati naš kamnolom na Črnem Kalu. Nasmejani obrazi, velika produktivnost, urejene dovozne poti in okolica, brezhibna mehanizacija, vse to so stvari, ki že na zunaj opozarjajo na dobro organizirano delovišče.
Toda vedno ni bilo tako. Dolga jeta je bil kamnolom na Črnem Kalu bolj v sramoto kot v ponos koprske enote. Trdo delo delavcev, ročni izkopi in nakladanje, nizki zaslužki ® vrh vsega izredno nizka proizvodna. Črnogledi so že govorili o zapi-l'anju kamnoloma. Tako ne gre naprej, so dejali merodajni — kamnolom bo treba rekonstruirati. In pri-stopiij so k delu.
Pred šestim kongresom ZKS
Decembra bo v veliki dvorani gospodarskega razstavišča pričel z delom VI. kongres Zveze komuni-stov Slovenije. Nedvomno bo to Prelomnica v delu zveze komunistov predvsem glede reševanja Problemov na gospodarskem, idejno političnem in ekonomskem Področju. Razčiščena bodo tudi nekatera nejasna vprašanja glede reorganizacije ZK
Od ustanovnega kongresa slovenjih komunistov je poteklo že sko-raJ 30 let. Vsi kongresi po vrsti so obravnavali procese, ki ne kažejo Samo na idejne, politične in organi-Zacijske rasti v delu zveze komuni-stou, temveč so hkrati pomembna 'h1 Janja v sodobnem, najbolj dinamičnem in plodnem obdobju slovenje zgodovine. Zato je VI. kongres toliko bolj pomemben, saj bo obravnaval delo komunistov med V. in El. kongresom ter razpravljal o že Ustaljenem konceptu gospodarske in družbene reforme na temelju samo-uPravljavske družbe. Iz kongresnih materialov je razvidno, da bodo de-iagati razpravljali tudi o integracij-jih procesih v gospodarstvu in družbi, o samoupravljanju v delov-n}h organizacijah, o dohodkovnem istemu, kadrovski politiki, pomenu znanstveno-raziskovalnega dela itd.
se kaže, da bo mnogo razprav o eoretičnem kot praktičnem reševanju problemov delitve dohodka, saj Se zaostajanje na tem področju stalno kaže v razkoraku med političnimi stališči in prakso delitve. Stopnja razvitosti tržnega sistema ne dopušča direktne realizacije principa formi-Tanja in delitve po vloženem delu. dmpak le realizacijo principa nagrajevanja po rezultatih dela, ki dobi družbeno priznanje na trgu. Na poslovni uspeh vplivajo poleg vloženega dela. kot so organski sestav kapitala. stopnja konkurence, konjunk-ura itd. Vse to pa terja, da morajo tti pogoji in rezultati dela v celoti P°d čimbolj neposrednim nadzor-tvom delovnega človeka v združenem delu.
Najširši okvir za razvijanje samo-Pravljanja v funkcionalno delujoč istem so dajali smotri in neposredne naloge gospodarske reforme. Ta le Postavila gospodarske organizaci-36 v jasnejše ekonomske odnose in utrdila odgovornost delovnih kolek-4V°n za kratkoročne in dolgoročne dločitve. Položaj gospodarskih or-Odnizacij je tako nujno terjal večjo
Nadaljevanje na 3. str.
Božidar Mihič, vodja kamnoloma, je ravno sešteval količine ta dan proizvedenega materiala, ko sem stopil skozi novo urejeni pr o stor gradbiščne pisarne. Segla sva si v roko. »No, ste le enkrat prišli med nas,« je dejal. »Delamo s polno paro, danes smo proizvedli že 420 m3,« je nadaljeval tovariš Mihič. »Poleti pa smo v dveh izmenah proizvedli tudi do 850 m3 na dan.« Vsekakor lep uspeh, če primerjamo, da so prej proizvedli le 15—20 kubikov dnevno. Tako so v lanskem letu od 16. junija do 31. decembra proizvedli 77.700 m3, v letošnjem letu pa od 1. januarja do 15. oktobra že 84.270 m3 drobljenca. Ce te številke primerjamo z rezultati prejšnjih let, npr. z letom 1966, ko so z večjim številom zaposlenih proizvedli le 15.000 m3 letno, je to res velik uspeh.
Z montažo novega drobilca in drugih naprav je bila rekonstrukcija kamnoloma končana še pred poletjem lanskega leta. Drugo, kot so dovozne poti, ureditev okolice in postavitev stanovanjskih objektov pa so delali med samo proizvodnjo.
»Letos smo si uredili stanovanjske prostore, menzo, v kateri so radio in televizor ter sanitarne naprave,« je še pristavil tovariš Mihič in me odpeljal na ogled kamnoloma.
Celotna proizvodnja je vezana na akord (učinek). V akordu skupine delajo tudi strojniki, ker so tako drug od drugega odvisni, teče celotna proizvodnja kot po tekočem traku.
Ob taki organizaciji dela in tako povečani produktivnosti so se močno dvignili tudi osebni dohodki zaposlenih, čeprav delavci niti pol toliko ne »garajo«, kot so prej. Kako je z
zaslužki, same.
pa smo vprašali delavce
DNEVNO PREVOZIM 430 DO 500 KUBIKOV
Dvignil sem roko in »demper« se je za trenutek ustavil, Z Martinom ICalšanom se poznam iz tečaja za strojnike. Že takrat je bil priden »študent«, pa tudi danes so ga predpostavljeni pohvalili.
Segla sva si v roko. Rad se srečam z bivšimi tečajniki. »Kako je ICalšan, kdaj ste prišli v Koper?«
»V Koper sem prišel direktno s Srednje Drave aprila 1967,« je dejal in nadaljeval: »Res, da mi je zaradi bližine doma na Srednji Dravi bolj ugajalo, toda zadovoljen sem tudi v Kopru, predvsem zaradi organizacije in dobrega zaslužka. Domov grem le enkrat na mesec, zato pa prosti čas posvetim stroju. Dnevno prevozim 450 do 500 kubikov, v sezoni pa seveda še dosti več. Stokrat na dan obkrožim kamnolom. Moram stalno hiteti, če hočem zadostiti kapaciteti drobilca. Vsi smo v akordu, vezani drug na drugega in na proizvodnjo. Ce le eden izpade, stojimo vsi. To pa ni v skladu z našo ekonomsko računico,« je še pristavil in že odhitel dalje.
STROJ JE KOT »PUNČKA«
»Bolj ga neguješ, več ti nudi,« tako je začel pripovedovati strojnik »cartepilerja« (.nakladača) Viktor Mihelič.
Mihelič je že star gradisovec. V podjetje se je vključil že leta 1947. Bil je na vseh naših večjih gradbiščih, sodeloval pri gradnji elektrarne Medvode, na avtocesti, Srednji Dravi itd., 20. avgusta 1967 pa se je ustavil na Črnem Kalu.
»Moj stroj je brezhiben,« je nadaljeval. »Nuditi mu pa moraš vse, kar potrebuje. Čistim ga po delu in včasih v soboto, na splošno pa se držim predpisanih navodil. Tu zaslužim dobro, še posebno zato, ker smo tudi strojniki vezani na učinek.
Nadaljevanje na 3. str.
Ob 25-letniti AVNOJ
Letos poteka 25 let, odkar je bilo v zgodovinskem mestecu Jajce svečano II. zasedanje AVNOJ. Na tem zasedanju so se narodi Hf Jugoslavije sporazumeli, da osnujejo novo socialistično federativno H§ republiko pod vodstvom predsednika Josipa Broza-Tita, ki je nalil tem zasedanju dobil naziv maršala.
Dotedanja partizanska vojska je uradno postala vojska osvobo-HH dilnega gibanja, ki je imela nalogo pregnati sovražnika iz naše dežele.
Ob tej veliki obletnici se nam misel utrga za 25 let nazaj v pre- IH tcklost. In če potegnemo črto do današnjega dne, se nehote ustavimo Ul ob raznih velikih dogodkih, ki so se zgodili v tem četrtstoletju
V prvi vrsti se moramo spomniti naših padlih borcev, terencev == in internirancev, ki so dali svoja življenja in zdravje za domovino. = Nadalje sc moramo zahvaliti našemu predsedniku za njegovo vsestransko državniško aktivnost v boju za mir v Evropi in vsem svetu. Na čelu partije je Tito uspešno reševal življenjsko važne na-loge naše nove domovine, ki se je pod najtežjimi pogoji rodila iz jg skrajno siromašnega naroda, ter smo vsi pod njegovim pametnim g= vodstvom pomagali izgrajevati to našo ubogo porušeno zemljo ter == pod geslom »bratstvo — jedinstvo« zagrizeno in uporno pripravili ss= našo domovino, ki bo v čast in ponos še našim rodovom,
Nismo še pozabili informbiroja, ko smo se z našo partijo na|H čelu uprli velikemu narodu ter z našo enotnostjo dokazali vsem. Hi ki so čutili slo po naši zemlji, da je ne damo nikdar več in nikomur iz naših rok.
Če pogledamo našo federativno republiko, posamezne republike tja do naših občin, ali pa če pogledamo samo našo belo Ljubljano, Ek vidimo, kaj vse se je napravilo v 25 letih. Standard delavca se je Hi visoko dvignil na podlagi uspehov, ki smo jih dosegli.
In če na koncu pogledamo samo naše podjetje, kaj vse smo ustvarili v povojnih 23 letih? Kako ponosni smo na naše hidro-centrale Medvode, Moste, Vuzenico, Dravo, termoelektrarne, mostove ss in ceste. Giganti po vsej Sloveniji ter zunaj nje pričajo, da je naše ==:: podjetje ogromno prispevalo k izgradnji naše domovine. Leta 1970, gg ko bomo obhajali 25-Ietnico obstoja, bomo z zadovoljstvom gledali === sadove našega dela. ki jih je ustvarila žuljava roka našega delavca, gg
Ponosni smo, da smo na taki zemlji, za katero, če bo potreba, lH se bomo še enkrat borili.
Naša iskrena želja pa je, da bi naš predsednik Tito še naprej ig varno vodil našo barko med ostrimi prepadi in čermi vzhoda in zahoda, da bo V.š rod še srečnejši, da pa pri tem ne bo pozabil gg trnjeva pota svojih očetov in mater, ki so pred 25 leti dali od sebe |g§ vse za našo mlado, lepo domovino.	N, P,
SKRAJA SEM SKORAJ ŽE OBUPAL
Edi Šau je miner in hkrati namestnik vodje kamnoloma. Pri podjetju je od septembra 1964 dalje. Ustavil sem ga in med drugim vprašal: »Kakšen je bil vaš vtis, ko ste pred leti prvič stopili v ta kamnolom in kako se počutite danes?«
Nasmejal se je in dejal: »To je že zgodovina, vendar sem takrat skoraj obupal. Delo je bilo težko, minirali in minirali smo, efekt tega pa je bil majhen. Temu primerno sem tudi zaslužil.
Bilo mi je skoraj žal, da sem prišel v podjetje.
Prej sem dobil največ do 70.000 S din, danes pa zaslužim več. Oktobra sem prejel 144.000 S din, seveda brez nadurnega dela, terenskega in stal-nostnega dodatka. Moje poprečje lanskega leta pa je znašalo 180.000 S din, skratka z delom in zaslužkom sem zadovoljen.«
PO naj pravi čas nkr
Nujno je povečati družbeni vpliv pri nadzoru privatnega avtoprevozništva — Ali vzdržati in obnavljati avtopark ali ga prepustiti privatnemu sektorju — Razprava v zvezni skupščini, amandma k novemu zakonu — Ukrepi organov upravljanja za sanacijo avtoparka
V zadnjih dveh letih, posebno pa še letos, je bilo zelo veliko razprav o avtoprevozništvu, bodisi o družbenem kakor tudi v privatnem sektorju. Dejstvo je, da se je privatni sektor, ki opravlja transportne usluge, zelo razvil in s »cenejšimi« uslugami močno konkuriral družbenemu sektorju.
DS je razpravljal
Svojo redno sejo je imel delavski svet podjetja 25. oktobra. Pretežni del obravnave je posvetil formiranju železokrivskega servisa, ki naj bi služil potrebam celotnega podjetja. Smotrnost ustanovitve takšnega servisa je utemeljena s tem, da se poveča produktivnost dela z moderno tehnologijo in opremo. ki jo je mogoče financirati na enem mestu zaradi visokih stroškov take opreme, na drugi strani pa bodo tako odpadli dvojni transportni stroški železa. Ce so železokrivnice v posameznih enotah lokacijsko oddaljene od centralnega skladišča in tudi od objekta, ki se gradi, se železo transportira iz centralnega skladišča v Ljubljani, do koder je bilo dobavljeno iz tovarne, najprej posamezni žele-zokrivnici, od tod pa kot armatura na objekt, kjer
se vgradi. Transportne poti so torej dolge in nepotrebne, kar vse draži končni proizvod, tj. vgrajeno armaturo, oziroma zmanjšuje finančni uspeh objekta.
Nov železokrivski servis je lociran neposredno ob centralnem skladišču železa, ki ima potrebno količino materiala za krivljenje, sortirano po posameznih profilih. Dobava železa v železokrivski servis je možna neposredno iz skladišča, in to s pomočjo žerjava, ki služi tudi sicer skladišču. Tako železokrivski servis, nima svojega skladišča; dobava železa bo možna vedno le v količinah in vrstah, ki
po armaturnem načrtu za posa-
ga bodo skrivili mezni objekt.
V poslovniku, ki ga je sprejel delavski svet železokrivski servis, je podrobno določen način slovanja omenjenega servisa. Posloval bo kot servis v okviru tehnične službe centrale, ki bo tudi
Nadaljevanje na 2. str.
za
po-
Posledica takšnega stanja, pri katerem lahko iščemo »izvirni greh« v temeljnem zakonu o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu, je bila, da je družbeni sektor lahko samo ugotovil, da se ne nahaja v enakopravnem položaju s privatnim sektorjem. Privatnim voznikom je bilo omogočeno, da so se v prvi vrsti izognili družbenim obveznostim, tj. plačilu občinskih davkov za opravljene transportne usluge.
Do takšnega stanja je privedla samo popustljivost davčnih organov v posameznih občinah, kakor tudi različen način obdavčenja privatnih prevoznikov. Le-ti so bili v nekaterih občinah obdavčeni pavšalno, v drugih pa ali p0 teži vozila ali pa po prijavljenem dohodku. Veljavni predpisi so omogočili, da so lastniki tovornih vozil lahko bili registrirani v eni republiki, usluge pa so opravljali v drugih republikah ali občinah.
Tako so privatni vozniki sicer opravljali svojo obrt povsem po zakonih in predpisih, hkrati pa smo
Nadaljevanje na 4. str.
tilktuaŽHO
Denar v podjetje ne pride sam
HBHHHHIH
mm

Ustanovna konferenca ZM v Bavdkov! 1
Na pobudo OO ZK gradbenega vodstva Ljubljana in centrale podjetja je bila v sredo, 13. novembra 19GB v samskem domu v Eavdkovi 1 sklicana ustanovna konferenca aktiva Zveze mladine.
Marsikomu je znano, da je bil aktiv ZM v gradbenem podjetju »Gradis« pred leti eden najmočnejših v Ljubljani. V okviru celotnega podjetja je deloval celo samostojni mladinski komite Gradisa. Le-ta je koordiniral delo mladinskih organizacij vseh poslovnih enot in obratov. Leta 1964 pa je komite ZM v Gradisu razpadel, s tem pa je prenehalo tudi aktivno delo mladine v skoraj vseh enotah. V ljubljanskem bazenu trenutno obstaja in deluje samo aktiv v kovinskih obratih na Smartinski 32.
Ideja, da se v samskem domu v Bavdkovi 1, kjer prebiva čez sto mladincev, ustanovi mladinski aktiv, je naletela na razumevanje tako pri upravi podjetja, mladincih samih kot tudi pri Ob K ZMS Ljubljana-Moste-Polje.
Konferenca sama je pokazala, da mladinci čutijo potrebo po udejstvovanju. V ilustracijo naj navedem, da je bilo od 103 vabljenih mladincev na konferenci prisotnih kar 85. Da je zanimanje za mladino v Gradisu veliko, pa priča tudi dejstvo, da so konferenci prisostvovali predstavnik; vseh enot in obratov iz ljubljanskega bazena. Konference se je udeležil tudi sekretar podjetja Rajko Zupančič.
Sekretar ObK ZMS Moste-Polje Ivan Kuhar je v svoji razlagi z naslovom_ »Vloga in naloge ZM v sodobni družbi« na kratko opisal smeri, v katerih lahko in mora delovati ZM. Se posebno močno je poudaril povezavo in sodelovanje z zvezo komunistov Naloga ZM je vzgajanje mladega človeka od rane mladosti do dobe zrelosti. Pripraviti in usposobiti ga mora za dobrega, delovnega in poštenega člana socialistične samoupravne družbe. Prizadevati si mora, da bi usposobili čimveč mladih in jih dvignili na tako raven moralnih kvalitet, da bodo po pravici zaslužili naziv, ki ga je mladina v preteklosti že velikokrat zaslužila, to je, avantgarda.
O vsebini dela in nalogah, kj čakajo novo izvoljeno predsedstvo mladinskega aktiva Gradis, Bavdkova 1, je spregovoril Jože Gole, dosedanji predsednik aktiva ZM v kovinskih obratih. Poudaril je, da se mora mladinski aktiv uveljaviti na vseh področjih. Verjetno bo najlaže uspeti na športnem področju. Tudi šport in rekreacija sta namreč za vsakega delovnega človeka nujna. Ni dovolj, da delavcu izplačamo osebne dohodke, skrbeti moramo tudi za njegovo počutje tako na delovnem mestu kot zunaj njega.
Sistem prostih sobot, ki se je v Gradisu že uveljavil, postavlja v ospredje vprašanje, kako usmeriti predvsem mladino v smotrno izkoriščanje prostega časa. Zveza mladine ter druge mladinske organizacije kot so Počitniška zveza, Zveza tabornikov, športne ter druge organizacije morajo ob medsebojnem sodelovanju izpolniti ta prosti čas s koristnimi akcijami, ki bodo pritegnile čimveč ji krog mladih. Počitniška zveza v Gradisu deluje že tri leta ter smo z njenimi uspehi lahko zadovoljni. Med športnimi disciplinami so najbolj primerni šah, streljanje, namizni tenis in nogomet. V vseh teh disciplinah so naši mladinci že pred leti aktivno delovali in poželi vrsto lepih uspehov. Želja mladincev je tudi. da se končno uredi izposojanje knjig, ki so last sindikalne podružnice kovinskih obratov, vendar ležijo neizkoriščene. Uredi naj se knjižnica ter za minimalno izposojnino izdaja knjige članom kolektiva.
V zimskem času pa naj se v prostorih samskega doma pri-pi avi ciklus predavanj z različnimi temami. Tudi ta predavanja so v bloku že bila, in sicer v organizaciji Počitniške zveze.
Sekretar podjetja tov. Zupančič je zbranim mladincem v kratkih besedah razložil trenutno stanje v podjetju ter s primerjavo lanskega leta nazorno pokazal pozitivne uspehe prizadevanj podjetja. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da se v samskem domu ustanovi aktiv ZM ter obljubil pri delu aktiva tudi svojo pomoč,
, ,.Na k°n<;u 80 delegati konference izvolili predsedstvo novega antiva ZM ter soglasno in z aplavzom postavili za predsednika Jožeta Goleta.
Delo v mladinski organizaciji samskega doma v Bavdkovi 1 se je torej začelo. Naloga nas vseh mladincev, samoupravnih organov podjetja ter družbeno-političnih organizacij pa je, da vsak po svojih močeh prispeva, da bo to delo potekalo po predvidenem programu ter obrodilo želene uspehe.
Ernest Jazbinšek
Vsaka oblika blagovne proizvodnje, naj bo kapitalistične aii socialistične, razvija in širi tržišča Blago se kupuje in prodaja za denar. To je skupno svojstvo vsakega tržnega gospodarstva, a to, po čemer se med seboj razlikuje, je v prvi vrsti družbeni odnos. Paralelno s tržiščem blaga se razvija posebno tržišče denarja in posebno v višjih fazah tržišče kapitala. (Čeprav v socialističnih družbenih pogojih ne ustreza izraz »kapital", ga iz tehničnih razlogov danes pogosto uporabljajo.)
Pod tržiščem denarja pojmujemo sistema gospodarjenja potegnemo odnos ponudbe in povpraševanja pro- sredstva, ki so na razpolago.
“*iu J----:u —-----------1- Za lažje razumevanje ie prav, da
stih denarnih sredstev na kratek rok, običajno do 12 mesecev. Ustanove, ki se bavijo z zbiranjem prostih kratkoročnih sredstev in je to njihova poslovna dejavnost, so banke.
V bankah se formirajo vloge varčevalcev v obliki kratkoročnih depozitov, vlagatelji pa so: a) prebi
si osvežimo, kako smo sredstva, potrebna za dolgoročna vlaganja, pridobivali. V prvi fazi razvoja našega gospodarstva, tj. do leta 1952. smo ta sredstva dobivali iz državnega proračuna, v času od 1952—1964 pa iz investicijskih skladov. Adminislra-
valstvo. b) gospodarske organizaci- tivni sistem vodenja gospodarstva je je, c) država, javni organi, ustano- temeljil na popolni centralizaciji in ve in institucije. Vendar sredstev dispoziciji nacionalne akumulacije v posameznih vlagateljev ne more rokah državnih organov. Potreben banka direktno uporabljati kot sred- kapital so razdeljevali iz proračuna stva prometa in plačila. To reguli- predvsem za tako imenovano kapi-ranje opravlja Narodna banka Jugo- talno izgradnjo, to je gradnjo novih slavi je.	kapacitet, razširjevanje in moderni-
Prav v juliju letošnjega leta je zacijo obstoječih kapacitet. »Kapital« Narodna banka Jugoslavije sprejela 'o razdeljevali iz proračuna po sub-dopolnilni ukrep in razširila osnovo .iektivnih ocenah in kriterijih, pri
za določanje zadolžitve hranilnih vlog. vse zato. da bi spodbudila gospodarsko aktivnost, v tem primeru na področju stanovaniske izgradnje. S tem postajajo hranilne vlooe prebivalstva vedno boli pomembni kredhni. posebno investicijski potencial banke. Nasprotno pa se prosta sredstva podjetij, ki se pretežno nahajajo na tekočih računih poslovnih
tem so bili bolj poudarjeni politični in manj ekonomski kriteriji opravičenosti, rentabilnosti, obveznosti vrnitve itd.
Investicije so načrtovali v prvi vrsti za potrebe domačega tržišča, da bi bili neodvisni od uvoza iz tretjih držav. Prednosti je imela težka, vtem ko so bile predelovalna industrija in vse terciarne dejavnosti za-
investicijska banka z monopolist,čno vlogo, ki vodi in razdeljuje sredstva bivšega splošnega invcsticijsKega sklada.
Restriktivna kreditna politika, nezadostna akumulativna sposobnost našega gospodarstva, visoke družbene obveznosti in dajatve vodijo gospodarske organizacije v popolno odvisnost poslovnih bank.
Kreditne zahtevke neposredno ali posredno praviloma rešuje kr ditni odbor banke, ki je sestavljen iz delavcev bančnega aparata. Zato je za gospodarsko organizacijo obstojnega značaja imeti dobre odnose z vodilnimi funkcionarji posameznih poslovnih bank.
Tak odnos med bankami in gospodarstvom. kjer =e banka pojavih1 kot lastnik, a gospodarstvo kot prosilec sredstev, lahko pripelje do oblasti birokracije nad neposrednimi proizvajalci. Verjetno bo. potrebna reforma s'stema poslovanja po- lovnih bank v tem, da bi vse večje zahtevke za kredite r sevali izvrši'-ni odbori bank, (v odborih so predvsem predstavniki gosnodai s';ih organizacij). Logična posledica — pristojnost delovnih organizacij — hi se razširila na področje razdeljevanja kapitala in banke bi se s lem načinom približale ekoromsk-m merilom in zakonitostim v poslovanju, postale b: banke svojih komitentov, tj/ gospodarstva.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Iko Ravn:kar
bank, lahko direktno in neposredno postavljene, kar še pos bno velja za uporabljajo kot sr<=rktva prometa in kmetijsko proizvodnjo, plačila poslovnih bank.
Prodajna cena in primerjava naših z mednarodnimi stroški za enote proizvoda niso dajale pobude za večji interes, ker je bilo domače tržišče regulirano in strogo ločeno od mednarodnega.
Taka politika je omogočala maksimalno koncentracijo razpoložljivega „	kapitala in s tem zidala temelje ve-
kratkorocnih sredstev liki socialistični proizvodnji.
TRŽIŠČE KAPITALA
Pod tržiščem kaphala pojmujemo stanje ponudbe in povpraševanja dolgoročnih denarnih sredstev, bodisi na nacionalnem alj svetovnem tržišču.
Vlagatelje
bolj zanima likvidnost banke kot Pa rentabilnost naložbe, lastnike prostih dolgoročnih sredstev pa bolj zanima rentabilnost, tj. hočejo ustvariti čim večji dohodek od svojih sredstev, vtem ko trenutna likvidnost banke stopa v drugo vrsto
Kratkoročni krediti služijo za dopolnjevanje kratkoročnih potreb podjetja za obratna sredstva.
Finančne institucije na tržišču ka- tov. Uveden je bil sisfem razpisov za pitala zbirajo kapital za dopolnjeva- interesente teh posojil ki vlagajo nje dolgoročnih sredstev gospodar- svoje kreditne zahtevke V njih je stva za naložbe v osnovna in trajna ponudena obrestna mera in roki za obratna sredstva, bodisi takrat, ko vračanje kreditov. Te Dostavke vna-je podjetje v izgradnji, bodisi zaradi šajo ekonomske kriteriie za posojeni '.........................^ »kapital«. Vendar v svobodni cir-
kulaciji sredstev na tem ':u ponud-
V nadaljnjem razvoju se pričen-njajo uveljavljati ekonomski odnosi in kriteriji. Proračunsko financiranje v letu 1952 zamenja financiranje iz investicijskih skladov, zveznih, republiških in loka«'h. Skladi imajo svoje lastne dohooke, organi upravljanja s skladi pa so politično teritorialne skupnosti, k; so odločale o dodeljevanju dolgoročnih kredi-
razširitve obstoječih kapacitet itd.
Današnji hitri tehnični progres v svetu prisiljuje podjetja na pogoste rekonstrukcije in obnavljanja — zato neprekinjena potreba po stalnih in velikih finančnih vlaganjih.
V naši državi ne poznamo »klasičnega« tržišča kapitala zaradi spremenjenih družbenih odnosov. Določene možnosti, ki obstajajo v razvi
be in povpraševanje n-rei o tržišču kapitala, še ne n--*- biti govora. Resnica je, da se -..klsd: administrativno drže, skladi se vodijo pri bankah. vendar samo v svoj st vu »servisa« družbenopolitičnih skupnosti.
V začetku leta 1964 se prične tretja etapa v razvoju sistema dolgo-
ju denarja in kapitala, niso dovolj izkoriščene zaradi počasnosti naših prilagajanj, nezadostne elastičnosti in nepripravljenosti, da iz danega
DS je razpravljal
opravljala dispozicije za ta servis. Medsebojni odnosi temelje na dejanski lastni ceni, ki bo ugotovljena po vsaki obračunski dobi med letom in ob koncu leta. Za nemoteno obračunavanje stori-tev je upravni odbor sprejel planske cene, ki predstavljajo predvidene dejanske stroške. Po vsako-kratnem obračunu se bodo razlike med dejanskimi stroski in predvidenimi poračunavali z enotami koristniki uslug. Tako bodo imele enote, ki se bodo posluževale tega servisa, neposreden vpliv na poslovanje. V ta namen je s poslovnikom predpisan tudi skupni kontrolni organ z nalogo, da spremlja delo servisa in pregleduje obračunavanje stroškov
Vse administrativne in knjigovodske posle za servis bodo opravljale že obstoječe službe pri centrali podjetja m se zato režijski stroški ne bodo zvečali. Kolikor bi nastali spori v zvezi s poslovanjem z enotami, ki se bodo posluževale uslug servisa, predvideva poslovnik, da bo takšne spore reševala ze uvedena notranja arbitraža v skladu s statutom podjetja.
Nič manj obširna ni bila razprava članov delavskega sveta o poročilu investicijske komisije V okviru letnega programa investicijskih nabav, kate-re§u je sprejel delavski svet že v začetku leta, so potekale posamezne nabave. Zaradi velike dinamike v poslovanju je investicijska komisija pristojna,
jan ju tržiščnih faktorjev na področ- ročnega kreditiranja. Najprej je bil
ukmjen zvezni investicijski sklad, nato še drugi skladi družbenopolitičnih skupnosti. Ta sredstva so se prenesla v kreditne sklade poslovnih bank.
Novi zakon o bankah in bančnih poslih v letu 1965 je povzročil temeljite spremembe na področju ustanavljanja, upravljanja in poslo-vania bank.
Kot ustanovitelji bank se pojavljajo v Drvi vrsti gospodarske organizacije. V organih upravl.iania bank »sedijo« predstavniki gospodarstva, banke svobodno poslujejo na vsem državnem področju in niso lokalno zaprte kot nekdanje komunalne banke. S tem ie ustvarjena mnogo ožja povezanost med ustvarjanjem in razdelitvijo kapitala. Tržišče kapitala dobiva nove oblike.
Vendar so bivše »zvezne« banke (Jugoslovanska investicijska banka in Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino) še vedno »servis« družbenopolitičnih skupnosti, konkretneje federacije, a ne servis gospodarstva, kar bi v duhu predpisov pričakovali. Še vedno je Jugoslovanska
da odloča o neposrednih nabavah posameznih strojev in drugih osnovnih sredstev, o tem pa poroča redno delavskemu svetu.
Na podlagi izčrpnega poročila komisije je delavski svet odobril posamezne nabave.
Že dalj časa je aktualna problematika avto-parka in uporaba transportnih sredstev. Za sejo delavskega sveta je bil pripravljen poseben predlog za povečanje stopnje amortizacije tovornih vozil, različno po tonaži, da bi tako hitreje zbrali sredstva za nadomestitev dotrajan j ih vozil, kar ob predpisanih minimalnih stopnjah amortizacije ni mogoče. Transportna sredstva se namreč hitreje trošijo in sredstva, ki se pridobivajo z obračunavanjem amortizacije po minimalnih predpisanih stopnjah, ne zadoščajo za njihovo reprodukcijo. Delavski svet je po utemeljitvi predloga sprejel povečanje stopenj amortizacije za transportna sredstva.
V nadaljevanju seje je obravnaval delavski svet ;] predlog o ustanovitvi podjetja za izvajanje investicijskih del v ZR Nemčiji ter sklenil, da se takšno podjetje ustanovi. S tem bo poleg ekonomskih odnosov rešeno v veliki meri tudi smotrno zaposlovanje v tujini v korist naših članov kolektiva.
Končno je delavski svet odobril prispevek k stroškom graditve nove ljubljanske bolnišnice za letošnje leto, odobril je posebno višino terenskih dodatkov za delavce, ki delajo pri gradnji hidro-centrale v Djerdapu, in izvolil delegate za volilno telo pri volitvah v svet zavarovancev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja.	R. Z.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska tiskarna -Toneta Torhšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
Predsednik sindikalnega odbora podj'etja Tone Zaletclj med govoren
Ob občnih zborih
Po sklepu VIII. redne seje sindikalnega odbora podjetja morajo v vseh naših enotah do 20. decembra 1968 opraviti občne zbore sindikalnih podružnic. Na teh pomembnih in kolektivnih sestankih bodo sindikalne organizacije položile obračun svojega dela. Nedvomno bo vsaka sindikalna podružnica poleg poročila in razprave še pripravila pr°" gram za prihodnje obdobje, ki bo v skladu s stališči VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in sklepov republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
Kot je razvidno iz zapisnika, se bodo vsebinske razprave v glavnem nanašale na probleme znotraj P°' slovnih enot. Pomembno mesto bodo našle tudi razprave o življenju 'in delovnih pogojih zaposlenih delav-cev. Teh je zelo veliko: od razprav o prehrani, stanovanjske problematike do delitve osebnih dohodkov. Posebno pozornost bodo posvetili tudi integracijskim vprašanjem tako slovenskega gradbeništva kot integracije znotraj podjetja.
Predsednik sindikalnega odbora podjetja tovariš Tone Zaietelj ie med drugim predlagal, naj bi za občni zbor sindikalnega odbora podjetja izvolili 39 delegatov, in sicer zo ključu na vsakih 100 članov sin; dikata en delegat. Med izvoljenimi delegati naj bodo tudi delegati za nov sindikalni odbor podjetja.
Pred sindikalnimi organizacijami je kup novih nalog, ki pa iih borno lahko rešili le s skupno močjo in sodelovaniem
O poteku občnih zborov bomo še pisali.
L. C.
NADALJEVANJE S PRVE STRANI * NADALJE
moupravne organe delovnih ljudi. Nujno vlogo je Z K v spremenjenih razmerah lahko opravila samo kot oblikovalka zavesti in volje ?i s posrednih nosilcev diuibenega razvoja, torej le kot vodilna idejno politična sila v samoupravni strukturi. Temu primerno je bilo treba modificirati tudi nekatera organizacijska načela. V demokratičnem centralizmu je bil vse večji poudarek na demokratičnem sprejemanju sklepov. Decentralizacija na ekonomskem področju je torej terjala, da se Z K organizira kot integracijsko jedro samoupravne družbe, in to zaradi razvoja družbe same.
Zaprtost komunistov v ozke organizacijske okvire lastne organizacije je dostikrat omrtvičila usposobljenost komunistov za javno in demokratično konfrontacijo s pogledi in stališči drugih ter tako zmanjšala vpliv komunistov na razvijanje socialistične zavesti.
O bodočih nalogah zveze komunistov in tezah statuta ZKS so nedavno razpravljali tudi komunisti gradbenega vodstva Ljubljana in centrale podjetja. Ob tej priložnosti sta se zavestno združili indi obe osnovni organizaciji. Izvolili so nov sekretariat, in sicer: Albin Bačar, ing. Jože Ločnikar, Jože Lorenčič, Mirko Novak in ing. Saša Škulj.
Nadaljevanje s 1. str.
samostojnost in širše materialne temelje za izvrševanje nalog. Najširša politična bitka za gospodarsko reformo se je zato ves čas vodila in se še vodi prav za tak položaj gospodarskih organizacij. Pri tem pa je tudi pomembno, da probleme na področju gospodarjenja, delitve dohodka, tržnih odnosov kot samoupravljanja ne idealiziramo ali celo rešujemo s tako imenovanim »primitivizmom« temveč na osnovi znanstvenega marksizma, kot splošne znanosti, zavesti in odgovornosti, pri tem pa ne smemo podcenjevati pomena intelektualnih dosežkov, talenta in prizadevanj posameznikov.
Ker je med delegati izredno veliko mladine, bo prav gotovo tudi govora o problemih mlade generacije. Pri obravnavi mladine ne gre za vprašanje generacij, kot politično vprašanje, saj je v vsaki generaciji političen problem naprednost ali konservativnost, ne pa psihološke in biološke posebnosti mlajših ali starejših. Političen problem mlade generacije pa je, koliko je samoupravna struktura odprta za mlade ljudi ter koliko se sliši in upošteva mnenje mladih v političnem in idejnem
% enim samim strelom globinskega vrtanja odrežejo celo steno
življenju družbe.
Ze dalj časa potekajo procesi re-organizacije v zvezi komunistov. lH Položaj in naloge zveze komunistov H| so se po obdobju močno centralizi-rane ekonomske in politične moči g|| države spremenile. Danes prehaja Eti ekonomska in politična moč na sa-

Božidar Mihič, vodja kamnoloma, je dejal, da so poleti proizvedli tudi to 850 kubičnih metrov na dan


Mehanizacija na Črnem Kalu. Strojnik nakladača Viktor Mihelič pravi da mora stroj čuvati kot svoje dekle
tako lepo uredili. Pozdravite vse S Gradisovce,« je še pristavil in odšel
na svoje delovno mesto.
»Omembe vredno je tudi globinsko j vrtanje. Z enim samim globokim od- [ strelom gladko odrežemo celo steno, j ki nam da tudi do 16.000 kubi kov f materiala. Seveda gre pri takem globinskem vrtanju do 8 ton eksploziva,« je dejal tovariš Mihič, Pri globinskem vrtanju sodeluje Geološki zavod iz Ljubljane. Precej sredstev so vložili tudi v geološke raziskave.
Pri tem pa so ugotovili, da v kamnolomu in okolici še lep čas ne bo zmanjkalo dobrega kamenja, oziroma gramoza.
Se bi lahko pisali o kamnolomu in njihovih delavcih, toda vyk se naj na lastne oči prepriča, kaj pomeni dobra organizacija in stimulativno nagrajevanje, zato na svidenje v Kopru.
Lojze Cepuš
Nadaljevanje s 1, str.
Prejšnji mesec sem dobil čez 200.000 S din, in to za 8 ur dela, poleti pa seveda več. Toda če delaš, moraš tudi zaslužiti. S hrano je dobro, pa tudi s stanovanjem. V sobi spiva le po dva, skratka, zadovoljen sem.«

Jože Gubina se je že leta 1359 za Eoslil na Črnem Kalu
A SINDIKAT PA SPLOH NE VEMO
Jože Gubina je po stažu najstarejši delavec v kamnolomu. Bil je med prvimi, k; so leta 1939 začeli delati na Črnem Kalu, »Takrat je bil Črni Kal za nas res črn. Včasih sem zaslužil po 40.000 S din, danes pa mi pade v žep tudi čez 130 000 S din. Oženil se še nisem, zato sem si pa s skromnimi prihranki kupil »tiča«. Sicer pa za ženitev ni nikoli prepozni,« je še pristavil.
»Kako pa sindikat?«
»Za tega pa ne vemo! Niti ne vem, kdo je naš predsednik podružnice, kaj šele za druge stvari.« (V kamnolomu ni nihče vedel, kdo je sedaj predsednik sindikalne podružnice.) »Plačujemo le članarino.
Na splošno pa sem v podjetju zadovoljen in ne bi odšel v drugo podjetje. Gradis je dobro podjetje, le večkrat naj bi nas kdo obiskal, posebno sedaj, ko smo si kamnolom
'y ■■
Martin Kalšan: Vsak dan prevozim 450 do 500 kubikov
S.iu: Z delom in zaslužkom sem v celoti zadovoljen

, j
mm
\ x t'

J11 tole je skupina; delavcev v kamnolomu, Edi San, Franc Marši uš, La-*ar Furlan, Martino Starc, Anton Božič in Mirko Božič
Pogled na naprave v kamnolomu
Komisija za investicije je predložila delavskemu svetu podjetja predlog za nabavo 10 tovornih avtomobilov znamke FAP in 5 tovornih avtomobilov znamke TAM
sro
Nadaljevanje s 1. sir.
ugotavljali, da bogate čez mero, ker njihov dohodek ni izviral samo iz pridnosti in organizacijskih sposobnosti.
Poleg takšnih »lukenj« v zakonodaji in manjših družbenih dajatev v primerjavi z družbenim sektorjem, pa so privatni vozniki imeli še možnosti, da so na mnogo lažji in hitrejši način prišli do rezervnih delov za svoje avtomobile. Prav tako so si tudi sami izbirali teren, kjer naj bi opravljali usluge. Ni malo primerov, ko so na primer v našem podjetju marsikje odšli, ker je bil teren pre-težak, potem ko so že pričeli voziti.
Takšne ugotovitve o dejavnosti privatnih voznikov pa so sprožile val protestov pri gospodarskih organizacijah, ki so bile specializirane za cestni promet.
H Dilema: Ali vzdržati in obnavljati avtopark ali ga prepustiti privatnemu sektorju
V	obdobju 1963—1967 se je vozni park v družbenem sektorju povečal za 42'Vo, število tovornih vozil privatnega sektorja pa se je v istem obdobju povečalo za devetkrat. V letu 1963 je bila udeležba privatnega sektorja v cestnem tovornem prometu 4 %>, družbenega sektorja pa 96 %>, v letu 1967 pa je privatni sektor bil udeležen že z 21 %>.
Takšen razvoj privatnega sektorja je spremljala tudi vrsta negativnih pojavov (neupravičeno bogatenje, korupcija, izigravanje licitacij, »zelene kuverte«, itd.), kar je povzročilo družbeno-ekonomske kakor tudi politične probleme.
Gospodarske organizacije so na te probleme opozarjale v dnevnem časopisju kakor tudi na vseh zveznih in republiških organih in gospodarskih zbornicah. Te posledice smo občutili tudi v našem podjetju in znašli smo se pred dilemo: Kako vzdrževati in obnavljati naš vozni park? Ker do letošnjega leta ni bilo nobenega pravega odziva zveznih ali republiških organov za reševanje tega problema, je prevladovalo že v letu 1966 mnenje, da vozni park bistveno zmanjšamo in da vzdržujemo ter obdržimo samo tistega, ki je namenjen za zemeljska dela. V tem smislu komisija za investicije ni predlagala delavskemu svetu podjetja nobenih novih nabav voznega parka. Razumljivo je bilo, da v kolektivu SPO s tako perspektivo niso bili zadovoljni in je med šoferji avto-parka nastal preplah in upravičeno negodovanje.
® Zvezna skupščina je razpravljala in sprejela dopolnitve in spremembe k temeljnem zakonu
V	Jugoslaviji obstaja 517 specializiranih transportnih podjetij in 2200 delovnih organizacij, ki se poleg osnovne dejavnosti pečajo tudi s transportnimi uslugami
Zaradi vedno večjega pritiska delovnih organizacij, ki niso imele
pred seboj jasne perspektive, je morala zvezna skupščina dne 18, junija letos razpravljati in sklepati o dopolnitvah in spremembah temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu.
V novem zakonu, ki ga je skupščina sprejela dne 18. junija in ki je bil objavljen v V. št. Uradnega lista SFRJ. so bistvene spremembe. Te zadevajo predvsem privatno prevozništvo s tem. da mu omejujejo, število vozil, tonažo in predpisujejo način registracije ter vodenja knjig ' Člen 24 a določa namreč, da sme privatnik imeti le en tovorni avto z no-, silnostjo 5 ton. Dovoljenje za prevoz pa mu sme izstaviti le občina, kjer ima lastnik vozila stalno bivališče.. Člen 24 b pa določa, da mora voditi knjigo dela (knjigo voženj), v katero zapisuje vse podatke, katere sto-, ritve je opravil in koliko je zanje zaračunal.
Po novih predpisih so morali privatni lastniki, ki opravljajo usluge v cestnem prometu, pridobiti nova dovoljenja s 1. X. 1968. Kolikor imajo vozila nad 5 ton, smejo uporabljati eno vozilo nad 5 ton samo še do 30. junija 1969.
@ Amandma k novemu zakonu
Ob sprejemanju novega zakona so zvezni poslanci- precej burno razpravljali. Zvezni poslanec Čedo Ka-por je namreč predlagal amandma k čl. 24 b, za katerega je predlagal naslednje besedilo: »Občan, ki opravlja javni prevoz v prostem cestnem" prometu, ne "more opravljati usluge za račun delovnih organizacij — skupnosti v družbenem sektorju, razen avtotaksi prevozov, dolžan pa .ie o svojem delu voditi pravilno evidenco — knjigo dela v smislu obstoječih predpisov.« O tem amandmaju je žolčno razpravljalo sedem zveznih poslancev. Končno ie zvezna skupščina amandma odklonila, zanj je glasoval samo predlagatelj Čedo Ka-por.
S sprejetjem novega zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o organizaciji prevozov z motornimi vozili v cestnem prometu je bila rešena večina problemov. ki so se pojavili predvsem v družbenem sektorju. Seveda so Pa nasprotno reagirali privatni prevozniki, pa tudi tisti, ki so se navdjiše-vali za predlog amandmaja zveznega poslanca Čeda Kaporja, ki je hotel s svojim predlogom povsem odpraviti navzočnost privatnih voznikov v cestnem prometu razen prevozov avtotaksijev.
9 Ukrepi DSP za sanacijo avto-parka
Na podlagi tako spremenjenih stališč in ukrepov družbenih organov do razvoja družbenih transportnih podjetij in tistih, ki ec poleg osnovne dejavnosti pečajo s transportnimi uslugami za družbeni sektor, je tehnična služba pripravila komisiji za investicije predlog o nabavi novih tovornih vozil. Predhodno je bilo ugotovljeno, da vozila iz ČSSR (Ta-
tra, Skoda, Praga), iz ZSSR (MAZ) in iz Italije (OM) ne pridejo v poštev. Čeprav smo hoteli obdržati tipizacijo mazov kot najprimernejše vozilo za zemeljska dela, smo ugotovili, da tipa mazov, kot ga že imamo, ne izdelujejo več V ZSSR izdelujejo nov tip 8-tonskega vozila. Cena je razmeroma zelo visoka, 17 milijonov S din. Poleg tega pa smo ugotovili, da pri »Partizanskem putu« v Beogradu. kjer že imajo 50 novih vozil MAZ <8 ton), nimajo nobenih rezervnih delov, pa čepra\’ pričakujejo še 150 novih vozil. Uvoz omov iz Italije nam bi delal težave pri u\’ozu, ker je treba za to imeti posebno dovoljenje za uvoz.
Končno smo se v komisiji za investicije odločili, da damo delavskemu svetu podjetja predlog za nabavno 10 tovornih avtomobilov FAP (8 ton) in 5 tovornih avtomobilov TAM (5 ton). Vsa vozila bodo imela dvojne diferenciale in bodo razumljivo tudi prekucniki. Delavski svet je predlog sprejel. V letošnjem letu bomo dobili 4 vozila FAP, do februarja 1969 5 vozil TAM (5 ton) in do marca 1969 še 6 vozil FAP.
@ Tudi kolektiv SPO naj pravočasno ukrepa
Sedaj, ko je bilo na vseh pristojnih mestih toliko govora in pisanja o tovornih vozilih v družbenem sektorju, bi bilo potrebno, da tudi stroj-noprometni obrat pravočasno ukrepa za odpravo raznih pomanjkljivosti pri upravljanju voznega parka našega podjetja. Dejstvo je namreč, da bo v' prihodnje potrebno vsaj toliko pripravljenosti za opravljanje uslug našim enotam, da bodo morali šoferji prav tako skrbeti za vzdrževanje vozil, za kvaliteto prevozov in ekonomičnost, kot so to delali privatni vozniki. Hkrati bo morala uprava SPO poskrbeti za pravilno nagrajevanje šoferjev pri vzdrževanju vozil, piihranku goriva in gum.
Poslovno združenje industrije tovornih vozil (ITV) nagrajuje voznike, ki vozijo tovorne avtomobile FAP in TAM za prevoženih 200.000 km brez generalnega popravila s posebnimi nagradami in diplomami. Zaradi specifičnih pogojev prometa v gradbeništvu bi bilo potrebno prilagoditi interno v našem podjetju pravilnik o nagrajevanju voznikov. Vse to pa bo mogoče, če bo v upravi SPO organizirana dobra analitska služba, ki bi mesečno spremljala ekonomičnost voznega parka in s tem tudi primerno takoj ukrepala.
Če sem dal temu članku v naslovu poudarek na družbeni kontroli nad dejavnostjo privatnega sektorja v cestnem prometu, potem sem to namenoma storil. Tudi naši sektorski vodje, imam največ opravka z
naročili prevozov, naj bi bili v prihodnje vsaj toliko naklonjeni domačim voznikom, kot so bili privatnim lastnikom, naj bolje skrbe za dovozne polj in naj bodo tudi toliko naklonjeni našim šoferjem pri podpihovanju osnovne dokumentacije, kot so biti pri privatiVh voznikih.
T. M.",rtinšelt
Obiskali sta nas delegaciji iz ČSSR
Nedavno sta nas obiskali dve delegaciji iz ČSSR. Prvo je vodil ing. Stanislarv Vratny, šef filiale Ustav ekonomiko a organizacie Stavbenic-tva iz Bratislave. V delegaciji so še bili ing. Jan Goltvvald, raziskovalec in ing. Miroslavv Neuberg, oba iz Bratislave.
Delegacija se je predvsem zanimala za sistem licitacij, konkurenco, planiranje, oblikovanje cen, organizacijo podjetja itd.
Razgovor je vodil komercialni direktor ing. Gričar.
Druga delegacija, ki jo je vodil Jaroslav Zajiček, šef oddelka ra ekonomske instrumente ministrstva za gradbeništvo ČSSR, pa se je zanimala za organizacijo službe delitve dohodka, racionalizacije dela <n delovnih procesov, samoupravljanje itd.
S to delegacijo se je pogovarjal sekretar podjetja Rajko Zupančič.
Naši šoferji
Izvršitev plana podjetja za leto 1968 poteka ugodno, saj je bil v celoti do 15. oktobra dosežen z 92,2 V«, kar je za 16,1 °/e več, kot je bilo predvideno. Tudi vrednost čiste proizvodnje je presežena z 8,7 V», medtem ko je delež lednega plana za prvih 10 mesecev pri obrtniških delih presežen s 17,5 odstotka.
Gradbišča kot celota so presegla mesečni kumulativni plan s 16,9 Ve skupne proizvodnje, 15,8 •/•
čiste proizvodnje in 29,6 ‘Ve obrtniških del. Tudi delež letnega plana za obdobje 10 mesecev (dejansko samo za 9 in pol meseca, ker je obračun 15. v mesecu) je močno presežen, saj je skupna proizvodnja 13,9 Vo, čista proizvodnja 12,9 »/o in obrtniška dela 17,5 °/o nad predvidenim. Vrednost čiste proizvodnje je največ presegla PE Jesenice 55,1 °/e in je že presegla letni načrt za 25,4 V«, medtem ko znaša presežek v od-
%
160
1W 120 100 60 60 40 20 0
stoikih nad deležem letnega plana v obdobju januar—oktober 44,6 V*. Tudi PE Koper je že presegla letni plan čiste proizvodnje z 1,4 °/o ali 20,4 V« nad predvidenim za obravnavano obdobje. Zelo blizu izpolnitvi letnega plana čiste proizvodnje sta še PE Ravne (97,0 °/o) in PE Ljubljana-olto-lica (92,0 V«) Vse gradbene PE s0 plan več ali manj presegle, samo pri izpolnitvi plana obrtniških storJ.sv sta pod predvidevanji PE Maribor in PE Ravne, medtem to s« ga nekatere druge PE močno presegle.
Obrati kot celota so zelo blizu planirani vrednosti prozvodnje in so jo le malo presegli (0,8 Ve). Med posameznimi PE obratov ni velikih razlik. Pod pianom sta PE KO Ljubljana (—8,1 •/•) in PE SPO (—11,5 Vi). Stanje PE obratov ie konstantno, saj sta že od začetka letošnjega prikazovanja omenjeni PE pod planom, medtem ko ostale tri enote toliko preSFgajo, da krijejo pomanjkljaj.
Planski kazalci produktivnosti (računana iz razmerja čiste proizvodnje in efektivnih ur) so še vedno v rahlem naraščanju in So
P"

i

%
V




Planski barometer
se v primerjavi s prejšnjim, mesecem dvignili v celoti za 0,8 “/«. Presežek produktivnosti glede na plan znaša za gradbene PE 19,3 Vo in za PE ob-atov 8,5 Ve. Pod predvideno produktivnostjo sta sam0 PE KO Ljubljana (—1,1 V«) in SPO (—3,1 Ve) Podjetje kot celota pa presega plan produktivnosti s 15,1 Ve, ker je plan čiste proizvodnje presežen, medtem ko plana ur niso izpolnili, kar je za poslovni uspeh pozitivno.
llžzi Cista proizvodnja
mun EFEKTIVNE URE VZ\ PRODUKTIVNOST
*
2
f
		2
	:V.;2	2 z
		
		'z'
		/
		t
		2
		Z
		
	• •• •	2
		2
		Z
		z
		z
	22';	
	v"",	ž



v


v,:
1
t.



VŽ



\.;-v


.'A..

(21
vz

c*
O)
59
CK
8
I
5
6
<o
<5
•S
O
CQ
CK
$:
o
-j
Kri
5$
'S
CL.
Ob
■s
A.
to
fsj
o
S£
se,
Skoraj vsako mesto ima svojo turistično znamenitost. V Moskvi je to Kremelj. Sama beseda pomeni trdnjava, praviloma mestna trdnjava z obzidjem. Najpomembnejše, še danes stoječe zgradbe so zgradili v XV. stoletju po načrtih italijanskih mojstrov.
Znamenite cerkve »sobori« z značilnimi pozlačenimi čebulastimi kupolami so pravzaprav stolnice, v katerih so kronali ruske carje in oglašali državne listine. V njih so grobnice najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov ruske pravoslavne cerkve. Tudi freske predstav-jiagjo velike kulture umetnine, nekatere so prenesene iz drugih cerkva in izhajajo iz XI. stoletja.
Carski zvon, težak 200 ton in visok 6 m ter carski top kalibra 1 m in teže 40 ton se prav tako razkazujeta v Kremlju.
V Stalinovi dobi je bil Kremelj zaprt za turiste. Danes so za kremeljskim obzidjem, dolgim nekaj kilometrov in opremljenim z 19 stolpi sprehajališča za turiste in domačine. Od mnogih zgradb samo dve nista namenjeni muzejem oziroma turistom, to sta vladna Palača in povojna kongresna palača. Vtem ko se bo rdada skoraj izselila iz Kremlja, pa bo kongresna pa-jača — zgrajena je bila na pobudo Hruščeva — najbrž še dolgo služila vsakdanjim potrebam sovjetskih Dudi. O njej so dolgo razpravljali, ali spada med nekaj poletij stare kremeljske spomenike ali ne, dokler ni Hroščev avtoritativno odločil — tako vsaj so nam povedali o izidu visoko znanstvene in unv-^ške polemike.
Danes so Rusi — gradbinci pa še posebej — upravičeno ponosni na to mojstrovino konstrukcije, arhitekture in notranje opreme.
Palača ima šest tisoč sedežev. V njej so zasedanja kongresov partije, sindikata, hkrati pa je palača tudi Parlament. Služi pa tudi za velike prireditve. Tako smo si mi ob 98-letnici Leninovega rojstva ogledali nastop velikega plesnega ansambla Aleksandrov.
Stanovali smo v hotelu »Rusija« v neposredni bližini Kremlja. Hotel je bil zgrajen lani za 50-letnico oktobrske revolucije. S svojim šest tisoč posteljami je največji hotel v Evropi in menda drugi na svetu.
To je dvanajstnadstropna stavba, dolžine skoraj kilometer v pravokotni obliki. Znotraj pravokotnika je ^dvorišče« s koncertno dvorano za tri tisoč obiskovalcev.
Kvaliteta izvedbe je nadpoprečna, kar se sicer v sovjetskem gradbeništvu redkeje vidi. Notranja oprema je najsodobnejša. Pohištvo je finsko. Vsaka soba lma kopalnico z bidejem. Hotel ima po nadstropjih lestavracije — poleg dveh glavnih v pritličju. Prav tako so po nadstropjih v razširjenih delih prostori, kjer lahko gledate reden program sovjetske barvne televizije.
Po zaslugi sindikata gradbincev SZ smo si kot red-. tujci lahko ogledali televizijski stolp v Moskvi, ki Je bil tedaj v zaključni fazi izgradnje.
Skupna višina znaša 527 m To je baje navišja stavba na svetu. Betonski del je visok 363 m. V tem delu so tudi tri restavracije; najvišja med njimi je na višini 336 m. Restavracija ima 98 sedežev. Je povsem okrogla s premerom 18 m. Zunanji obroč restavracije, kjer so mize s stoli, je širok 1,5 m in je vrtljiv. Okoli °si se zavrti v eni uri; v tem času si lahko ob lepem vremenu ogledaš vso Moskvo.
Pravijo, da bi samo Moskovčani potrebovali se-oem let, da bi se zvrstili pri ogledu svojega mesta v vseh treh restavracijah. Baje imajo že zdaj spiske.
Ob najmočnejšem vetru se bo vrh jeklene Ifon-strukcije majal 13 m sem ter tja, vrh betonske restav-racije pa 1,2 m.
Predvidena trdnost betona — MB 400 je bila presežena. Pohvalili so se z doseženo marko MB 570 (za
Zgradba SEV v Moskvi med gradnjo. Na levi je stanovanjski objekt, v sredi upravno poslopje, na desni Pa konferenčna dvorana. Na srednjem traktu, ki sestoji iz dveh delov, se vidita dva žerjava. Montirana sta sredi objekta in se premikata kvišku hkrati z rastjo stavbe. Fasadni elementi su montažni
Znameniti Rdeči trg v Moskvi, Spomenik v ospredju stoji pred cerkvijo Vasilija Blaženega. Na desni je veleblagovnica GUM. Na sredi v ozadju je zgodovinski muzej. Na levi pa se vidi kremeljsko obzidje s stolpi. Za zidom je vladna palača, pred njim pa Leninov mavzolej. Vrsta ljudi, ki želijo videti Lenina, je dolga včasih tudi več kilometrov. Po Rdečem trgu je prepovedan promet z motornimi vozili, razen — se razume, ob prvom’"	'•« praznikih in vsakoletni obletnici
oktobrske revolucije, ko po njem hrumijo tanki in se prevažajo rakete
ekonomičnost jih nismo spraševali). Stolp so gradili tri leta. Betonski obroč ima 36 prostih in napetih jeklenih vrvi, ki celotno betonsko konstrukcijo dodatno obremenjujejo na pritisk, kar povečuje odpornost stolpa na uklon oziroma upogib — zlasti zaradi delovanja vetra.
Investicija je znašala 16 mio rubljev ali približno 16 mia starih dinarjev.
Ogledali smo si tudi poslovno zgradbo SEV — vzhodnoevropske gospodarske skupnosti. Nebotičnik — upravni del ima 30 nadstropij in je visok 112 m. Poleg je trinajstnadstropni hotelski trakt, kjer bodo stanovali v 310 sobah uslužbenci SEV iz nesovjetskih dežel.
Konferenčna dvorana ob vznožju ima 950 sedežev. Ob zasedanjih se bo hkrati prevajalo v petnajst jezikov — menda tudi v srbohrvaškega.
Zgradbo so gradile vse države članice SEV, razen Romunije in seve Jugoslavije. Objekt je grajen in opremljen po zadnjih dosežkih gradbeništva.
Mene je presenetil podrobno izdelan operativni plan po metodi mrežnega planiranja. To metodo smo potem videli še pri gradnji montažnih stanovanj. Vnaprej so imeli programirano resnično vse podrobnosti.
Operativne plane imajo izdelane za vsak dan, za vsak stroj, za vsak objekt.
Ko smo kot nejeverni Tomaži vprašali, kako v praksi izpolnjujejo te operativne plane, so se nam najprej nasmejali. Potem nam je iz sektorske pisarne pokazal inženir na gradbišče na objekt, kjer je žerjav ravnokar razkladal montažni element z avtomobila. Nato nam je na mrežnem diagramu pokazal tisto fazo, na posebnih tabelah pa izračune.
Nobeden od nas se ni kdaj prej ukvarjal z mrežnim planiranjem. Tolmač je ob hitri in strokovni razlagi ruskega inženirja samo napol prevedel smisel povedanega, tako da inženirjevih dokazov nisem povsem dojel. Najbrž pa smo morali imeti zadovoljiv izraz na obrazih, ker je inženir zadovoljen končal z: »Nu, tak.«
S tem — šestim — nadaljevanjem zaključujem pripoved o deželi, ki jo komajda, kaj bolj poznamo kot prej. Vidiš mesta, bolj občutiš 'kot spoznaš obširnost dežele, spoznaš nekaj ljudi, slišiš njihova stališča, poglede na svet. poslušaš mnenja naših časnikarjev in diplomantov v SZ — vse skupaj ti resda pomaga k obogatitvi znanja, znanja o deželi, ki ni le del sveta, marveč je to dežela z mogočno vlcgo ustvarjanja in krojenja svetovne zgodovine.
Toda to znanje ali bolje — razširitev pogleda na svet še zdaleč ne zadošča za celovit prikaz o delu in življenju sovjetskih ljudi, toliko manj o vzgibih, ki usmerjajo njihovo duhovno življenje in seve najmanj o motivih, ki povzročajo njihovo politiko — takšno kot jo zaznavamo drugi narodi.
Zato po takem obisku prej ko slej prevladujejo vti- H si nad spoznanji in dognanji. Zato tudi lastni zaključki g ne morejo biti rezultat poglobljene analize, ampak prej g rezultat predvidevanj na podlagi intuicije oziroma slu- |g ten j.	H
Prej sem sodil, da je trdnost sedanjih družbenih g struktur trdnejša, kot je. Mislil sem tudi, da imajo || sovjetski ljudje več tako imenovanih tabujev, to je g stvari, ki so nedotakljive, o katerih je prepovedano = razpravljati kako drugače, kot to določa »uradna lini- g ja«. Toda sodeč po razgovorih z ljudmi, z delavci ka- g kor tudi z njihovimi predstavniki, sem spoznal, da bolj = odkrito govorijo o lastnih slabostih, kot sem si prej g predstavljal.	g
Vodilni ljudje SZ se najbrž zavedajo dejstva, da g razvitost prinaša višji standard, ta pa svobodnejšega g duha; dalje, da postajajo stare planske metode vode- = nja gospodarstva vse bolj tesne in nevzdržne. Vendar g oni lahko z današnjim načinom gospodarjenja vzdr- g žijo še precej dolgo, ker imajo ogromno in ne ravno g prezahtevno domače tržišče. Imajo to, kar na primer g nimajo v CSSR.	g
Cehi in Slovaki so že spoznali, da komunistično g tekmovanje ni povsem enakovredeno nadomestilo ma- = terialni spodbudi, če hočejo po produktivnosti in leva- g liteti doseči s svojo »škodo« zahodnega »forda« ali g »fiata«. Toda Rusi jim tega nočejo verjeti. Govorijo o g kontrarevoluciji na Češkoslovaškem in pri tem kažejo g predvsem na časnikarje in književnike, pa tudi eko- = nomiste, ker imajo doma težave ravno s temi »po- g klici«.	==
Zdaj zmerjajo našo deželo, ker smo se spet uprli, ker smo objektivno postali neke vrste svetilnik — tudi za razvitejšo Češkoslovaško. Dokazali smo, da se da misliti in delati po svoji glavi in volji, pri vsem tem pa še to, da ta naša svojeglavost in svojevoljnost živi in se razvija ugodneje, kot bi to hoteli naši »prijatelji« z vzhoda. To pa seveda močnejšega boli.
Stane Uhan
VROČITEV ODLOČBE O PRENEHANJU DELA DELAVCU, KI JE NA REDNEM LETNEM DOPUSTU
Po določilu 1. odst. 107. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih ne more delovna organizacija sprejeti sklep o prenehanju dela po 102. členu omenjenega zakona med drugim tudi v času, ko je delavec na rednem letnem dopustu.
Ker velja sklep oziroma odločba o izvršitvi sklepa od dneva vročitve odločbe (2' odstavka 106. člena in 1. odstavka 110. člena TZDR), tolmači zvezni svet za delo (pod št. 1063/1-68 z dne 20. 5. 1968), da ne bi bilo treba odločbe vročiti delavcu, dokler obstajajo zapreke iz 107. člena TZDR. Ce se vroči odločba v konkretnem primeru med trajanjem rednega dopusta, velja šele po preteku dopusta. To je zaradi tega, da ima delavec možnost do pritožbe, ki pa je ne bi mogel učinkovito izkoristiti v času, ko bi se nahajal na dopustu.
CE JE DELAVEC NA DAN TEDENSKEGA POČITKA
NA SLUŽBENEM POTOVANJU, MU NE PRIPADA NADOMESTILO
ZA OSEBNI DOHODEK
Ce je delavec na službenem potovanju v nedeljo, tj. na dan tedenskega počitka, mu ne pripada nadomestilo za osebni dohodek za ta dan; prejme pa dnevnico in potne stroške.
V smislu določila 61. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih je dolžna delovna organizacija omogočiti delavcu prost dan v naslednjem tednu, če je bil delavec v nedeljo na službenem potovanju.
ALI IMA DELAVEC PRAVICO DO NADOMESTILA
ZA OSEBNI DOHODEK, CE PADE DRŽAVNI PRAZNIK
NA PROSTO SOBOTO
Pri našem podjetju je uvedena tedenska razporeditev delovnega časa tako, da je obvezni redni delovni čas razporejen na pet dni v tednu in je vsaka sobota prosta. Postavlja se vprašanje, ali imajo delavci pravico do nadomestila za osebni dohodek na dan državnega praznika, če pade praznik na prosto soboto.
Pri petdnevnem delovnem tednu se po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih (150. člen TZDR Ur. list SFRJ, št. 43/1966) šteje prosta sobota za delovni dan glede uveljavljanja pravic iz dela, kjer je pogojena neprekinjena delovna doba (npr. letni dopust, otroški dodatek in drugo). Za ta dan pa mu ne pripada nadomestilo za osebni dohodek zaradi praznovanja državnega praznika, ker v tem dnevu tudi ne bi b’2 ustvarjen osebni dohodek, če bi ne bilo praznika. Nadomesti se lahko samo tisti osebni dohodek, ki bi bil sicer ustvarjen, če bi ne bilo praznika.
Izjemoma v primeru, ko pri nekaterih enotah pri nas v zimskem času nekaj sobot v mesecu redno delajo in bi padel državni praznik na takšno soboto, gre delavcu nadomestilo za osebni dohodek, in sicer za toliko ur, kolikor bi bila sicer za to soboto redna delovna obveznost.
Konkretno se nanaša to tolmačenje na državni praznik 30. novembra, ki pade na prosto soboto. Za omenjeni dan torej ni pravice do nadomestila za osebni dohodek.	R. Z.
Gripa, bolezni dihal in želodčne bolezni še vedno v prvi vrsti — Cepimo se proti gripi
Pričujoča ocena zdravstvenega stanja delavcev v podjetju ni popolna, ker se vsi podatki nanašajo le na dva osnovna podatka: število sprejetih v bolniški stalež v posameznih skupinah bolezni in skupno število bolniških dni. Z zdravstvenim stanjem zaposlenih se ne moremo preveč pohvaliti. Se vedno je, v primerjavi z drugimi podjetji, visok odstotek bolezenskih izostankov.
Med boleznimi prevladujejo bolezni dihal, želodčne bolezni, gripe ter bolezni mišičnega revmatizma. Zaradi delovnih pogojev v gradbeništvu je to razumljivo, toda z raznimi preventivnimi ukrepi bi lahko marsikatero bolezen preprečili. Tako npr. ni razumljivo širjenje gripe, proti kateri imamo že danes učinkovito cepivo, ki zaščiti človeka v visokem odstotku.
Čeprav podjetje prispeva za preventivne ukrepe zdravstvene službe ogromno denarja — žal v nekaterih enotah še vedno odklanjajo cepljenje proti gripi, bodisi zaradi bojazni, bodisi zaradi zdravstvene neprosvetlje-nosti ali drugih subjektivnih vzrokov. Ne moremo govoriti o učinkoviti zaščiti s cepljenjem, če se cepi le malo zaposlenih, prav tako tudi ne, če cepljenje ni trikratno. Tudi letos teče obširna akcija za cepljenje proti gripi.
Velik odstotek zajemajo tudi želodčne bolezni, ki je dostikrat posledica nepravilne in neredne prehrane. Dejansko je škoda vrsto ukinjenih menz. Smo za ekonomiko, toda ne pri prehrani. Sicer pa bodo o tem še razpravljali sindikalni funkcionarji.
Visoko je tudi število poškodb zunaj dela in na poti na delo. Toda o teh poškodbah smo v našem glasilu že pisali.
Vsekakor pa bo potrebno bolj poskrbeti za preventivne ukrepe v zdravstveni službi od sprejema na delo, prek rednih periodičnih pregledov do boljše koordinacije dela z zdravniki in zdravstvenimi strokovnjaki. Ne glede na samostojnost enot pa naj bi se na centrali podjetja formiral močan team strokovnjakov s posameznih področij (varnostni tehnik, zdravnik, socialni delavec in kadrovik), katerega naloga bi bila ažurno spremljanje in urejanje problematike zdravstvenega in tehničnega varstva. Seveda pa bi moralo biti delo strokovnega teama izredno dinamično. Obravnaval naj bi splošno problematiko, vsaj enkrat na mesec pa bi moral obiskati vse enote in na kraju samem tudi ukrepati.	L. C.
s m
V III. trimesečju 1968 je odšlo 334 delavcev iz našega podjetja,
Oziroma v tričetrtletju letošnjega leta 954	delavcev.	Medtem ko je
prišlo v naše podjetje v III. trimesečju 245 delavcev, oziroma v tri-		
četrtletju 928. Torej odšlo je 17 delavcev	več, kot smo jih sprejeli.	
Delavci so odšli po lastni volji zaradi:		
III.	trimesečje	Kumulativno
	1968	3/4 1968
— osebnega dohodk%	74	306
— dela v inozemstvu	63	82
— samovoljne prekinitve dela	42	89
— družinskih razmer in stanovanja	28	75
— slabih pogojev dela	26	56
— neznanega vzroka	8	15
— slabih odnosov	5	7
— prekinitve v poskusni dob is strani delavca	4	50
Po volji delovne organizacije zaradi: — preteka časa, za katerega so bili sprejeti	17	33
— prekinitve v poskusni dobi s strani podjetja	7	60
— kršitve delovne dolžnosti	2	14
— trajnejšega zmanjšanja obsega del	—	1
— ukinitve delovnega mesta	—	4
— nedoseganje poprečnega rezultata dela		6
— dela v Avstriji	24	24
Iz drugih vzrokov so odšli:		
— v JLA	21	45
— upokojitev ali smrt	13	45
— ostalo	—	3
Skupaj	334	954
Največ delavcev je odšlo v III. trimesečju zaradi osebnega dohodka, kar 30% od tistih delavcev, ki so zapustili podjetje po lastni volji. Skoraj polovica pa jih je iz istega razloga odšla po lastni volji v tričetrtletju letošnjega leat. Več je tudi dohodkov zaradi dela v inozemstvu. posebno v primerjavi med letošnjim in lanskim tričetrt-letjem (lani 27 delavcev). Zanimivo je to, da letos odhajajo na delo v inozemstvo tudi NK in PK delavci ter mlajši od 25 let, kar se v prejšnjih letih ni dogajalo. Visoke so še vedno samovoljne prekinitve dela, čeprav so v primerjavi z lanskim letom upadle. Narasli so tudi odhodi zaradi družinskih razmer in stanovanja. Ker ta razlog za odhod navajajo v glavnem delavci iz drugih republik, lahko sklepamo, da se delavci vračajo v bližino doma, ker so se izenačili plačilni pogoji za delo. Zanimivo malo je v tem trimesečju prekinitev v poskusni dobi po volji delavcev (samo 4 primeri), posebno še, ker je bilo v prvem polletju 46 takih odhodov. Tudi prekinitev v poskusni dobi po volji delovne organizacije v tem trimesečju ni bilo mnogo več (7 primerov), v prvem polletju jih je bilo 53. Na odslužitev kadrovskega roka je letos v tričetrtletju odšlo 86 delavcev, kateri se bodo v večifii vrnili v podjetje.
V	III. trimesečju letos je odšlo največ delavcev iz poslovne enote Jesenice — 109 delavcev ali skoraj ena tretjina vseh delavcev, ki so odšli iz podjetja. Veliko delavcev je odšlo tudi iz poslovne enote Ljubljana (54) in iz poslovne enote Celje (47). Tudi zaradi osebnega dohodka. ki zavzema prvo mesto med vzroki za odhod delavcev, je odšlo največ delavcev z Jesenic in iz Celja,
Kvalificiranih delavcev je odšlo v III. trimesečju nekaj manj (128) kot nekvalificiranih (134), kljub temu pa predstavlja ta skupina delavcev- 33 % vseh odhodov delavcev. Tudi v devetih mesecih letos je odšlo 36% KV delavcev od vseh delavcev, ki so odšli, medtem ko je v istem obdobju leta 1967 znašal ta odstotek 31 %. NK delavcev je v III. trimesečju letos odšlo 40%, v tričetrtletju letos 41% in v tričetrtletju lanskega leta polovica,
Največ delavcev je odšlo v starostni skupini do 25 leta — 141 v III. trimesečju oziroma 403 v tričetrtletju letos. Skoraj prav toliko delavcev je odšlo tudi v starostni skupini od 25 do 35 let (139) v III. trimesečju, oziroma 398 v tričetrtletju. V primerjavi med letošnjim in lanskim tričetrtletjem je letos odšlo nekaj več delavcev v starostni skupini od 25 do 35 let.
V	tričetrtletju letos je odšlo največ Slovencev (254), medtem ko je odšlo v istem času lanskega leta največ Hrvatov (264). Zanimivo je tudi, da je bilo med 334 delavci, kolikor jih je odšlo v tem trimesečju iz podjetja, tudi 42 štipendistov podjetja.
Omenili smo že, da smo letos v III. trimesečju sprejeli 245 delavcev, oziroma v tričetrtletju 928 delavcev. Od 245 novih delavcev smo sprejeli 167 delavcev za nadomeščanje tistih ki so odšli, 33 se jih je vrnilo iz JLA in 45 jih je prišlo iz šole.
Med 167 delavci, kolikor smo jih sprejeli za nadomeščanje, je v istem času tudi že odšlo 42 delavcev. Ved temi 42 delavci, ki so v treh mesecih odšli, je bilo 20 NI< delavcev, 1 PK in 21 KV delavcev. V primerjavi z lanskim tričetrtletjem, smo letos v istem času sprejeli 82 delavcev manj. Največ smo sprejeli nekvalificiranih delavcev — 124 v III. trimesečju, oziroma 470 v tričrtetletju letos, lani v istem času 61.6, sledijo jim kvalificirani — 88 v III. trimesečju, oziroma 219 v tričetrtletju, lani v istem času 192.
Kvalifikacijska struktura sprejetih delavcev v letošnjem tričetrtletju je v primerjavi z lanskim navidezno ugodnejša. Navidezno pravimo zato, ker je primerjava med sprejetimi in odišlimi delavci manj ugodna. Na primer: nekvalificiranih je prišlo 470, odšlo 393, polkvali-ficiranih je prišlo 195, odšlo 169, kvalificiranih je prišlo 219, odšlo 343, visoko kvalificiranih je prišlo 8, odšlo 28 itd. Torej sprejeli smo več nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, kot jih je odšlo. Odšlo pa je več kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev, kot jih je prišlo. Ugodnejša kvalifikacijska struktura se kaže pri srednje in visoko strokovnih delavcih.
Po letih starosti smo v letošnjem tričetrtletju sprejeli 86% delavcev starih do 25 let, medlem ko je takih delavcev v istem času odšlo 42 %.
Slovencev smo v letošnjem tričetrtletju sprejeli relativno prav toliko^ kot v istem obdobju lanskega leta. Vendar je Slovencev odšlo 41 več, kot smo jih sprejeli. Največ smo sprejeli delavcev neopredeljene narodnosti — 30 %.
Največ delavcev je sprejela v III. trimesečju poslovna enota Maribor (55), nato Jesenice (43) itd.
42 štipendistov podjetja je nastopilo delo v tem trimesečju, od katerih je 37 kvalificiranih delavcev.
M. C.
E1EI0-'


Samski dom v Kopru bo vseljiv 15. decembra
Prihodnjič zasedanje delavskega sveta verjetno že v novih prostorih samskega doma v Kopru
Delavski svet poslovne enote Koper s svojim predsednikom Jožetom Žabkarjem
Predsednik delavskega sveta poslovne enote Koper Jože Žabkar je ravno zaključil razpravo o gradnji samskega doma v Kopru, ko sem stopil v skromno urejen prostor starega naselja. Verjetno bo prihodnje zasedanje že v novih prostorih samskega doma, so dejali navzoči.
Ker je gradnja doma tik pred koncem, so na seji sklenili, da kupijo novo opremo in posteljnino. Iz starega naselja bodo uporabili le odeje, pa še te bodo pozneje zamenjali z novimi, ko bo na razpolago dovolj denarja. Hkrati so potrdili hišni red ter imenovali za upravnika doma Jožeta Čanadija, za njegovega namestnika pa Sinaha Hadiča.
Dom je zelo lep in okusno opremljen. V vsaki sobi bodo spali po trije
do nekatere nedisciplinirane člane kolektiva, ki delajo na Škofijah, poklicali na odgovornost. V enoti zahtevajo red in disciplino in nihče nima pravice kršiti in zavirati s trudom" pridobljenih uspehov. Glede odhodov delavcev v tujino so sklenili, da ne bodo dajali zavodu nobenih soglasij. Če pa že kdo izrecno želi v tujino, naj gre prek podjetja, sicer je pa za pridne delavec tudi doma dovolj dobrega kruha.
Seja delavskega sveta v Kopru je trajala dve uri in upravljavci so se razšli z zavestjo, da so zopet sprejeli vrsto sklepov, ki bodo v prid enote in celotnega kolektiva.
L. C.
delavci. Dom ima centralno kurjavo. Vseljiv bo 15. decembra.
Na seji so določili tudi višino najemnine, ki bo znašala 60 N din na mesec. Zaradi boljšega vzdrževanja prostorov bodo iz vrst stanovalcev izv :li svet doma. Tako se bodo tudi x' I.opru delavci po dolgem času končno selili v lasten dom.
Seveda so na seji razpravljali tudi o problematiki gradbišča. Šef komerciale tovarišica Nika je podala obračun desetmesečnega uspeha, šef enote Bernard Gabrijelčič pa je govoril o perspektivnih nalogah. Govorili so tudi o nagrajevanju i* delovni disciplini ter sklenili, da bo-
Drobne zanimivosti
■	Človek dnevno vdihne najmanj 20 tisoč litrov zraka.
■	Benetke so zgrajene na 118 malih otokih, ki jih povezuje 400 mostov.
H Kadar človek kihne, onesnaži bližnjo okolico z več ko dvajset tisoč kapljic tekočine.
E V Carigradu je 1266 džamij s 7624 minareti, od koder hodže petkrat na dan pozivajo vernike k molitvi.
■	Vrabec je edina ptica, ki ne prenese ujetništva. Če ga zapremo v kletko, rajši umre od lakote, kot da bi živel v suženjstvu.
P. S.
Delavski svet je v novembru obravnaval podatke o obračunu in analizi poslovanja podjetja za devetmesečno razdobje, kateri kažejo na ugodne premike, če jih primerjamo s planskimi predvidevanji in z enakim obdobjem v lanskem letu.
Gibanja, ki jih prikazujejo analize, kažejo letos na večjo vrednost proizvodnje, kot je bila planirana in lani v enakem obdobju dosežena. Letni plan ie bil dosežen v devetih mesecih za 79.5%. Če vzamemo vrednost lanske proizvodnje za 100, znaša indeks za letos 103; za dohodek znaša indeks 110, za izplačane osebne dohodke pa je indeks 11? '. Pri tej proizvodnji je bilo za 5,3% mani porabljenm efektivnih ur (indeks nasproti lanskemu devetmesečnemu obdob'- ’"e 94,7). kar kaže na boljše izkoriščanje efektivner 'ovnega časa. Moramo pa omeniti, da so se povečale ure izostankov z dela v primerjavi s preteklim letom, in sicer za 7.8 %.
Upoštevanja vredna je ugotovitev, da je bi! odstotni delež dohodka v vrednosti proizvodnje ugodnejši kot lani, saj znaša indeks 106.7. Ta pokazatelj kaže na ekonomičnejše poslovanje in ie bil tudi dosežen za 14.2% večji dohodek na eno uro kot lani v devetmesečnem obdobju.
Pri izplačevanju osebnih dohodkov so se vse enote. razen strojnoprometnega obrata, držale predvidenih razmerij delitve in usklajevale izplačila z doseženimi rezultati.
Na uspešnost poslovanja veliko vplivajo .režijski stroški, ki jih ni mogoče vedno uravnavati z obsegom proizx’odnje, ker so več ali manj stalni. Kljub temu
,—e analiza, da je stopnja ležije v vrednosti čiste proizvodnje nižja od predvidene po planu, čeprav so dejanski stroški za 8.1 % višji od porabljenih režijskih stroškov v lanskem letu. To velja za režijo enot.
Za režijo podjetja, v kateri se približna polovica stroškov nanaša na stroške za obresti od obratnih kreditov, zavarovalne premije, obresti od poslovnega sklada in razne članarine ter druga polovica na stroške centralnih služb, prikazuje analiza, da je ta režija znašala v 9 mesecih 68% letno predvidene kvote, medtem ko je vrednost proizvodnje dosegla 79.5 "A, letnega plana. Tako so bili režijski stroški relativno nižji, čeprav so znašali za 10 6% več kot lani. Najbolj so vplivale na višje stroške obresti od kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, ki jih je bilo potrebno najeti zaradi večje prr'-\ odnje in zaradi kasnitve investitorjev pri piač'1" obračunanih del in drugih kupcev za razne dobave lerjalve so se povečale od lani zn več kot dvakrat in je to močno vplivalo na likvidnost podjetja. Se bolj pa bi vplivalo na likvidnost, če ne bi hkrati zmanjšali zalog materiala, kakor tudi znižali vrednosti nedokončane proizvodnje. V nasprotnem primeru bi bilo potrebno najeti še več ktedilov ker lastna obratna sredstva ne zadoščajo potrebam in bi zaradi tega nujno rasli ledi stroški zn obresti.
Za investicijsko vzdrževanje strojev in druge opreme niso bila porabljena predvidena sredstva. Čeprav se kaže to v doseženem dohodku, mogoče trditi, da je to tudi povsem racionalno. Premajhna skrb za vzdrževanje bo nujno povzročila prehitro izrabo strojev in bo tako nujno treba vložiti znatnejša sredstva iz dohodka za nove stroje.
Le načrtna in sistematična kadrovska politika pri izobraževanja in zaposlovanja je lahke racionalna
Marca 160 novih tesarjev — Pri kadrovanju tesarjev in zidarjev smo še vedno navezani na bratske republike — Prek Bervente, Doboja v Zavidoviče — Ob obronkih Slavonije — Uspešno sodelovanje z zveznim centrom za izobraževanje
Profesor Vid Pulič in ing. Sever v prijetnem pogovoru
Od ljudi in njihove strokovne usposobljenosti je najbolj odvisen uspeh vsake poslovne enote ali obrata. Mnogi ekonomisti pri nas in v svetu so že davno spoznali medsebojno povezavo med stopnjo izobrazbe in učinkovitostjo dela. Če k temu prištejemo še stalno pomanjkanje strokovnega kadra, potem je načrtno izobraževanje tem bolj potrebno. Izobraževanje kadrov pa je počasno in dolgotrajno, zato je kadrovska služba — Center za izobraževanje, glede na predvidene naloge že v letošnjem letu pričela s sistematičnim izobraževanjem in kadrovanjem novih kadrov za leto 1969. Ker teh kadrov v Sloveniji ni, niti ne kaže, da bi bili v prihodnje, smo se primorani vedno bolj obračati proti jugu in kadrovati ljudi tam, kjer še obstajajo možnosti, oziroma v kraje, kjer se delavci še odločajo za poklice v gradbeništvu.
tako nas je pot zanesla
V DALJNO BOSNO
Bila je nedelja. Naš avto je pod dobrim vodstvom Feliksa Berganta neslišno hitel po avto cesti vse do Slavonskega Broda. Tu se cesta odcepi proti Bosni. Cez most, mimo nagega bivšega gradbišča v Bosanskem Brodu, je speljana lepo asfaltirana cesta do Dervente. Tu je konec asfalta in začela se je »tipična« bodenska cesta, polna blata in lukenj. Naša prva postaja je-bila Doboj. Tu StT|o tudi prenočili. Zgodaj zjutraj nadaljevali pot do Zavidovičev, *cjer je bila naša prva planirana postaja.
Kot je Tuzla že davno poznana po svojih ogromnih količinah soli, tak0 so Zavidoviči po obširnih gozdovih. Po vezanem lesu. še posebno pa po kvalitetnih izdelkih lesno-industrij-skega kombinata »Kriva,ja«.
Tu smo se zbrali Boško Botič. podočnik generalnega direktorja lesno Industrijskega obrata Kri vaj a, Ante Paračič, socialni delavec in predsed-n'k UO zavoda za zaposlovanje, Ri-sto Tankosič, pomočnik direktorja zavoda za zaposlovanje Zenica, Vik-|0r Fuksi k, šef izpostave Zavidovi-ci> Boško Pušonja, predsednik sindikalnega odbora podjetja, naš di-l@ktor KSS ing. Dragovan Sever in JPoja malenkost. Razgovori so potekali v izredno prijateljskem vzdušju. Ker imajo v »Krivaji« zelo dobro organiziran center za izobraže-vanje in povrh tega še veliko mizarjev in tesarjev, smo se dogovori- da vzamemo marca 40 tečajnikov tesarjev, po končani učni dobi Njihovih vajencev pa še 20 novo kvalificiranih tesarjev iz poklicne s°te. Seveda smo si pridržali pravico selekcije. Ob prijetnem razgovoru je cas hitro potekel. Ogledali smo si še :?Pe in lične montažne »vikend« hi-sice v Kamenici in že je bil večer. Prenočili smo v Maglaju.
Maglaj je znan po svoji megli in Pravijo, da nič ne zaostaja za Ljub-Jano, Včasih so v Maglaju koman-Uiralj mrki turški stražarji, krvoloč-o‘ Rojaki in razni fevdalci vseh . mo-Socih narodnosti. Kot v Doboju se tedi tu izrazito pozna staro in novo.
,a desni strani reke Bosne je sred-bjeveška trdnjava, stara džamija, teple bosenske hiše s sivimi streha-te'. Na drugi strani je zraslo novo naselje. Tu je tudi velika tovarna teNatronka«, kjer proizvedejo letno »4-000 ton celuloze, 93.700 ton papir-Ha in 150 milijonov natron vrečic.
Brugj dan smo se pogovarjali v zavodih za zaposlovanje v Doboju in Kračanici. V Doboju so nas nadvse Prisrčno sprejeli. Direktor zavoda Ct'agan Filipovič nam je rade volje razkazal sistem in prostore njihovega. centra za izobraževanje. Moramo Priznati, da imajo vse lepo urejeno. 1 udi tu, kot pozneje v Gračanici, ®te? se dogovorili za po 30 tesarjev, ki jih bomo seveda poslali še v naš
center na dopolnilno izobraževanje. Pripominjam, da nas je v Doboju sprejel tudi Hafis, efendija Ragib Tetarič.
Profesor zgodovine pa nam je obrazložil celotno zgodovino Doboja. Med drugim tudi to. da so Turki zavzeli Doboj šele . leta 1532.
Popoldan smo se odpeljal: v Gra-čanico. kjer smo se pogovarjali s šefom izpostave Gostom Buvkovičem. Razgovori so trajali pozno v noč. Iz Gračanice imamo že več tesarjev, zidarjev in železokrivcev, ki smo jih sprejeli že lansko leto,
V sredo smo se po isti poti vračali do Slavonskega Broda, nato pa pri Okučanih zavili v severne predele
Slavonije. Ustavili smo se v Virovi-tici. Z zavodom v Virovitici sodelujemo že več let. Zato za nas srečanje z direktorjem zavoda Savom Stojkovičem ni bilo novo. V zavodu Virovitica izobražujejo točno po programu zveznega centra v Ljubljani, zato smo pripravljeni tudi soj financirati del stroškov izobraževanja.
Ker prihodnje leto predvidevamo povečanje operativnih nalog, predvsem pa povečati število zaposlenih v tujini, smo se tudi tu dogovorili za 30 polkvalificiranih tesarjev. Ti bodo prišli v Ljubljano 1. III. 19G9. Vsi tečainiki pa bodo šli skozi dopolnilno izobraževanje. Pri tem pa nam veliko pomaga zvezni center, s katerim že vrsto let uspešno sodelujemo.
Tako imamo za prihodnje leto zagotovljenih 110 polkvalificiranih in 80 kvalificiranih tesarjev. Seveda pa bomo izobraževali tudi doma, saj ima vsak delavec v podjetju čez zimo široke možnosti, da se izobražuje, prekvalificira in si dopolnjuje svoje strokovno znanje.
Tako naš načrt izobraževanja in kadrovanja izraža realne potrebe Po kadrih. Koliko pa bo od tega uspeha, pa ni odvisno od nas samih, temveč od potreb in razumevanja vsake poslovne enote.
L. C.
Ante Paračič, Risto Tankosič. Viktor Fuksi k in direktor kadrovske socialne siužbe ing. Dragovan Sever na ogledu montažnih hišic, ki jih gradi lesnoindustrijski kombinat »Krivaja« v Zavidovičih
Naši veterani odhajajo v zasložen pokoj
V koprski enoti je ob koncu oktobra odšel v pokoj eden prvih sodelavcev Gradisa gradbeni delovodja Ludvik Gabrijelčič. Rojen je bil 27. VII. 1905 v Plavah ob Soči pri Gorici. Že v otroški dobi je doživel vse gorje vojnih beguncev, kajti znana soška fronta je potekala prav prek njegove rodne vasi, ki je večkrat menjala gospodarja in dočakala konec prve svetovne vojne porušena do tal.
Mladi Ludvik se je izučil za zidarja ter se zaradi svoje talentiranosti kmalu usposobil za gradbenega delovodja.
To ni bilo zgolj naključje, ki ga je privedlo do tega poklica — iz njegove rodbine izhajajo številni gradbeniki.
Imenovani j e bil tako rekoč ob rojstvu »Gradisa« to se pravj pri podjetju od njegovega začetka.
Kot gradbeni delovodja je začel na gradbiščih v Kamniku, nadaljeval v Šoštanju, Zenici, Krškem, dokler ni decembra 1956 pristal v enoti v Kopru, koder je vodil dela do upokojitve.
Številni objekti na navedenih gradbiščih so zrasli pod njegovim strokovnim vodstvom.
Pri delu ni poznal polovičarstva, bil je dosleden do skrajnosti, ob vsem tem je zelo pazil na varčevanje z materialom ter to zahteval tudi od svojih podrejenih
Prav zaradi teh svojih vrlin je bil pred leti odlikovan z medaljo dela.
Številni delavci, ki so delali pod njegovim skrbnim vodstvom, se ga bodo vedno spominjali kot strogega, a pravičnega delovodja.
Tov. Ludvik! Naj ti bodo te vrstice v skromno zahvalo za ves tvoj trud, ki si ga vložil v dobrobit podjetja, hkrati te prosimo, da na« še kdaj obiščeš in s svojimi strokovnim: nasveti pomagaš pri delu.
Mi vsi ti želimo mnogo zdravja in srečnih let, da bi lahko v miru užival zasluženi pokoj!
Tvoji sodelavci
Rezultati
našega dela so vidni na vsakem koraku
Predsednik delavskega sveta obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani Vlado Osolnik
Iz dela organov samoupravljanja v obratu gradbenih polizdelkov — Izjava predsednika delavskega sveta tovariša Vlada Osolnika — Povečana produktivnost dela in še kaj
V	našem sistemu samoupravljanja in delitve po delu ima vsak delavec perspektivo, da bo njegovo delo služilo njemu in celotnemu kolektivu. Teh uvodnih misli se že dolga leta držijo v obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Številne pozitivne spremembe tako na gospodarsko-ekonomskem kot na tehničnem področju so spremljale delo organov samoupravljanja vse od ustanovitve obrata dalje. Pa poglejmo, kdo so bili in kaj so delali organi delavskega samoupravljanja v tem obdobju.
Ko je bil ustanovljen obrat gradbenih polizdelkov, se je delavski svet težko znašel, kajti potrebno je bilo začeti vse od začetka. Prvi predsednik delavskega sveta obrata je bil Milan Marincelj, po poklicu električar. Naslednjo mandatno dobo pa je vodil delavski svet zidar Jože Republa, zdaj že v pokoju. Iz zapisnikov je razvidno, da se je delavski svet veliko ukvarjal s finančnimi težavami, saj so skoraj na sleherni seji govorili o tem. Razpravljali pa so veliko tudi o delovni disciplini in o večji produktivnosti.
V	mandatni dobi 1957—1958 je bil predsednik delavskega sveta spet Marincelj. Takrat so več govorili o izboljšanju kvalitete, pomanjkanja denarja pa po zapisnikih sodeč ni bilo tako čutiti. Za njim je bil predsednik Ivan Triler, zdaj v pokoju. Takrat se je menki tudi šef obrata. Z novim letom 1959 je prevzel te posle Josip Lipovec. Delo v OGP pa je bilo zelo razgibano. Takrat so se obrati razširjali, gradili so halo III in ploščadi, proizvodnja se je naglo večala. V letih 1959 in 1960 je delavskemu svetu predsedoval Nadan Sevnik, po poklicu gradbeni tehnik. Finančni uspeh obrata je bil še kar dober, veliko pa so govorili o tem, da bi halo III čimprej zgradili.
Za njim je prevzel predsedniško funkcijo v delavskem svetu Franc Gruden, po poklicu gradbeni delovodja. Veliko so razpravljali o povečanju proizvodnje, polletna bilanca pa ni bila ravno najboljša. Potlej so bila na vrsti še stanovanja za člane kolektiva ter pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, posle šefa pa je 1. oktobra 1960 prevzel ing. Branko Vasle.
Aprila 1961 so za predsednika delavskega sveta znova izvolili Franca Grudna, za njim pa je Jjil predsednik betoner Cveto Blatnik. V ospredju so bila takrat naslednja vprašanja: decentralizacija, HTV, planiranje in kadrovska politika. Izdali so tudi nov pravilnik o HTV v obratu. Tovariš Blatnik je bil izvoljen še za naslednjo dveletno mandatno dobo, vendar je bil precej časa v Skopju, kjer je bil zaposlen pri gradnji naselja Vlae. Nadomestoval ga je Vlado Osolnik, ki je leta 1964 postal sam predsednik delavskega sveta.
Po izteku mandatne dobe tovarišu Osolniku je bil za predsednika DS soglasno izvoljen Jenda Stoviček. V tem obdobju so posvečali največ pozornosti delitvi dohodka in osebnega dohodka ter v proizvodnji napravili vrsto tehničnih izboljšav.
Letos pa je bil za predsednika delavskega sveva obrata ponovno izvoljen Vlado Osolnik.
Za trenutek smo ga ustavili ter vprašali o sedanjem delu in perspektivah obrata.
»Kaj bi,« je dejal. »Delamo. Delavski sveti pa so drug drugemu podobni. Razlika je le ta, da se redno sestajamo ter da so rezultati našega dela vidni na vsakem koraku. Tako smo npr. pred tremi t dni montirali nov stroj ,VIHY’ za izdelavo betonskih cevi. Od tega pričakujemo veliko, predvsem pa bomo izboljšali kvaliteto naših cevi. Največ ji del naših razprav posvečamo proizvodnji in organizaciji posameznih delovišč. V središču pozornosti so tudi vprašanja, ki se tičejo skrbi za delavce, npr. pereči stanovanjski problemi, varno delo itd.« Skrbijo tudi za to, da bi se delavci v obratu čim bolje počutili.
Delavski svet šteje 20 članov, upravni odbor pa 7. V delavskem svetu so zastopane vse obračunske enote. Izvolili so tudi več komisij, od katerih so najbolj aktualna komisija za stanovanjska vprašanja ter komisija za disciplinske kršitve delovnih dolžnosti.
Ob zaključku še nekaj konkretnih številk, ki nam jih je povedal šef enote ing. Branko Vasle.
— Povečali so proizvodnjo od 47.000 ton izdelkov v letu 1967 na 50.000 ton v letošnjem letu.
— Lani so za tono gotovih izdelkov porabili 9,8 ure, letos pa 8,4 ure.
— Poprečni osebni dohodek se je dvignil od 117.000 S din v letu 1967 na 128.000 v letu 1968.
— Zmanjšali so število efektivnih ur za 10 % ter znižali število nadur od 31.400 v letu 1967 na 19.000 nadur v letošnjem letu, itd.
Skratka, kljub ostri konkurenci na tržišču so z dobro organizacijo in nenehno kontrolo proizvodnje dosegli vrsto uspehov. Pa tudi perspektive se jim ni treba bati. Uvedli so vrsto novih proizvodov, kot so izdelava vinogradniških kolov iz prejnapetega betona, vrsto novih montažnih elementov, stropne montažne plošče, strešne plošče, odprte in zaprte lope, vse vrste nosilcev, montažne železniške cestne prehode, elemente za avtobusne postaje, garaže itd., po katerih je prav zaradi izredno dobre kvalitete močno povpraševanje.
Izdelali so tudi okusno opremljen katalog vseh svojih izdelkov.
Prihodnje leto imajo v programu urediti celotno kanalizacijo obrata ter povečati deponijo materiala za nadaljnjih 8000 m2.
Ob takih uspehih lahko organom samoupravljanja in celotnemu kolektivu obrata OGP samo čestitamo.
L. C.
Mrežno planiranje-nujnost v sodobni tehnologiji proizvodnje
SUKA \
PROCES IZDELAVE MREŽNEGA PLAHA
Preden preidemo k razlagi posameznih poglavij TMP (tehnika mrežnega planiranja), ki smo jo nakazali v prvem sestavku, naj v današnjem sestavku povemo nekaj besed o osnovah za uporabo tehnike mrežnega planiranja. To poglavje bi morda spadalo na konec našega podajanja, vendar so v njem stvari, ki bodo v marsičem zanimive za našega bralca.
Naše podajanje bi razdelili v naslednja podpoglavja:
1.	Parava za uvedbo TMP in izobraževanje kadrov
2.	Metodologija konstrukcije in preračuna MD (mrežni diagram)
3.	Organizacijska struktura
4.	Informacija v TMP
5.	Spremljanje in kontrola izvršitve plana s pomočjo MD
1 Pripiava za uvedbo TMP in izobraževanje kadrov
Kakor pri vseh racionalizacijah, tako je potrebno tudi v TMP upoštevati načelo, da se ne more naenkrat prekiniti z dosedanjo tehniko planiranja in preiti na novo. Tudi v TMP bomo v prvem trenutku dobili vtis, da ona ne prispeva k izboljšanju izvajanja del, da je delo težje, kompliciranejše, da je več papirja da se pred sodelavce postavljajo težke, da ne rečemo nepremostljive naloge itd. Poleg tega bo zaradi neizučenosti kadra prišlo do napak v konstrukciji MD. Vendar je vse to običajen proces pri uvajanju določenih izpopolnitev in novih metod na kateremkoli področju. Zato je potrebno preiti k novi metodi postopoma s tem, da zadržimo stari sistem planiranja, vzporedno z njim pa uvajamo po potrebi novi sistem. Napake se bodo postopoma odpravljale, kader bo počasi spoznaval, kakšne prednosti mu nova metoda nudi in sčasoma bo TMP postala nujen sestavni del tehnološkega procesa, kakor je to npr. postala priprava dela.
V prvem obdobju bomo angažirali pri TMP manjše število ljudi, ker jo bomo tudi uporabili na manjših objektih. Kasneje se to število ljudi poveča in člani tega oddelka se bodo globlje povezali s problemi delovne organizacije.
Predn se sprejme odločitev o uvedbi TMP, je potrebno določiti cilj, ki ga želimo doseči s tem. S ciljem pa mislimo:
1.	Kaj želimo planirati po tej tehniki
2.	Zaradi česa želimo planirati po tej tehniki
3.	Kaj pričakujemo kot rezultat uporabe TMP
4.	Katere projekte bomo planirali s TMP in katere po standardni tehniki
5.	Ali se bo TMP uvedla v celo delovno organizacijo
0. Kdaj bomo uvedli TMP in s kakšnim tempom.
2, Metodologija konstrukcije in preračuna MD
V TMP se srečamo s pojmom »projekt«, To je celota ekonomskih, organizacijskih in tehničnih ukrepov, usmerjenih na izgradnjo novega objekta ali druge naloge.
Glede na to je prva faza dela definiranje projekta. Projekti so
po obsegu in dejavnosti zelo različni. Projekt definira organ, ki je odgovoren za dajanje nalog na tem nivoju (odvisno od obsega del). Definicija projekta je torej ena ključnih točk, od katerih so odvisne razumevanje naloge, kvaliteta razdelitve dela v faze, .ustrezna razdelitev pooblastil in odgovornosti, pravilna konstrukcija MD, pravočasna izvedba itd.
Vodja projekta. Ko je projekt definiran, nam je potrebna oseba, ki bo odgovorna za realizacijo tega projekta, in to je vodja projekta. Ta je neposredno odgovoren organu, ki je definiral projekt. Vodji projekta (pri nas bi bil to sektorski vodja) se določijo dolžnosti, oziroma pooblastila, ki mu naj zagotovijo položajno avtoriteto pri izvršil cih posameznih faz projekta.
Pri določanju vodje projekta moramo upoštevati, da bo strokovnjak, ki ga bomo določili, imel tele kvalitete:
mora obvladati problematiko, ki jo projekt rešuje
— mora poznati osnovne principe TMP
mora imeti izkušnje v skupinskem delu
mora imeti določno osebno avtoriteto
— mora imeti sposobnosti
Sistem organizacije. To je druga važna postavka priprave za delo na projektu. Znani so trije sistemi organizacije:
1 Predmetna organizacija
2.	Fazna organizacija
3.	Projektna organizacija
Karakteristika predmetne organizacije je, da se cela organizacijska struktura postavi glede na predmet dela.
Karakteristika fazne organizacije je, da se večina oddelkov priprave dela organizira po principih faz dela.
Karakteristika projektne organizacije pa je v tem, da se za realizacijo projekta formira posebna organizacija. Ta je v prvi fazi dela majhna (vodja projekta 4-planer), nato se širi (sodelavci), doseže kulminacijo (izvedba objekta in spremljanje gradnje) ter zopet kopni in se zaključi (analize dela).
Tim za konstrukcijo MD. Kot je bilo že omenjeno, je ena od osnovnih vrednot TMP v tem, da pri sestavi MD sodeluje večje število ljudi, neposredno zainteresiranih za izvršitev konkretne naloge. Osnovna zamisel je v tem, da obdelavo kompleksne naloge opravljajo organi, ki bodo kasneje neposredno sodelovali pri realizaciji te naloge. Timsko delo je posebno važno v I fazi obdelave MD (struktura MD),
V tim se vključujejo sodelavci, ki lahko dajo detajlne podatke za posamezne aktivnosti in k j lahko objekt; v no ocenijo potreben čas za izvršitev posameznih aktivnosti.
Vodja tima je šef oddelka, vključuje pa jo tudi referent za TMP.
Ta tim ima nalogo, da izdela prvo skico MD in oceni potrebne čase trajanja aktivnosti.
S timskim delom izkoriščamo psihološki efekt skupinskega od-
ločanja, katerega nesporen vpliv na produktivnost dela je bil že mnogokrat dokazan.
Izdelava programa dela: Ko so določeni vodja projekta in timi za konstrukcijo MD, se pristopi k izdelavi plana dela.
Plan dela je odvisen od projekta in njegovega obsega, trajanja gradnje, kompliciranosti, števila različnih MD, ki jih bo potrebno izdelati. Tako se pristopi k izdelavi skupinskega dela, kjer se definirajo le osnovni principi in dela, ki jih je treba izvršiti, ter roki za ta dela. Prav tako je nujno določiti tuid tehniko, po kateri bomo planirali.
V sliki 1. imamo izdelano shemo poteka izvedbe projektne naloge. V zgornjem delu posameznega kvadrata, ki predstavlja določeno fazo dela, so vneseni izvajalci te faze, v spodnjem delu pa je definirana naloga, ki naj jo izvršijo.
Obnavljanje MD. Na osnovi informacij o odvijanju projekta se vrši po vnaprej določenih periodičnih razmakih ponovna računska obdelava MD. S temi obdelavami se določajo novi termini za aktivnosti, ki so zaostale, oziroma pri tistih, pri katerih je prišlo do bistvenih sprememb. Pri ponovnem preračunu mreže je treba predvsem upoštevati omejitve, ki so postavljene s ciljem projekta
SAMOUPRAVNI ORGAN AL! VODSTVENI KADEČ		VODJA PROJEKTA		VODJA PROJEKTA VODJE FAZ DELA SLUŽBA TMP		.	/4 KONSTRUKCIJO MBE2UECA DIAGRAMA
D<zfi-tirajo projekt Oc/rcjdjo vodje prOjCuCov		4»	Pose ic-vtjuje p'oje eC v faze oeto t«f dol d ca vodit p»ra~>. fat . Daje -informacije O p'o-jeitC u		S-	it bi rajo me C od o e*# formira jo C t m<r i«/ cAa -Jej o \ ti forma crje o p roje. kCu.		*	h d z la j o pta*r dela t s c s Ca -vijejo l-i C o dt £t t+ioctc' it NO-n r C rotiraj a »*"•<?" y»l<" o/ia^ra^ C Tip).
----------------------4 .
I
l
SLUŽBA TMP		VODJA PROJEKTA VODJE FAZ DELA SLU 23 A rMP SODELAVCI	1 1 1 1	SLUŽBA TMP		iz V 2 ŠILCI VSE N N1 V O JEV
Vret Jdz ra eu *2 M. p.		Vrtijo uq!a še va-vr/e rovov		hdela ditpotizijfz- no-Le d ar. Pript&ji m form » e« j'z o projtu.ru *q viz mvo-e.		Delajo	realitacvji fvro/zzTa; dajejo ob*e rCrfa o poCztcu del no jirefzuht.
		S pOrrO vtvi	frr z ra Cu vtOjv) f anali to slru.K.Cv-re /*7 D ocU' S Craja -uje +*? a-k Civtro S Cl'				
vse nivoje vodenja in neposredne izvršilce o terminih planiranih aktivnosti;
d)	da analizira obvestila o stanju na objektu s proračunom po MD;
e)	da reprezentira vodstvenemu kadru mesta in vzroke odstopanja od terminov, ki so predvideni z MD;
f)	da izvrši ponovn’ preračun, določa nov«3 termine itd.;
g)	da informira kolektiv o prednostih TMP;
h)	da izobražuje kadre, ki bodo delali v službi TMP.
organizacijske
RAVNOTEŽJE
in od katerih v principu ne smemo odstopiti.
3. Organizacija strukture
V odvisnosti od velikosti projekta, kakor tudi od tega ali se TMP v neki delovni organizaciji uporablja samo kot del skupnega sistema planiranja ali je osnova celotnega planiranja, določimo mesto, vlogo, naloge in organizacijsko strukturo službe TMP.
Kolikor v delovni organizaciji celoten sistem planiranja temelji na TMP, tedaj se na ustreznih nivojih oblikujejo posebni organi službe TMP. V tem primeru bi organizacijska struktura imela obliko ki je podana na sliki 2 Kot vidimo, bi bil v tem primeru potreben neki centralni organ službe TMP, ki je neposredno podrejen direktorju ali tehničnemu direktorju. Številčnost tega organa je odvisna od velikosti podjetja in od obsega del.
Naloge organa TMP:
a)	da z delom v timih zagotovi pravilno konstrukcijo MD;
b)	da izvrši preračun MD;
c)	da določa termine — izdeluje dispozicijski koledar in obvešča
Predvsem je potrebno poudariti, da je služba TMP le eden od se-stavnin delov tima za izdelavo določenega mrežnega plana. V smislu tega se tudi organizira njeno delo.
4. Informacije v TMP
Pomen informacije. Iz vsakodnevnega življenja nam je poznano, kakšno važnost ima pravočasno obveščanje. Svobodno lahko rečemo, da brez obveščanja ne bi nobeno delo moglo normalno steči, pa niti naše vsakodnevne naloge.
Glede na to je treba vedeti, da vsako obveščanje mora imeti tudi svoj povratni tok. V nasprotnem primeru so tudj informacije brez koristi in to se pozneje pozna na poteku del. Na to večkrat pozabimo, posledica pa je, da se marsikatera informacija kaže kot nepotrebno delo, oziroma trošenje časa in papirja, kar morda v resnici ni, če bi le imela svoj povratni tok oziroma vpliv.
Kolikor ne bi dobivali obvestil od podrejenih, ne bi bili na tekočem z dogajanjem in zato tudi ne bi mogli učinkovito vplivati na dogajanje. Prevladala bi stihija in, jasno, o nekem op-
timalnem poteku del ne bi moglo biti govora.
TMP je dinamični model delovnega procesa. Toda to postane šele tedaj, ko z določeno metodo zbiranja obvestil uspemo stalno spremljati dogajanje in tako lahko tudi vplivamo nanje.
Informacije v fazi uvajanja TMP:
Preden odločimo, da se v delovno organizacijo uvede TMP. je potrebna še predhodna psihološka priprava vseh, ki bodo posredno ali neposredno sodelovali pri tem delu.
Ta priprava je predvsem v obliki informacij. Z ustreznim sistemom bomo uspeli, da bomo pri enem delu članov vodstvenega kadra zagotovili pozitivno stališče; z opiranjem nanje je treba nadalje razbijati odpor ostalega, kon-servativnejšega, cesto večjega dela članov vodilnega kadra.
Naleteli bomo npr. na tale različna mišljenja:
a)	nekateri bodo novo tehniko sprejeli in odobrili, toda zadržali bodo svoje mišljenje in pravico na poznejšo diskusijo;
b)	drugi bodo vljudno izrazili Bum v uspeh predložene tehnike;
c)	tretji bodo nudili tajen (javnega je težje izvesti) odpor proti vodenju nove tehnike, morda so ti najnevarnejši nasprotniki;
č) četrti pa se bodo z novo teh niko strinjali brez pripomb v upanju, da se bo ta diskreditirala sama od sebe in počasi ugasnila.
Prav zaradi zgoraj navedenih misli in težav, ki lahko nanje naletimo pri sleherni racionalizaciji, je ta psihološka predpriprava zelo važna. Kolektivu je nujno razložiti naslednje:
a)	Prednosti te tehnike za racionalno in kontinuirano odvijanje dela
b)	Prednosti pri izvrševanju rokov, možnost večje produktivnosti in operativnosti, a s tem ustvarjanje večjega dohodka
c)	Kakšen vpliv ima lahko vsak prizadeti na konstrukcijo MD in s tem tudi na potek del
č) Kakšne so težave, na katere bomo lahko naleteli v začetni fazi TMP, in kakšne naj bodo planirane akcije, da bi te težave premagali.
Na sliki 3 je podan tok informacij v času dela na nekem določenem projektu (pri tem naj še enkrat pripomnimo, da je v TMP pod besedo »projekt« mišljen ves proces od zamisli do realizacije nekega dela oziroma objekta).
5. Spremljanje in kontrola plana s pomočjo MD
Ze prej smo poudarili, da bo TMP ostal model brez življenja, če ne bomo za časa odvijanja del
iz obvestil, ki jih dajejo izvrŠilci, sistematsko določali odstopanja od MD in storili potrebne korake, -la se potek del na objektu normalizira.
Kontroliranje termina. Za kontrolo termina nam služijo terminski in dispozicijski koledarji, prav tako pa lahko tudi različni grafični prikazi.
Pri spremljanju izvrševanja aktivnosti so vsekakor prvenstvene važnosti aktivnosti na kritični m subkritični poti Ce ugotovimo odstopanja pri ostalih aktivnostih, ki imajo večje časovne rezerve, je potrebna le ponovna določitev teh časovnih rezerv Kolikor pa so odstopanja na kritični poti, je potrebno storiti ustrezne ukrepe za dosego končnega	letini n 3
(manjšanje kritične poti), včasih je v takih primerih potrebna celo ponovna analiza strukture in no'1 preračun MD Na osnovi ugotovljenih odstopanj in sprejetih predpostavk o potrebnih ukrepih na sestankih z vodilnim kadrom sektorja in službe TMP ter vodstva podjetja planiramo akcije za normalizacijo položaja.
Dokumentacija: Pri uvedbi TMP je potrebno precizirati tudj dokumentacijo, ki se vodi, kakor tudi shemo toka dokumentacije.
Dokumentacija, njena oblika in to«: je odvisna od organizacijske strukture.
Osnovna dokumentacija pri TMP, ki jo ie potrebno voditi, je:
1.	opis projekta
2.	lista aktivnosti
3.	matrica medsebojnih odvisnosti aktivnosti
4.	mrežni diagram (MD)
5.	analiza preračuna
6.	terminski in dispozicijski koledar
7.	obvestilo o stanju del na projektu.
Po potrebi pa se lahko dod^ še:
1.	analiza kapacitet
2.	analiza stroškov
3.	plan dobav materiala in opreme
4.	plan mehanizacije.
V točki 7, naj dodamo naslednje pripombe in sicer;
a)	obvestilo mora biti ažurno
b)	ne sme biti preobširno
c)	obsegati mora vse potrebno
d)	informator ne sme izgubljati preveč časa
e)	informacija mora biti v vsem podjetju enotna
f)	informiranje mora angažirati majhno število ljudi.
(Nadaljevanje sledi)
K. G.
TOK INFORMACIJ V ČASU DELA NA OBJEKTU
SUKA 3
DAJE SOCi/ISJf TERMINE /Ž I OBDELANEGA MREŽ DIAGRAMA
DOSTAVLJA MREŽNI DIAGRAM IH INFORMACIJE O PLAHI RA
uih aktivnosti /v termiuoi
SHEMA ZA PODJETJEM JEV CELOTI OSVOJILO TMP
VODJA Pa OJE K TA
V SODELOVANJU Z VODJI HA RAZ-U!H NIVOJIH VRŠI ANALIZO SR. W ČASA,VNAŠA SPREMEMBE IH DOSTAVLJA INFORMACIJE SLUŽBI TMP ZA OBDELAVO
INFORMACIJE O STANJU PR O JE RTA
( PODA TKI DOBLJEN! NA OBDELAVI MREŽ. DIAGRAMA).
OBDELAVA DOBLJENIH INFORMACIJ IV UGOTAVLJANJE stanja projekta
/zvesiLci
INFORMACIJA o POTENC’
| DEL HA PPOJENTuCOBJENTU)
TJ TT Tl
ODDELEK

Ji Ti TT Tl
ODDELEK

| ODDELEK
BETOMA
Če beton ogrevamo, delamo to zato, da ga iahko hitreje razopažimo ali da ga hitreje odstranimo iz modela. Toplota namreč pospešuje strjevanje betona in to je še danes najenostavnejši način za pospeševanje strjevanja betona.
Betonu moramo torej dodati toploto. To Pa lahko naredimo na dva načina:
da predhodno ogrevamo sestavine betona in
— da ogrevamo beton v opažu ali v kalupu.
Obe metodi lahko uporabljamo vsako po-Bebej ali pa ju lahko združimo.
B Gretje sestavin betona
Ideja, da beton ogrevamo, se je rodila, brž ko so bili gradbeniki prisiljeni betonirati v nrazu. Namen gretja je bil v začetku le-ta, da se je preprečila tvorba ledu v betonu. Banes pa služi za hitrejše razopaženje in za cim hitrejšo ponovno uporabo kalupa.
a)	V čem obstoji ta metoda?
Metoda obsloji v tem, da v opaž vgradimo topel beton. Prvo, kar pride na misel, je ogrevanje vode, za kar lahko uporabimo preproste naprave. Pri tem pa moramo upošte-vati, da veda v dotiku s cementom ne sme 'meti več kot 60" C. Kadar pa so funkcije mineralnega agregata zelo hladne, gretje same vode več ne zadošča.
Treba je torej ogrevati mineralni agregat. Najbolj praktično in najbolj učinkovito sredstvo za ogrevanje mineralnega agregata Je parno ogrevanje. Para se dovaja v kup mineralnega agregata s cevjo, ki je na koncu Perforirana. S paro lahko ogrevamo tudi vodo, ki se nahaja na betonskem mešalcu, in s'cer tako, da se para v vodnem rezervoarju meša z vodo.
. Pri hujšem mrazu ne zadošča več samo vgrajevanje toplega betona, temveč je treba to mploto še obdržati. Pri tem so posebno občutljivi kovinski opaži, pri katerih preprečimo ali pa vsaj močno omejimo oddajanje toplote tako, da jih obložimo s 5 cm debe-llnb ploščami iz polistirena ali pa tako, da °Paž obrizgamo s slojem pene iz poliuretana.
Zgornji del plošče, ki je bila zabetonirana, moramo pokriti, da preprečimo zmrzovanje
neopažene ploskve betona. Na voljo imamo več načinov:
—	prekritje s ponjavo, ki visi nekaj centimetrov nad betonom,
—	preproge iz naravne ali umetne slame, ki jih razprostremo po površini,
—	plohi ali večji elementi iz lesa, položeni na površino, in debele plošče iz polistirena, ki se tudi položijo na površino.
Preproge iz naravne slame so učinkovite le, če niso vlažne, zato jih moramo pred vlago posebej zaščititi.
b)	Kdaj lahko razopažimo
Čas' razopaženja je odvisen od zahtevanih trdnosti. Ta pa je odvisna od kvalitete betona in od temperature, pri kateri se beton strjuje. Hitrejše razopaženje dosežemo le, če se beton strjuje pri višjih temperaturah.
2. Gretje ograjenega betona
Za gretje ugrajenega betona imamo na razpolago precej postopkov. Te lahko razdelimo v tri glavne grupe:
—	običajni načini gretja,
—	posebni načini gretja in
—	industrijski načini gretja.
a)	Običajni način
Tega uporabljajo kot sredstvo za gretje betona peči, toplozračne generatorje in parne generatorje. Glavna prednost teh naprav je. da se da.io nabaviti brez težav in da se lahko uporabliato na vsakem gradbišču.
Najenostavneiši način ogrevanja betonske plošče je. da zanremo etažo kj je v gradnji in da van.io namestimo grelne enote.
Prednost peči ie v njeni enostavnosti in nizki nabavni ceni. Njene neprijetnosti pa so v nepopolnem izgorevanju pri prostorih z nizko višino, zaradi česar se opaži prekrijejo s sajami.
Toolozračni generatorji so pri enaki jakosti desetkrat dražji od peči. Kot vsak izpopolni en stroj rabijo tudi ustrezno vzdrževanje Zato pa ie njihov učinek večji, kot je učinek peči, opremljeni so lahko s termostati. ki omogočajo kontrolo ogrevanja.
V primerjavi s toplozračnim generatorjem ie prednost parnega generatorja v njegovi učinkovitosti. Taki proizvajalci pare imajo 200 000 do 400.000 kal/h, kar je tudi do desetkrat več. kot je moč toplozračnih generatorjev ali peči.
Na mestu zabetonirane plošče ogrevamo tako, da jih prekrijemo z velikimi opažnimi elementi, pod katere vpihavamo paro. Neugodna stran parnih generatorjev je, da se v stavbi tvori mnogo vlage in da je njihova nabavna cena precej visoka.
b)	Posebni načini gretja, pridejo v poštev samo v posameznih primerih.
— Gretje z električnimi upori.
Grelni element sestoji iz električnih uporov, ki se potopijo v beton. Teoretično je to najracionalnejši način gretja betona. Praktično pa omeji uporabo tega sistema na posamez-
ne primere cena v beton potopljenih žic in čas, ki je potreben za njihovo polaganje.
— Gretje z velikimi tablami. Grelni element je neke vrste pregrinjalo, ki ima električne grelne žice vdelane v blazino iz mineralne volne; ta pa je zavita v film iz plastične mase. Uporabne so za gradbišča, na katerih je manipulacija z njimi preprosta in kjer ni nevarnosti, da bi se hitro poškodovale.
— Gretje z infra-rdečimi žarki. Grelna telesa so naprave, ki oddajajo infrardeče žarke. Interesantna lastnost tega žar-čenja je, da žarki preidejo zrak, ne da bi jih ta absorbiral in se pretvorijo v toploto na površini betona. Toploto, ki nastane na površini betona, je treba zadržati, zato pride tak sistem ogrevanja v poštev le v zaprtih prostorih.
— Električno gretje z armatu-r o. Postopek obstoji v tem, da se uporablja armatura kot električni upor. Pri navadnem armiranem betonu ta način ne pride v poštev, ker ima armatura prevelik prerez. Uporabna pa postane ta metoda pri prejnapetih konstrukcijah, na primer pri prejnapetih nosilcih za stropove.
c)	Industrijski način gretja
Pri tem načinu gretja uporabimo za ogrevanje opaže oziroma kalupe. V teh primerih ni treba več uporabljati posebnih naprav za gretje, temveč imamo posebne vrste kalupov, katere je treba zaradi visoke nabavne cene maksimalno izrabljati s čim manjšim številom ljudi in brez vsakih nepotrebnih zastojev. Trenutno so v uporabi trije načini industrijskega gretja:
—	Vezane plošče, ki imajo električne upore vgrajene med dva sloj a plošče. Notranji sloj, ki je debel 15 mm, je opaž v pravem pomenu besede. Zunanji, 5 mm debel sloj pa služi za zaščito. Ta način ima svoje dobre kot svoje slabe strani, tako kot vezane plošče: majhna teža na eni strani in omejen čas trajanja na drugi strani. Zaščita plošče mora biti čestokrat obnovljena, da se ne poškodujejo grelna telesa.
—	Kovinski opaži, greti s toplo vodo imajo kot grelni element vijugaste kovinske cevi, ki so privarjene na pločevino, katera služi za opaž. Po teh ceveh se pretaka topla voda, ki jo dobimo iz kotla, ki je nameščen ob zgradbi. Ta sistem dobro dela in ima to prednost, da uporablja cenena goriva, kot npr. mazut. Velika pomanjkljivost pa je, da poveča težo že tako in tako težkih opažev, da rabi težke priključne cevi in težavno manipulacijo.
Jekleni opaž, ogrevan z elektriko, ima mrežo električnih žic pritrjeno na pločevino, ki služi za opaž. Prednost tega sistema je v tem, da električno gretje skoraj nič ne poveča teže in da je zelo enostaven. Neugodno Pa je pri tem sistemu, da uporablja drago električno energijo. Zunanje lice opaža mora biti dobro zaščiteno, da toplota ne izgineva. Zaščitimo ga s ploščami iz polistirena ali s peno iz polivretana tako, da se vsa proizvedena toplota uporabi za gretje betona.
Ing. S. M.
UKRADENE:
PRI ZDRAVNIKU ...
Mlad delavec se je poškodoval in prišel v ambulanto po prvo pomoč.
Zdravnik pregleda rano, jo razkuži in previje. Med previjanjem pa ga nenadoma vpraša:
— Kako pa kaj vaše srce?
Delavec ga pogleda, se nasmeje in pravi:
— E, pa dobro, doma je, kuha kosilo.
Bolničar previja delavcu poškodovano nogo, pa ga med ostalim vpraša:
— Kaj pa ste po poklicu?
— Copatar!
— Oprostite, nisem vas vprašal, če ste poročeni.
ZDRAVILA PROTI NESPEČNOSTI
Delavec se je potožil zdravniku, da ga muči nespečnost. Zdravnik ga pregleda, malo razmisli in reče:
— Dobro, to se da urediti in pozdraviti. Odredil vas bom na delovno mesto nočnega čuvaja.
IZVLEČEK IZ KAZENSKEGA ZAKONIKA O VARNOSTNI SLUŽBI IN VARSTVENIH UKREPIH
Člen 269 kazenskega zakonika pravi:
Kdor na objektu, tovarni, delavnici ali na kakšnem drugem delovnem kraju uniči, poškoduje ali odstrani varnostno napravo in s tem povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje precejšnje vrednosti, se kaznuje s strogim zaporom do osmih let.
Odgovorna oseba za vodenje objekta, tovarne, delavnice ali drugega delovnega kraja, ki ne postavi varnostnih naprav ali ne skrbi za njihovo brezhibnost ali ne poskrbi za njihovo delovanje, kadar je to potrebno, ali sploh ne ravna po predpisih o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu in s tem povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje, se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev ali s strogim zaporom do petih let.
Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilce-kaznuje z zaporom --
•GRADISOV VESTNIK« ★ Stran 9
Jožica Bogataj
Tomo Damiš
Bruno Colovini
Jernej Brank
Blas Vidovič
Franc Pogorelec
Ivan Kranjec
POPRAVEK
Tiskarski škrat nam je v zadnji številki temeljito spremenil imena naših jubilantov. Tako je Vinka Štruca prekrstil v Vinka Stanca, Stano Mrak v Marijo Mrak ter Marijo Verbič v Marijo Podkrižnik.
Naprošamo vse prizadete, da nam neljubo pomoto oprostijo.
V takem vremenu se je delo na gradbišču ustavilo
Nikakor ne more razumeti, da mora iti v pokoj
Pričetek del na objektu Kolinske tovarne v Ljubljani. O gradnji tega in drugih objektov ljubljanske enote bomo poročali v prihodnji številki
VARNOST Ufi CESTI
Vse pogosteje slišimo ali beremo o prometnih nesrečah, ki so jih povzročili pešci,, ali pa da so bili pešci žrtve prometne nesreče. Tudi naši člani kolektiva so bili že med njimi. Pri vseh teh nesrečah pa si moramo biti edini, da je nekdo to nesrečo zakrivil, da se nesreča ni pripetila »slučajno«. Toda kdo?
Lahko se zgodi, da bomo prav mi tisti, ki bomo povzročili prometno nesrečo, seveda, če ne bomo upoštevali cestnoprometnih predpisov, ki ne veljajo samo za motorizirane osebe, ampak tudi za pešce.
Pri tem se moramo zamisliti, kakšne so lahko posledice pri lahkomiselni uporabi ceste, prehodov in podobno. Kar je najmanj, je lahko le manjša »praska«, ki se hitro zaceli, ali pa tudi ne, lahko je lažja poškodba z dolgotrajnim zdravljenjem, lahko težja poškodba z invalidnostjo, lahko pa celo tudi smrt. Kdo ve, kako bomo plačali lahkomiselno gibanje po cesti?! Naj povem nekatera osnovna načela, ki jih mora pešec brezpogojno upoštevati.
Pešci so dolžni uporabljati pločnike, robove in poti ob cestah, na od-
Smola pa taka
prtih cestah pa morajo hoditi po skrajnem robu cestišča. Pešci ne smejo uporabljati cest in prehodov, kjer je to posebej prepovedano. Z našimi cestnoprometnimi predpisi, je določeno, da morajo pešci uporabljati levo stran cestišča.
Pešec je enakopraven udeleženec v cestnem prometu in je v posebnih primerih tudi zaščiten ter ima določene prednosti, npr. na posebej zavarovanih prehodih, na postajališčih in povsod tam, kjer cestnoprometni znaki to posebej nakazujejo.
Zelo pogosto doživimo, da »po-gumnejši« prečkajo cesto ali ulico tudi med prometom, kjerkoli nanese. Toda to je lahko tudi usodno.
Cesto ali ulico prečkamo le tam, kjer je to posebej določeno. Prehodi za pešce so običajno označeni s tako imenovanimi »zebra pasovi«. V tujini pa lahko ponekod prehode za pešce označijo tudi z rumenimi utripajočimi lučmi. Takšni prehodi za pešce, ki so opremljeni z lučmi, so posebej zavarovani in imajo na njih pešci prednost pred vsemi motornimi vozili, tudi trolejbusi in cestno železnico. Zelo pogostni nesporazumi so zaradi »zebra pasov«. Takšni prehodi so označeni za pešce bodisi z barvo ali posebnim tlakom. Ti prehodi so namenjeni pešcem, ki pa jih morajo prečkati kar najhitreje in v najugodnejšem trenutku. Misel, da je pešec na zebrastem pasu popolnoma zavarovan in da se morajo zaradi pešca vozila ustavljati, je zmotna. Napačno pa je tudi pojmovanje voznikov motornih vozil, ki menijo, da prehodi za pešce ne pomenilo nobene omejitve v prometu. Označeni prehodi za pešce so večinoma v strnjenih naseljih in mestih, kjer je že po pravilu omejena hitrost vožnje. Dosedanje izkušnje pa povedo, da so vzroki pogostih nesreč na prehodih za pešce predvsem v preveliki hitrosti, s katero jih prečkajo motorna vozila. Zato so se vozniki motornih vozil prav zaradi številnih prehodov za pešce v naseljih in mestih še toliko bolj dolžni držati predpisane hitrosti. Odgovornost na prehodih za pešce je na obeh straneh — pešca in voznika. Predvsem pa si je važno zapomniti, da ima povsod prednost le človeško življenje.
Z znanjem in spoštovanjem cestnoprometnih predpisov bomo vedno in povsod koristili sebi in drugim.
Jože Lorenčič
Te in ono iz gradbeništva
■ Saint Louis: »Generali n vest« iz Zagreba je prevzelo gradnjo 226 stanovanj v Saint Louisu v bližini švicarske meje za francosko podjetje »Societe Bernfels«, Vrednost investicijske izgradnje znaša 14 milijonov francoskih frankov.
H Beograd: Gradbeno podjetje »Ivan Milutinovič« je v Kuvejtu prevzelo gradbenih del za 125 milijonov dolarjev. Gradili bodo 6,5 km operativne obale v luki Sovani.
Q Sarajevo: Gradbeno podjetje »Hidrogradnja« iz Sarajeva, katera gradi v Derdapu, je dva meseca pred rokom izpolnilo planske naloge ter vgradilo 220 tisoč kubičnih metrov betona.
8 Pirot:	Gradbeno podjetje
»Progres« iz Pirota je začelo graditi stanovanja za tržišče. Cena enosobnega stanovanja od 37 m2 je 48.500, dvosobnega 72.000 dinarjev in trisobnega 75.000 dinarjev. V vseh stanovanjih je entralna kurjava.
8 Beograd: Zvezni izvršni svet je že predložil Mednarodni banki za obnovo in razvoj v Wash-ingtonu program izgradnje avtocest v Jugoslaviji.
Iz posojila oziroma kredita ter iz naših lastnih sredstev bi gradili naslednje ceste: Maribor— Celje, Vrhnika—Postojna, Zagreb —Karlovac, Sarajevo—Zenica, Beograd—Novi Sad, Bar—Ulcinj, Niš—Priština—Peč, Skopje—Go-stivar—Bitolj—grška meja. Kolikor bodo pogovori z Mednarodno banko uspešni, bi takoj spomladi pričeli z gradnjo.
S Beograd: Kreditni odbor jugoslovanske gospodarske banke v Beogradu je odobril kredit 35 milijonov novih dinarjev »Bro-dokomercu« z Reke za gradnjo hotela in drugih turističnih objektov na otoku Krku. Prav tako je odobren kredit za gradnjo hotela Rabac v Rabcu v višini 50 milijonov novih dinarjev ter podjetju »Anita« iz Vrsarja investicijski kredit v znesku 2,6 milijona novih dinarjev za izgradnjo depandanse.
H Ljubljana: Komisija za prošnje in pritožbe pri predsedstvu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je v 9 mesecih letošnjega leta prejela 36 prošenj in pritožb.
Največ pritožb je bilo zaradi delovnih razmerij, kot tudi vlog za posredovanje za zaposlitev. Del prošenj pa je reševala tudi pravna pisarna pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije,
* Beograd: Oktobra so bili v Beogradu podpisani trije sporazumi med SFRJ in Zvezno republiko Nemčijo: Sporazum o zaposlovanju naših delavcev v Nemčiji, konvencija o socialnem zavarovanju in sporazum o varstvu za časa brezposelnosti. To je izredno velikega pomena za obe državi, predvsem glede na ogromno število jugoslovanskih delavcev, ki delajo v Nemčiji. Kaj več o tem bomo poročali v prihodnji številki, ko se bodo člani našega kolektiva vrnili iz Nemčije.
ter o problematiki terenskih dodatkov.
■ Ljubljana: Na tiskovni konferenci Zveze sindikalov Slovenije je predsednik Tone Kropušek poudaril, da je VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije postavil sindikate v položaj resne družbene odgovornosti. Dejal je, da je treba VI. kongres ocenjevati po dokumentih, ki jih je kongres sprejel in jih tudi ustrezno izvajati.
ES Ljubljana: Oktobra tega leta je bil v domu sindikatov v Ljubljani posvet predstavnikov centralnega komiteja ZKS (Peter Bregar), republiške	konference
SZDL (Stane Repar), gospodarske zbornice SRS (Janko Popovič) in republiškega sveta	sindikatov
(Lojze Cepuš, Jože Sintič) z namenom, da uskladijo prizadevanja za urejevanje informativne dejavnosti delovnih	organizacij.
Sklenjeno je bilo:
—	naj sindikati prevzamejo politično pobudo, kar zadeva tisk in informiranje v delovnih organizacijah. V tem jih vse omenjene institucije politično oziroma strokovno podpirajo;
—	strokovna in politična pomoč uredništvom glasil delovnih organizacij (pošiljanje različnih študij, informacij in drugih materialov, kakor tudi konkretni predlogi, kako npr. urejati področje informiranja v samoupravnih aktih, o načinu in učinkovitosti pisanja glasil ipd.) naj izhaja iz enega centra. Ta center bo pri republiškem svetu ZSS;
— Centralni komite ZKS, republiška konferenca SZDL, gospodarska zbornica SRS bodo odslej pošiljali vse razpoložljive materiale, kakor tudi dnevne ali tedenske informacije službi informiranja RS ZSS. Služba informiranja RS bo ustrezne materiale
—	po prejšnjem preudarku, kaj od poslanega lahko uredništvom glasil koristi — posredovala urednikom glasil delovnih organizacij ;
—	vse omenjene politične institucije, pa tudi gospodarska zbornica SRS, so se pripravljene vključiti v razpravljanje o rezultatih študij, ki jih je predlagal odbor RS ZSS za tisk in informiranje v delovnih organizacijah ter enotno nastopiti v zahtevah, da se tako normativno opredeljevanje informiranja — v statutih
—	kakor tudi dejanska stopnja informiranosti slovenskih delavcev izboljša;
—	gospodarska zbornica SRS je pripravljena pošiljati enega ali več izvodov Vestnika gospodarske zbornice uredništvom glasil delovnih organizacij v zameno za en izvod njihovega glasila.
Dogovor oziroma skupen dokument političnih organizacij je pomemben zaradi tega, ker je z njim ustvarjena enotna politična podlaga za praktično akcijo, kakor tudi koordinacija dosedanjih individualnih prizadevanj na področju informiranja.
0 Ljubljana: Pri zvezi delavskih univerz v Ljubljani so izdelali širše teze iz osnovnega programa za izobraževanje sindikalnih delavcev in članov samoupravnih organov. Posamezna poglavja so zbrana po predlogu sindikatov, delavskih univerz in gospodarskih organizacij.
S Maribor: Razširjene seje občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev Maribor so se udeležili tudi predstavniki našega podjetja. Na sestanku so razpravljali o nalogah sindikata, o uresničevanju temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka
Vidiš, ta pa vedno zabavlja po se' stanku
UO podjetja
SKLEPI
seje UO podjetja z dne 23. avgusta 1968 1 Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2.	Potrdijo se cene agregatov v separaciji na Obnjski cesti in sicer:
frakcija	< i	0—4...............50	N	din
frakcija	c d	4—8 ..............35	N	din
frakcija	od	8—13...............20	N	din
frakcija	ud	15—30 ....... 12 N	din
frakcija od 0—30............. • 27 N din
3.	Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da sprejme in potrdi periodični obračun za prvo polletje 1558. Istočasno se vzame na znanje analiza poslovanja poslovnih enot in analiza osebnih dohodkov.
4.	Delavskemu svetu se piedlaga, da sprejme spremembo statuta 31. in 32. člena v besedilu, ki je bil v obravnavi 31. julija 1968.
5.	Delavskemu svetu se piedlaga. da sprejme spremembo pravilnika o delovnih razmerjih, kakor je bila navedena v predloga z dr.e 5. avgusta 1963.
6.	Odškodninskemu zahtevku zaradi nesreče pri delu tov. Mihi Novaku GV Ravne se ne odobri.
1.	Tov. Jožetu Potočniku se odobri 2500 din odškodninskega zahtevka zaradi nesreče pri delu.
8	Tov. Janezu Dimniku, GV Jesenice, se odobri uporaba osebnega avtomobila do 600 kilometrov mesečno. Tov. ing. Milanu Pajku se odobri uporaba osebnega vozila do največ 300 km mesečno.
9	Tov Mariji Demšar se odobri 6 dni izrednega neplačanega dopusta za ureditev osebnih zadev.
Predsednik UOP:
Leopold Ilovar
Sklepi organov
»■nepravi
DS podjetja
SKLEPI
XXI. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 21. avgusta i«~g v Ljubljani
1.	Sklepi zadnjega zasedanja so bili izvršeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje
3.	Poročilo predsednika upravnegit odbora podjetja se vzame na znanje.
4.	Potrdi se periodični obračun za I p0>_ letje 1968, analiza poslovanj i podjetja tn analiza osebnih dohodkov.
5.	Delavski svet podjetja potrdi spi omembo statuta podjetja, ki se glasi:
31.	člen
»Redni delovni čas znaša za vse delavce v podjetju 44 in pol ure, ki je razporejen r.a 5 dni v tednu, vsaka sobota pa je prosta. Začetek dela je praviloma ob 6, uri in zaključek ob 15. uri, razen ob petkih, ko je zaključek dela ob 14.30 uri.«
32.	člen
»V teku delovnega dne ima pravico dela. vec do 30-minutnega odmora, ki se šte;e za čas, prebit na delu. Organi upravljanja v enotah določijo odmor med delom tako, kakor to najbolj odgovarja procesu proiz-vodnje in drugim nogojem, ne smejo ga pa določiti na začetku ali na koncu rlela.«
Gornja sprememba statuta stopi v veljavo 16. avgusta 1968, tj. z obračunskim mesecem septembrom.
6.	Delavski svet podjetja potrdi spremeni, be pravilnika o delovnih razmerjih, ki so naslednje:
21. člen
»Ce se na razpis ne prijavijo kandidati, ali se prijavijo kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, lahko upravni odbor pori.
jetja sklene na predlog kadrovske komisije, da se razpis ponovi, ali pa. da se na delovno mesto začasno sprejme delavec, ki ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa. V tem primeru razporedi oz sprejme upravni odbor podjetja takega delavca za določen čas, dokler ne sprejme drugega po razpisu vendar najdalj za eno leto.«
23.	člen
»Vsakdo, ki se je potegoval za razpisano delovno mesto, ima pravico do ugovora na delavski svet podjetja. Rok za vložitev ugovora je t> dni od dneva prejema obvestila o izidu razpisa oz. o izbiri kandidata,
Ce delavski 5.vet podjetja ugotovi, da razpis ni bil opravljen po postopku iz tega pravilnika, izreče razpis in sklep o izbiri Kandidata za neveljavna. če ugotovi, da izprani kandidat ne izpolnjuje pogojev razpisa pa izreče za neveljaven samo sklep o izbiri. Svojo odločbo mora delavski svet podjetja izdati v 30 dneh po preteku roka za ugovor..
25. člen
»Ce piislojni organ iz prejšnjega člena, ki odloča o ugovoru, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po postopku, ki je določen s statutom in tern pravilnikom, odloči, da sta razpis in sklep o izbili kandiata neveljavna. Ce pa ugotovi da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev, odloči, da je neveljaven samo sklep o izbiri kandidata
Ce pa ugotovi, da je ugovor neutemeljen, le-tega zavrne Sklep organa iz prejšnjega odstavka je dokončen.
Ce delavski svet podjetja oz. sodišče splošne pristojnosti izrečeta izbiro kandidatov za neveljavno zavrnjeni kandidati pa izpolnjujejo vse pogoje iz objave o razpisu, sprejme upravni odbor ponoven sklep o izpili med prijavljenimi kandidati.«
53. člen
»Glede na zahtevo delovnega procesa se lahko razporedi delavca tudi brez njegove privolitve na drugo delovno mesto, če pogoji. ki se zahtevajo za to drugo delovno niesto ustrezajo stopnji delavčeve strokovne izobrazbe.
Sklep o razporeditvi na drugo delovno mesto na zahtevo delovnega procesa v smislu prejšnjega odstavka sprejme komisija za sklepanje o sprejemu na delo in prenehanju dela pri vsaki enoti oz. pri centrali podjetja: za vodilna delovna mesta sprejme
sklep o razporeditvi upravni odbor podjetja.«
60. člen
»Foln delovni čas znaša 44 in pol ure na teden, ki je razporejen na 5 dni v tednu; vsaka sobota je prosta. Začetek dela je praviloma vsak dan ob 6. uri in zaključek ob
15.	uri, razen ob petkih, ko je zaključek dela ob 14.30 uri V teku delovnega dne je 30-minutni odmor, ki se šteje za čas, prebit na delu. Organi upravljanja v enotah določijo čas za odmor, kakor to najbolj ustreza delovnemu procesu in drugim pogojem, ne smejo pa ga določiti za začetek ali na konec delovnega dne. Glede na pogoje razsvetljave ali druge utemeljne pogoje, ali kadar je uvedeno izmensko delo, lahko organi upravljanja v enotah določijo za vse delavce enote začetek in zaključek dela za posamezne dobe v letu tudi drugače, kot je to določeno v 2. odstavku tega člena.
Sklep o spremembi začetka in zaključka dela mora organ upravljanja v enoti sprejeti vedno vnaprej.«
86. člen
»Delavec ima pravico izkoristiti ves letni dopust naenkrat, le na njegovo zahtevo oz. z njegovo privolitvijo lahko organ, ki je po tem pravilniku pristojen za načrtovanje letnih dopustov, odobri letni dopust v dveh približno enakih delih.
Pri koriščanju rednega letnega dopusta se prosta sobota, vpeljana z razporeditvijo delovnega časa na 5 dni v tednu, šteje kot delovni dan in všteva pri dopustu v število koriščenih dni «
7.	Delavski svet podjetja je sklenil, da
pristopi k poslovno-tehničnemu sodelovanju za nizko gradnjo in hidrogradnjo s podjetji: GP »Primorje«, Ajdovščina, SGP »Slovenija ceste«, Ljubljana in SGP »Tehnogradnje«, Maribor. Pooblasti se glavni direktor za podpis pogodbe o sodelovanju in dogovor. V koordinacijski odbor pa podjetje imenuje stalne predstavnike:	tov. Huga Keržana,
dipl. grad. ing., glavnega direktorja podjetja, Janeza Gričarja, dipl, gradb. ing., komercialnega direktorja: za namestnika pa; tov. Alfreda Petelna dipl. gradb. ing , tehničnega direktorja in Mirka Polaka, pomočnika komercialnega direktorja.
8.	Pritožbi Ale Luliča, zid a raj na GV Celje v zadevj nepriznanja nadomestila osebnega dohodka za čas bolniškega staleža, se ne ugodi.
9.	Delavski svet podjetja imenuje v delavski svet uprave stanovanjskih hiš in stanovanj »Gradisa« naslednje člane. tov, Ignaca Brenčiča, dipl. gradb. ing , Ludvika Rizmala in Ludvika Snajderja
Predsednik DS podjetja: Janez Kuštrin
Overova' 1 ’ i
ing. Igrjar Brenčič, 1 v.
Janko Košir 1. r.
UO podjetja
SKLEPI
IV. seje ur avne^a odbora podjetja, Id je bila dne 21 10 1SG8 v Ljubljani
1.	Sklepi zadnje o so bili izvršeni.
2.	Sprejme se pito.og začasnega poslovnika železokrivskega obrata z dopolnitvami. Upravni odbor sklene, da predloži osnutek poslovnika omenjenega obrata v potrditev delavskemu svetu podjetja.
3.	Odobrijo se predložene cene za usluge železokrivskega obrata, ki so bile predložene dne 18. 9. 1968 pod št. 02-8 68 103.
4.	Informacija o poslovanju podjetja za preteklih 9 mesecev se vzame na znanje.
5 Upravni odbor sklene predlagati Ds podjetja, da ustanovi podjetje za izvajanje investicijskih del, in sicer v ZR Nemčiji po predlogu, ki je bil dan v obravnavo.
6.	Informacija o angažiranosti del z(; prihodnje obdobje se vzame na znanje.
7.	Imenujejo se naslednje inventurne komisije:
Centralna inventurna komisija:
Alojz Remec, predsednik Janez Božič, član Ivan Ciringer, član
Centralna komisija za popis osnovnih sred-
Janez Zupan, predsednik Ludvik Snajder, član Janez Škofič, član
Komisija za popis nedovršene proizvodnje in lastnih investicij: ing. Ignac Brenčič, predsednik ing. Silvo Erjavec, član ing. Milivoj Šircelj, član Glavna popisna komisija za popis terjatev in obveznosti:
Peter Kunej predsednik Bruno VVabra, član Anica L.enščak, član
Komisija za popis materiala in drobnega inventarja v počitniških domovih:
Pavel Satler, piedsednik Rudi Škabar, član Ivka Komljanec, član
Komisija za popis osnovnih in obratnih sredstev centrale:
Ciril Marolt, predsednik Franc Merhar, član Srečko Seme, član
Komisija za popis materiala in drobnega inventarja v centralnem skladišču Franc Umek, predsednik Anton Pucelj, član Ančka Cerar, član
Komisija za popis osnovnih sredstev, materiala in drobnega inventarja v delavskih domovih ;
Delavski dom Bavdkova in Novakova:
Anton Švajger, predsednik
Ivan Palfi, član
Marija Plevčak, član
Delavski dom Mislejeva:
Anton Švajger, predsednik Ivan Palfi, član Marija Plevčak, član Delavsko naselje Koželjeva:
Anton Švajger, predsednik Maks Mlakar, član Marija Plevčak, član
8.	Za čas bolezenske odsotnosti tov. Franca Vovka opravlja dolžnosti šefa PE Jesenice tehnični pomočnik tov. Božo Lukač.
9.	Odobri se odškodnina zaradi poškodbe pri delu v znesku 3.000 N din tov Jožetu Platiši, KV tesarju, roj. 25. 7. 1930. sedaj pri LIO Škofja Loka
10.	Za uporabo osebnih avtomobilov v privatni lasti za službene namene se odobri naslednje število kilometrov vožnje
tov. Antonu Demšarju, vodji tesarske delavnice LIO Škofja Loka do največ 800 km mesečno;
tov. Francu Tehovniku, vodji mizarske delavnice LIO Škofja Loka do največ 800 kih mesečno;
tov. Stanku Vesenjaku, strojnemu referentu pri GV Maribor do največ 600 k m mesečno;
tov. Božidarju Lukaču pri GV Jesenice do največ 1200 km mesečno
11.	Odobri se odsotnost z dela brez pravic« do nadomestila v smislu 107. člena pravilnika o delovnih razmerjih podjetja vsakemu do
^ dni:	tov. Jovanu Ruzeskoviču, skladiščne-
mu delavcu v centralnem skladišču, Ludviku Stanku, delavcu v centralnem skladišču jn Jovanu Milanoviču, delavcu v centralnem
skladišču.
12- Upravni odbor zadolži tov. glavnega ^rektorja, da organizira izdelavo konkret-?ega predloga glede financiranja, lokacije n Podobno za nove poslovne prostore cen-*ra*e podjetja, in sicer najkasneje v roku dveh mesecev.
Predsednik UO podjetja: Leopold Ilovar
DS podjetja
SKLEPI
XXu. zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo due 25. 10. 19G8 v Ljubljani
1 Prt pregledu sklepov prejšnje seje je 110 ugotovljeno, da so bili vsi opravljeni: 2- Poročilo overovatelja zapisnika se vzame
na znanje.
3' DSP vzame na znanje poročilo predsednika upravnega odbora.
DSP zavrne predlog komisije za ugotav-janje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti za izključitev tov. Vladi-^drja Klančarja iz delovne skupnosti zaradi uJše kršitve delovne dolžnosti in izreče Ukrep zaradi kršitve delovne dolžnosti, in sicer zadnji javni opomin.
Sprejme se začasni poslovnik železo-nvskega servisa po osnutku in dopolnitvah °Snutka. ki so bile predložene v obravnavo. 6- Razširi se organizacijska shema tehnične uzbe pri centrali v sektorju gradbene ope-r9tive in uvede žeiezokrivski servis z naslednjimi delovnimi mesti:
v°dja železokrivskega servisa deiovodja železokrivskega servisa železokrivci (ustrezno število)
DK železokrivci (ustrezno število)
yj’ Do prihodnje seje DS podjetja naj Ustrezne službe pripravijo poročilo in pred-°g o formiranju dveh železokrivskih obra-0v v okviru podjetja.
V primerih, ko na tržišču ni odgovarja-0 e °Preme oz. strojev glede na našo tipi-U°, lahko komisija za investicije odstopi
od načela, določenega V 6. členu poslovnika komisije za investicije.
9. Odobri se nabava kopirnega stroja »ME-TEM 57« z najnujnejšimi rezervnimi deli in nabavo stroja za obi ezovanje kopij »METO-SCHNITT SH 150« predvidene stroške ca.
30.000	N din.
10	Odobri se nabava razne opiernc v smislu predračuna v skupnem znesku 44 000 N din s tem, da se postavke 16 , 17. in 18. izloči iz spiska S tem se zman orec: a-čunski znesek za 5.278 N din i:	- j na-
bava do višine 38.722 N din.
Investicije pod tč. 10 in 11 se odobrijo pod pogojem, da se krijejo iz sredstev biroja, tj. skladov, doseženih v letu 1967.
11. Za KO Ljubljana se odobrijo nabave:	naslednje
	N din
univerzalna stružnica ....	
univerzalni rezkalni stroj . . .	. . 87.181
verižno dvigalo LD 1		
verižno dvigalo LD 5		
2 kotla za ogrevanje bitumna .	. .	6 400
12. Za Ko Maribor se odobrijo nabave:	naslednje
	N din
4 ročni vrtalni stroji EVS 10 .	. .	1.652
2 ročna vrtalna stroja EVS 13 .	. .	926
1 ročni vrtalni stroj EVS 18 . .	. .	9i7
4 kotni brusilni sttoji RBS 62 .	. . 6.800
10 paralelnih primežev 140 mm	. . 2.000
1 varilni transformator tip 250	. .	2.894
1 varilni agregat 350 		
Nabave pod tč. 11 in 12 se opravijo pod pogojem, da se financiranje izvede iz sredstev skladov obratov
13.	Za strojno prometni obrat v Ljubljani se odobrijo naslednje nabave:
11	elektromotorjev za žerjave 48.000 N din, 1 prenosni enofazni kompresor za izpiha-vanje elektromotorjev 2 300 N din,
10 platojev za prenos opeke 25.000 N din, 6 posod za protiuteži za žerjave Weitz
18.000	N din.
14.	Za GV Ravne na Koroškem se odobri. 1 ročični skreper za gramoz (Progres) 36.000
N din,
1 tehtnica za cement za betonarno 16.400 N din.
25. Za stroj no-j n ven tarnj park se odobri . abava:
l stroj za čiščenje cevi za cevne odre in . stroj za čiščenje spojk cevnih odrov 24.000 N din,
1 vibracijsko sito za malto 1.203 N din,
1 vibracijski ploh tipa Paver B 6.842 N din, 7.262 N din,
1 vibracijski ploh tipa Paver 6 6.842 N din,
1 prevozni sanitarni voz 18.000 N din.
16.	Spremeni se sklep DS podjetja, ki je bii sprejet na XIV. seji o nabavi treh buldožerjev D 4, D 6 in D 7, tako da se praviloma glasi »odobri se nabava 2 buldožerjev Caterpillar D 7.
17.	Odobri se priglasitev za odkup zemljišča v izmeri 3.000 m2 za enoto v Kopru s tem, da bo enota plačala vrednost iz sredstev svojih skladov. Komunalna ureditev baze bo participirana z delom poslovne enote.
18.	Ureditev baze v Celju po programu v skupnem proračunskem znesku ca. 1.000,000 N din se načeloma odobri s tem. da se celotni program realizira v 10 letih. Najprej se priglasi za nakup zemljišča v izmeri
10.000	m2 v višini 40.000 N din.
19.	Odobri se nabava:
10 tovornih avtomobilov FAP tipa 13 SK nosilnost 8 ton po ceni za 1 vozilo 135.000 novih din,
5 tovornih avtomobilov TAM tipa 5.000 DK po ceni za 1 vozilo A2.500 N din.
Nakup naj sei zvede s kreditiranjem do 50 % vrednosti.
20.	Odobri se gradnja šolske zgradbe — doma učencev v gospodarstvu v Skolji Loki in sicer do zneska 850.000 N din iz sredstev za kadrovanje (2,5 % od osebnih dohodkov). Razliko do predračunske vsote, tj. ca. 140.000 N din bo kril LIO Škof ja Loka iz sredstev svojih skladov. Gradnja naj poteka na principu gradnje za tržišče.
21.	Za LIO Škofja Loka se odobri nabava:
1 brusilni stroj za žagine liste polnojar-
menika znamke V O LIME R za 35.000 N din,
1 stroj za rezanje žamanja — večlistna krožna žaga z zaščitno komoro v vrednosti
15.000	N din,
1 električna verižna ročna žaga za 2.500 N din,
1 varilni aparat po licenci Furlan za 3.500 N din,
Navedena nabava se odobri pod pogojem, da bo za to dal sredstva obrat sam.
22.	Odobri se nabava 1 avtobagerja RD 350 v skupnem znesku 206.070 N din.
23.	Odobri se povečana stopnja amortiza-cije za naslednja tovorna vozila:
a)	amortizacijska stopnja za vsa vozila do vključno 5 ton nosilnosti in vlačilce naj se poviša na 15 °./o;
b)	amortizacijska stopnja za vsa vozila do vključno 6 ton nosilnosti in vlačilce naj se poviša na 20 %>.
24.	DS podjetja sklene, da se ustanovi v ZR Nemčiji podjetje za izvajanje investicijskih del.
25.	Kot pomoč pri gradnji nove ljubljanske bolnišnice se odobri iz sklada skupne porabe podjetja 15.060,00 N din.
26.	Za delavce, ki delajo pri betonskih delih ureditve priobale Donave v sklopu izgradnje hidro sistema Djerdap, se odobri na podlagi 8. jlena pravilnika podjetja o terenskih dodatkih naslednje višine terenskih dodatkov:
za vodjo ekipe 4,20 din na uro,
za VK delavce 3,45 din na uro,
za KV delavce 2,65 din na uro,
Gornja višina terenskega dodatka velja samo za čas, ko so delavci zaposleni pri omenjenih delih,
27.	Za delegate za volilno telo pri volitvah v svet zavarovancev občine Ljubljana-Cen-ler se Izvolijo naslednji tovariši:
Vincenc Gartner,, Ing. Ignac Brenčič, Alojz Remec, Jože Lorenčič, ing. Pavel Vodopivec, Maks Mlakar, Anica Bergant, Angela Duhovnik, Ivan Grilc, Marjeta Hercog, Nuša Dominko, Štefka Inhof, Ivka Komljanec, Franjo Kalšan, ing. Renata Hren-Kralj, Budi Koršič, Martin Kolar, Marija Lisjak, Mirko Novak, Mladen Novakovič, Minka Remec In Franc Zelenko.
Predsednik DSP:
Janez Kuštrin
Važnejši sklepi organov samoupravljanja poslovnih enot
* GRADBENO VODSTVO LJUBLJANA — UL seja upravnega odbora.
Za delavce, ki so zaposleni pri rekonstrukciji ceste Radeče—Šentilj, se določi terenski dodatek v enaki Vitini, kot je določen za gradbišče v Kopru.
V zimskem obdobju se uvede na gradbiščih in obratih gradbenega vodstva praviloma tale delovni čas:
od 15. oktobra do 15. novembra 1568 dnevno od 6.30 do 15.30;
ob petkih pa od 6.30 do 15. ure s tem, da so vse sobote proste;
od 15. novembra 1968 naprej dnevno od 7. do 16. ure, ob petkih pa od 7. do 15.30
Na upravi gradbenega vodstva je zimski delovni čas prilagoditi delovnemu času, ki je veljaven za centralo podjetja.
Vajencem, ki so zaposleni na gradbenem vodstvu, je v bodoče izplačevati 120 S din na dan kot nadomestilo za zajtrk.
K GRADBIŠČE KOPER — 20, seja delavskega sveta.
Forsirati je zaključna dela na samskem domu, da bo v decembru 1968 vseljiv. O notranji opremi, upravi in režimu doma bomo odločali na posebni seji.
Kamnolom na Črnem kalu bomo skušali opremiti s tretjim drobilcem za prah, po katerem je največ povpraševanja.
DS sklene, da Ferfolja in Žabkar pripravita seznam in vzorce dobrega orodja za zidarje, Bohar, Grgič in Franderajh pa za tesarje, nato bo enota orodje nabavila. Tehnični pomočnik Bilas naj to delo koordinira.
Za overovatelja zapisnika sej DS je namesto Brede Kovač določen Jože Bagari.
Ker pade petek 3. januarja 1969 med štiri proste dneve (1. in 2. januar sta novoletna praznika, 4. januar je prosta sobota, 5. januar nedelja), DS soglasno sklene, da se šteje 3. januar vsem zaposlenim v letni dopust.
Obdaritev letošnjih jubilantov — 20, 15 in 10-letnikov, 50-letnikov in starostnih upokojencev oskrbi predsednik DS Jože Žabkar.
Ivan Sluga, NK delavec v enoti, ki je letos dopolnil 50 let, prejme darilo v vrednosti do 200,00 din.
Andrej Bizjak, KV kovač v enoti, ki je bil letos starostno upokojen, prejme darilo v vrednosti do 500,00 din.
e ŠKOFJA LOKA — VI. seja delavskega sveta.
Tov. Ilovar poroča o doseženem dohodku in o ostanku dohodka v našem obratu, kar poda tudi po posameznih delavnicah. Izgubo ima le steklarska delavnica, in sicer milijon štiristo tisoč, ki pa se je verjetno povečala že na dva milijona. Poudari, da je poslovanje devetih mesecev tega leta zelo zadovoljivo, saj obrat še ni dosegel tolikšnega ostanka dohodka. V primeru, da bi se ostanek dohodka vidneje manjšal, je treba takoj ustrezno ukrepati, zato predlaga, da se DS pogosteje sestaja
Tot. Ilovar seznani člane DS z gradnjo samskega doma. Pove, da bo samski dom namenjen izključno vajencem, saj je dose-
danja baraka neprimerna za stanovanje vajencev. Tov. Ilovar predlaga, naj podjetje ne nakazuje prispevka za šolstvo (1 °/o), če ta ni obvezen, zlasti ne, če ga ne nakazujejo vsa gradbena podjetja, ampak naj se za tc namenjena sredstva namenijo zgradbi za strokovno izobraževanje v Škofji Loki. Pojasni, da bo samski dom gradila PE Gradis Jesenice, ki nima lastnega tesarskega kadra, zaradi česar bo naš obrat prevzel vsa tesarska dela, četudi bi delali brezplačno.
Sl GRADBENO VODSTVO RAVNE NA KOROŠKEM — 20. seja DS.
S 16. 10. 1968 se začne delati pri PE rta vseh deloviščih gradbene in pomožne dejavnosti od 7. do 15. ure. Manjkajoče ure se delajo v drugi in tretji soboti v mesecu in je zadnja ter prva sobota v mesecu prosta do nastopa sezone.
Odobri se zimski dopust delavcem, kateri bi na lastno željo želeli oditi domov od 1.
1.	1969 dalje. Odhod delavca na zimski dopust morajo pismeno odobriti sektorji. Vsak delavec mora obvezno izkoristiti polovico rednega letnega dopusta med zimskim dopustom.
Vsa razpoložljiva sredstva PE iz sklada skupne porabe iz preteklih let 1966/67 in ostanka dohodka za leto 1968 se namenijo za nakup šestih družinskih stanovanj v novi stolpnici na čečovju.
Stanovanjska komisija skliče sestanek s stanovalci v barakah zaradi dogovora in lastne finančne udeležbe ter prioritete.
Zbrani podatki se pošljejo na centralo direktorju finančnega računskega sektorja, da bi se sklenila preliminarna pogodba za nakup stanovanj s stanovanjskim podjetjem Ravne,
Iz sklada skupne porabe se plača loščilec za parket, ki je bil nabavljen za samski dom III.
Odobrijo se spominska darila delavcem, ki bodo odšli v pokoj, in 50-letnikom:
Upokojenci.
1.	Ivan Mesič, 300,00 din
2.	Luka Savodnik, 300,00 din
3.	Esta 'x%kač, 300,00 din
4.	Edmund Haberman, 200,00 din
5.	Suzana Selišnik, 300,00 din
50-letniki:
1.	Ivan Adam, 200,00 din
2.	Albert Naglič, 100,00 din
3.	Franc Viltužnik, 100,00 din
Iz poslovnega sklada se nabavi:
računski električni stroj — seštevalnik
2 računska električna stroja — polnoavto-mat s 4 operacijami
pisalni stroj s srednjim valjem
risalna deska »IZIS«
Upravnik samskih domov se zadolži, da se odstranijo vsi kuhalniki iz samskih domov.
E LIO ŠKOFJA LOKA — VII. seja delavskega sveta.
Do 30, novembra tega leta se morajo iz stanovanjske barake za vajence izseliti vse ženske. V nasprotnem primeru se že na podlagi tega sklepa in v smislu 5. sklepa prejšnje seje kršilcu odpove delovno razmerje in opravi nasilna izselitev.
Gibljivi del sredstev osebnega dohodka 7 milijonov din se razdeli skupno z osebnimi dohodki tega meseca.
Lovski družini iz Škofje Loke, ki prosi za prispevek k proslavi 20-letnice obstoja, se ne ugodi.
Sindikalni podružnici Gradis LIO Škofja Loka se dodeljuje dotacija iz sredstev sklada skupne porabe v višini 400.000 S din za kritje stroškov, ki so že in še bodo nastali v letu 1968.
h; GRADBENO VODSTVO JESENICE — II. seja upravnega odbora.
Upravni odbor vzame na znanje poročilo o finančnem položaju po tričetrtletnem obračunu ter sklene, da se v tem in prihodnjem mesecu izplača 30 °/c kot kolektivni akord na osnove efektivne ure, brez nadur, upoštevajoč dopust in boleznino do 3o dni, četudi obstaja večja rezerva neizplačanih osebnih dohodkov.
Upravni odbor je seznanjen z boleznijo šefa. Ta apelira na vse člane kolektiva, da si vsak po svojih močeh prizadeva pri svojem delu. Le s skupnimi naporiprizadevanji in povezanostjo bomo zmogli premostiti vrzel, ki je nastala ob odsotnosti z dela šefa zaradi bolezni.
Da se hrana v DUR ne podraži, se od L 11. 1968 dalje pripravlja zajtrk po načinu kot pred deljenim delovnim časom ter se »okrepljen« zajtrk opusti.
* GRADBENO VODSTVO CELJE - III. seja delavskega sveta.
Pri izplačilu za mesec november 1968 naj se razdeli za osebne dohodke znesek 125.000 N din, kar predstavlja ca. 60% mesečnega dohodka. Razdelitev naj se opravi pod naslednjimi pogoji:
a)	finančni uspeh v mesecu oktobru mora biti pozitiven,
b)	upravičenci do razdelitve so vsi delavci, ki sc se zaposlili prj podjetju do 15, 9.
1968 s tem, da bodo 30. 11. 1968 v delovnem razmerju.
Podaljša se sklep DS o regresiranju prehrane do 31. 12. 1968.
S 1. 10. 1968 dalje pripadajo delavcem, zaposlenim pri gradnji zgornje postaje gondolske žičnice, hotela in dodatnih objektov, naslednje znižane dnevnice:
NK in PK delavci — 12,00 N din dnevno
KV in SŠ delavci — 13,70 N din dnevno
VK in VŠ delavci — 17,50 N din dnevno
Pogoj za izplačilo dnevnice so opravljene obvezne ure dnevno na tem gradbišču. Dnevnice za dela proste dneve se obračunajo in izplačajo če je bil delavec na gradbišču zadnji dan pred dela prostim dnem. Obračunane in izplačane dnevnice izključujejo pravico do prejema terenskega dodatka in pravico do 15 % regresa za hrano.
Delavcem, ki so zaposleni pri gradnji spodnje postaje gondolske žičnice in dodatnih objektov, se poveča od 16. 10. 1968 dalje TD za 30 %. -S tem jim zapade pravica do 15 % regresa za hrano.
Dopolni se pravilnik o nagrajevanju režijskega osebja s tem, da se med upravičence upošteva tudi zaposlene delavce v mehanični delavnici in čuvaje. Sklep velja od 16. 10. 1968 dalje.
Odobri se pomoč pogorelcem iz Stojnega sela v obliki materialne pomoči, in sicer 5 ton cementa,
Priporoča se vsem zaposlenim delavcem, da se udeležujejo krvodajalskih akcij, katere organizira odbor RK Celje Vsak krvodajalec ima pravico na dan odvzema krvi do plačanega prostega dneva.
E Uprava delavskih domov in naselja Ljubljana -- upravni odbor dne 9. 10. 1968,
Sprejme se k znanju in potrdi obračun storitev delavskih domov in naselja v Ljubljani za čas od 1 1 do 31. 8. 1968.
Sprejme se k znanju poročilo komisije za pregled poslovanja v delavskem domu Misle-jeva ul. 3 in ocene sposobnosti upravnika tega doma Tiborja Kovača, Upravni odbor smatra, da tovariš Kovač nima prave resnosti in čuti premalo odgovornosti za svoje delo, vendar pa mu daje še zadnjo možnost, da se popravi. Tovariš Kovač mora do 1. 1	1969 urediti vso administracijo in
tudi svoje delo prilagoditi potrebam tega delovnega mesta. Kolikor tega ne bo storil, naj se mu da odpoved.
Stanovalcu Mirku Novak v Novakovi ul. 5 b se poveča stanarina za družinsko stano-
vanje na 80,00 IST din mesečno plus voda s 1. XI. 1968.
Odbor je analiziral stanje protipožarne zaščite po domovih in naseljih in našel zadovoljivo stanje. Smatra pa, da so potrebni napisi, ki bi opozarjali stanovalce na požarno varnost.
® KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA — IV. seja delavskega sveta.
V brusilnici novogradnje se ne sme variti, za kar se zadolži vodjo novogradnje.
Ing. Picek in Franc Rode takoj organizirata preizkus kotla za kuhanje bitumna.
Da bi dosegli ugodnejši poslovni uspeh v posameznih OE, se zadolži strokovno službo na upravi, da izvedejo: izboljšanje organizacije dela in ustrezneje zasesti delovna mesta v pripravi dela, povečati delovno območje novogradenj in organizirati skupine delavcev, ki bodo specializirani za strojegradnjo in za stavbno ključavničarstvo,
zahtevati izdelavo investicijskega plana popravil gradbene mehanizacije za leto 1969, upoštevati v investicijskem programu za leto 1969 nabavo delavniškega žerjava, prilagoditi delavniške prostore remontne dejavnosti stvarnim potrebam, povečati nadzor pri izvrševanju del in zapisniško predajati vsa izvršena dela naročnikom,
izboljšati organizacijo dela pri sedanji kapaciteti strojne delavnice, posvetiti večjo skrb nerentabilnim obdelovalnim strojem in prilagoditi stroje tehnološkim postopkom,
organizirati v OE kleparstvo delovni sestanek,
delovni čas delavcev na terenih se na montažnih delih v zimskem obdobju prilagodi delovnemu času naročnikov del, posvetiti večjo skrb koordinaciji dela med izvajalci gradbenih in kleparskih del, skrbeti za pravilno uskladiščen je materiala,
zadolžiti obratovodjo za pravilno porazdelitev varilnih garnitur in skupaj s tehničnim pomočnikom določiti, kdo jih sme upravljati. Prepov edati delo neizurjenim delavcem z varilnimi aparati.
Odobri se dotacija sindikalni podružnici v višini 2.200 N din.
H GRADBENO VODSTVO MARIBOR — V. redna seja upravnega odbora
Ker je bilo iz poročila razvidno, da je trenutno precej nerešenih vprašanj in problemov na gradbišču Tališ, sklene UO, da se čimprej, najkasneje pa v 10 dneh skliče sestanek predstavnikov investitorja, tehničnega kadra gradbišča Tališ ter vodstvenega kadra GV ter sc vsa sporna vprašanja na tem sestanku skupno rešijo, da ne bi prišlo kasneje do uveljavljanja posebnih koristi ene ali druge stranke.
Mesečno finančno poročilo se sprejme na znanje in potrdi. Iz poročila je razvidno, da se je uspeh po posameznih gradbiščih malenkostno popravil Kljub temu pa je še vnaprej vložiti vse sile za večjo rentabilnost poslovanja v skladu s priporočili, oziroma sklepi, ki so bili s tem v zvezi sprejeti na seji UO in DS GV.
UO predlaga DS PE, da sprejme sklep o pogostitvi vseh delavcev, katera bi bila hkrati s proslavami na posameznih gradbiščih za dan republike.
UO nadalje predlaga, da še pogosti vse tiste delavce, ki prejmejo v letošnjem le u priznanja za 20, 15 in 10-letno delo v podjetju. Na isto slavje naj bi povabili tudi delavce, ki so v letošnjem letu odšli v pokoj, delavce, ki so dopolnili 50 let starosti, kakor tudi vajence, ki so v letošnjem letu z uspehom končali učno dobo.
UO sprejme tudi sklep, da se tudi letos izvede zaščitno cepljenje proti gripi. Zadevo je urediti čimprej. Polovico stroškov cepljenja gre na račun naše enote, polovico pa nosi Zavod za zdravstveno varstvo.
Prične naj se urejevanje železokrivske baze, ki se naj usposobi s čim manjšimi stroški.
Nadalje se sklene, da sc vsem vajencem dajo na razpolago zaščitni čevlji brezplačno.
Da bi dvignili strokovnost in kvaliteto delavcev v naši enoti, je organizirati v zimskem času tečaje za pridobitev kvalifikacije PK oziroma KV delavca.
UO nadalje priporoča, da se enkrat mesečno ali vsaj po potreb} skliče sestanek vseh delovodij, na katerem bi obravnavali določena strokovna in organizacijska vprašanja.